GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
CENA 8.000 DIN - LETO XLII -  **• 72_.
Kranj, torek, 19. septembra 1989
Temeljna banka Gorenjske
#U   ljubljanska banka
stran 8
VODIŠKOVEMU FRANCU JE OSTALA LE ŽLICA
stran 13
MEDICINSKE ETIKE SE NE DA NAMAZATI NA KRUH
GORENJCin FORMU
HRANKA
Tokrat mi,
Dogodek je presenetljiv, čeprav smo ga lahko zadnji mesec slutili ob prebiranju nekaterih jugoslovanskih časnikov, slutnja pa je postajala realnost ob zadnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Predsedstvo Jugoslavije je obsodilo predlog dopolnil k slovenski ustavi s povsem politično in ne ustavno pravno, strokovno obrazložitvijo, da predlog dopolnil o trajni pravici naroda Slovenije o samoodločbi s pravico odcepitve in združitve, o pravici Slovenije, da sama razpolaga z naravnim bogastvom in dobrinami, da je skupščina edina pristojna o morebitnem uvajanju izrednega stanja (zvezna ustava o takih razmerah sploh ne govori, ampak pozna samo neposredno vojno in vojno nevarnost), skratka, da državljani Slovenije suvereno in enakopravno odločajo o sebi in skušajo oblikovati jugoslovansko federacijo v demokratično in civilizacijsko skupnost, in da taka dopolnila rušijo državo. Državno vodstvo Slovenije, katerega predstavniki so skušali državno predsedstvo prepričati, da v tem ni niti kančka resnice in nevarnosti za Jugoslavijo, pa očitno niso uspeli, saj je bil enakega mnenja le predsednik državnega predsedstva dr. Janez Drnovšek, ostali pa ne, je stališče državnega vodstva prepustilo slovenski ustavni komisiji,, ta pa ga bo skupaj s predlogom ustavnih dopolnil predložilo delegatom slovenske skupščine na seji 27. septembra.
Veliko neobičajnega je v ukoru domnevno neposlušni Sloveniji. Slovenska ustavna dopolnila so prva, o katerih sploh razpravlja predsedstvo in sklep, da bo državno vodstvo analiziralo tudi dopolnila drugih republiških ustav, ni nikakršno opravičilo. Graja Sloveniji ima izključno politično ost in je po vsebini pritisk, nima pa nikakršne ustavnopravne in znanstvene osnove, saj o ustavnosti lahko razpravlja le ustavno sodišče, vendar šele, ko je ustava sprejeta. Očitno je tudi to, da najvišji državni organi klecajo pred grožnjami velike republike in njenih predstavnikov (dr. Trifunovič v zveznem partijskem vodstvu, dr. Jovič pa v državnem vodstvu), ostali deli države pa molčijo, vendar se utegne ta molk krepko maščevati. Danes smo na tapeti Slovenci, kdo bo naslednji! Lažno skrbništvo za enotnost države dosega že zastrašujoče razsežnosti, sprenevedanja je preveč in to nas utegne zapeljati daleč, daleč nazaj.
Mi smo zoper korake nazaj in na tem se splača vztrajati, predvsem tokrat, ko gre za našo ustavo, ki jo po moji sodbi dopolnjujemo dovolj široko, pluralistično, razumno in napredno obenem, z večinsko podporo, vsaj po rezultatih javnomnenjskih raziskav, Slovencev. Korak nazaj in popuščanje pred pritiski bi bil prehud udarec temu zaupanju.
J. Košnjek
Najboljši jugoslovanski padalci zadovoljni - Bogdan Jug, Darko Svetina, Brane Mirt, Dušan Intihar in Roman Pogačar, leski padalci in člani državne reprezentance, so upravičeno nasmejani po končanem tekmovanju v Lescah. V izredni konkurenci so bili ekip-1,0 drugi, Svetina pa je bil četrti med posamezniki. Več o padalcem tekmovanju v Lescah na športni strani. J. K., slika F. Perdan
Jubilej loškega nogometa
Škofja Loka, 18. septembra - V Skofji Loki praznujejo 60 letnico organiziranega igranja nogometa. Jutri, v sredo, 20. septembra, bo ob 14. uri slovesna seja v dvorani občinske skupščine, ob 16. uri pa bo v Pušta-lu zanimiva nogometna tekma med domačin LTH in prvoligašem Olimpijo iz Ljubljane.
J.K.
Protiinflacijski program je zdaj v skupščini
Ukrepi bodo neizprosni
Kranj, 18. septembra - Iz Beograda poročajo, da bodo ukrepi Protiinflacijskega program, ki ga je zvezna vlada že poslala v zvezno skupščino, neizprosni, vendar zamrznitev ne bo. Do 29. septembra, ko ga bodo sprejemala zvezna skupščina, lahko pričakujemo živahne seje skupščinskih odborov, saj po stari jugoslovanski navadi lahko pričakujemo preračunavanja, kdo bo več zgubil in kdo več dobil.
, Zvezna vlada je že zdaj prosila, naj takšnih preračunavanj ne bo, saj pri neizprosnih prepih po načelu "vse ali n>č" pač vsi nekaj izgubijo, toda veliko vprašanje je, ali bo njena prošnja uslišana. V Složniji se seveda najbolj bojico različnih zamrznitev, saj ■mamo z njimi grenke izkušnje, kakor obljubljajo, jih ne bo.
Denarna politika bo veliko °°U omejitvena, saj notranji d°lg znaša že 13,5 milijarde
dinarjev in federacija se ie že odloČila za javni dolg, do konca leta pa bodo morali povsod ugotoviti izgube ter določiti roke in realne vire za njihovo pokritje, sicer bodo morale v stečaj. Plače ne bodo zamrznjene, odločilne pa naj
bi bile kolektivne pogodbe med podjetji, sindikat in - verjetno - gospodarskimi zbornicami. Finančna disciplina bo zaostrena s prednostjo dolgov predplačami.
Zvezna vlada vztraja, da socialni programi niso njena stvar, temveč občin in republik in pokrajin. Podpirala pa bo nove programe, ki bodo zaposlili nove in tehnološke presežke delavcev, hkrati pa izboljšali gospodarsko sestavo. Posebej so omenjeni načrti na področju drobnega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Prednost bo še naprej imelo povečevanje izvoza, še naprej pa bo sproščala uvoz.
Ukrepi naj bi v sorazmerno kratkem času ustavili inflacijo, ki se približuje 900 odstotkom, nato pa naj bi jo začeli zniževati.
K vsemu temu bi lahko pristavili le: vse lepo in prav, če bo res tako.
M. V.
Visoko, 15. septembra - Triiiki tozd Preskrba Sozda Mercator, ki letos praznuje 40-ietnico, je v petek na Visokem v kranjski občini odprl novo samopostrežno trgovino z bifejem. Marlesov montažni objekt je bil zgrajen in opremljen (z urejeno okolico) v rekordnem času in sicer v treh mesecih, veliko pa so k temu pripomogli v krajevni skupnosti, ki so poskrbeli za vse postopke v zvezi z lokacijo. Trgovina, ki so jo odprti ob prazniku krajevne skupnosti, je bila dolgoletna želja krajanov, uspeh pa je to tudi za Mercatorjev tozd Preskrba, ki je letos že prenovil tudi trgovino na Brezjah pri Tržiču in eno v Tržiču. Tako ima zdaj tozd Preskrba Tržič 37 trgovin, 4 bifeje, 3 mesnice, eno blagovnico in 0 samopostrežnih trgovin. Vseh zaposlenih v tozdu pa je 170. Petkova otvoritev trgovine, ki so se je udeležili med drugim tudi predstavniki obeh občin, je bila tokrat prav gotovo najlepše darilo ob skupnem prazniku. - A. Z. • Foto: P. Perdan
Ustanovitev gorenjskega radijskega programa trenutno ne pride v poštev
V Kranju spomladi radio
Kranj, 15. septembra - Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj sodi, da ustanovitev regijskega radijskega programa trenutno ne pride v poštev, saj v Kranju moči in denar trenutno namenjajo ustanovitvi lokalne radijske postaje Kranj. Končno, po dvajsetih letih dogovarjanja, lahko rečemo malce pikro, zato bi bilo po tako težavni poti zdaj res nespametno moči hkrati trošiti še za gorenjski radijski program, ki utegne aktualen postati kasneje.
Dogajanje v zvezi z ustanavljanjem gorenjske radijske postaja je dober primer, kako se na Gorenjskem težko dogovorimo za karkoli. Za Kranjčane namreč pobuda o regijskem radijskem programu prihaja vsaj dve leti in pol prepozno, kakor je na seji dejal Jože Jenšterle. V Kranju so namreč tik pred ustanovitvijo lokalne radijske postaje, ki naj bi se oglasila spomladi, občinska konferenca SZDL Kranj jo bo v kratkem ustanovila, ji brezplačno odstopila celotno nakupljeno opre-
mo, namenila za začetek delovanja 300 milijonov dinarjev in za delovanje v prvem letu 1,5 milijarde dinarjev. Le kadrovske rešitve morajo še doreči, bolje rečeno, najti direktorja, ki bo do konca marca prihodnje leto postoril vse, da se bo radio Kranj oglasil.
Zato je razumljivo, da je predsedstvo občinske konference Kranj v tem trenutku odklonilo ustanovitev regijskega radijskega programa, čeprav so bili prav v Kranju pred dvema letoma in pol pripravljeni pod-
Bohinjska Bistrica, 16. septembra - Na tradicionalnem, že dvajsetem srečanju so se zbrali gorenjski turistični delavci. S sodelovanjem Gorenjske turistične zveze je srečanje pripravila Občinska turistična zveza Radovljica, ki je za prizorišče srečanja izbrala Bohinj. Udeleženci srečanja, med katerimi je bilo manj mladih kot zadnja leta, so si ogledali Bohinjsko Bistrico, ter s posebnim zanimanjem prvo mladinsko turistično poslovalnico pri nas, ki jo je odprl turistični podmladek na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Slavnostni del srečanja je bil v hotelu Kompas v Bohinju, kjer so razglasili najlepše urejene kraje na Gorenjskem in podelili priznanja, najvišjega (priznanje Turistične zveze Jugoslavije) je prejel dolgoletni bohinjski turistični delavec Cene Resman. (Več na zadnji strani) \\ \
Foto: D. D.
preti pobudo Jeseničanov, v Skofji Loki in v Tržiču, kjer že imajo lokalni radijski postaji, pa so bili že tedaj proti. Jeseniški radio se bo seveda zdaj znašel v težavah, saj je novi studio zgolj za lokalne potrebe prevelik, toda čas jim seveda ni šel na roko. Še lani ni bilo prepolno, letos pa je, saj so tudi Kranjčani odstopili od neuspešnega dogovarjanja, zaradi katerega so "izgubili" oddajnik na Krvavcu in se odločili za svojo radijsko postajo.
V tej slabi lastnosti Gorenjcem pa je vsaj v tem primeru tudi kanček dobrega. Medtem je namreč tudi v Sloveniji zamrla zamisel o radijski regionalizaciji, saj je življenje ni potrdilo in ponovno je prodrlo spoznanje, da je lokalna informacija dobra, če je poslušalcu blizu. S tem pa seveda nikakor nočemo reči, da gorenjski radijski program nima prihodnosti, ima jo, vendar le kot izmenjava (borza) informacij, ki jo bodo s pomočjo sodobne tehnike lahko osnovale vse lokalne radijske postaje na Gorenjskem, ne da bi bil s tem ogrožen njihov obstoj.
M. Volčjak
5%
en
(3 cr
_ o
co
—) LU
z: z
LLJ>y
O CD
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Ze spet ti Nemci i
Z Dunaja. Kdor je bil v teh dneh priča pretiranemu navdušenju, s katerim so tukajšnji mediji spremljali množični prebeg državljanov NDR iz Madžarske čez Avstrijo v ZRN in resničnemu olajšanju, s katerim so svoj »korak v svobodo« doživljali begunci sami — ta se sprašuje: Kam to pelje? Pa ne, da je že spet na obzorju nemško zedinjenje?
Spominjam se, kako nam je profesor marksizma svoj čas zatrjeval, da Nemci, razdeljeni na ZRN in NDR, nekoč sploh ne bodo več en in isti narod. Res je, da naroda ne določa le jezik, oblikuje ga tudi gospodarski in politični okvir, v katerem se razvija. Ta pa je v omenjenih državah povsem različen. So Nemci potemtakem že zdaj dveh vrst? Očitno ne. Ko človek gleda in posluša državljane NDR ~ na protestnih zborovanjih v cerkvi sv. Nikolaja v Leipzigu in pred njo, v madžarskih zbirnih taboriščih, ob prestopu meje v Avstrijo in v zahodnonemških sprejemnih taboriščih — po vsem tem nima občutka, da bi se socialistični Nemci že kaj razlikovali od kapitalističnih.
Tisto, po čemer se ena Nemčija loči od druge, je »realno obstoječi socializem«, ki se ga tako nepopustljivo oklepajo bolni Ho-necker in stara boljševiška garda. Kaj bi se torej zgodilo, če bi se tudi v NDR začela reforma, kakršni smo priča na Poljskem, na Madžarskem in v sami SZ? Če ne bi bilo »realnega socializma«, potem med eno in drugo Nemčijo ne bi bilo več bistvene razlike. Poljaki ostanejo Poljaki, naj žive v kakršnemkoli »družbenopolitičnem sistemu«. Enako velja za Madžare in Ruse. »Vzhodni« Nemci pa bodo obstajali samo dotlej, dokler še obstaja njihov zastareli socializem. Poslej so lahko samo še Nemci. Narod sredi Evrope, nad katero je hotel zavladati, pa gaje za kazen razdelila.
Evropo, kakršno smo poznali po vojni, so si izmislili v Jalti. Razdeljena je bila po črti Lubeck-Trst, katero smo svoj čas že mi prečrtali v spodnjem delu, zdaj pa vidimo, kako je na svojem odseku radira Madžarska. Njena zadnja poteza je enkratna: pravicam človeka je dala prednost pred pravili igre, ki še veljajo znotraj bloka. Meddržavni protokol, po katerem se obe strani zavezujeta, da državljanom druge države ne bosta pustili odpotovati v tretje države, je »prečrtala« v prid Paktu OZN o človekovih pravicah. 12. člen le-tega določa, da lahko vsak človek svobodno zapusti vsako državo, vključno svojo lastno. Ker je Madžarska člove-čanski Pakt ralijicirala šele leta 1976, je omenjeni protokol iz leta 1969 načelno prenehal veljati že takrat. In zdaj se po načelih začenja ravnati tudi politika.
To, kar se dogaja na relaciji NDR-Madžarska-Avstrija-ZRN, je prava selitev. Preseljevanja narodov pa so v Evropi zmeraj označevala začetek ali konec kake epohe. To pot gre h koncu jalt-sko blokovsko obdobje.
Duh Jalte slabi. Je to dejstvo že zelena luč za težnje po eni, če že ne spet veliki Nemčiji? Velika Nemčija je doslej že dvakrat pahnila Evropo v vojno. Preden sta nastala Viljemov in Hitlerjev rajh, je bilo Nemčij več: Prusija (danes NDR) na vzhodu, številne državice na zahodu (danes ZRN) in Avstrija na jugu. Ker ne morejo čez mejo med obema, se Nemci iz vzhodne Nemčije podajajo v zahodno čez južno, čez Avstrijo. Očitno je, da težijo k ponovnemu zedinjenju. Nacionalno in človeško sta močnejša od razrednega in partijskega.
Ponovno zedinjenje Nemčije je torej na vidiku. Pa bo do njega tudi res prišlo? Je v tej možnosti skrita nova nevarnost za Evropo? Mislim, da ne. Bolj ko popušča napetost med blokoma, bolj se krepijo težnje k združitvi tistega dela osrednje Evrope, ki sta ju na silo ločila. Vendar niti vzhod niti zahod nimata interesa, da bi dopustila (pre)močno Nemčijo. Ta bi oslabila EGS, države med Nemčijo in SZ pa so tudi že večkrat občutile, kaj se pravi biti med njima. Zato bodo v odnosu do Nemčije kljub vsemu še na strani SZ.
Proces nastajanja nove Evrope, ki ga omogočata politika Gor-bačova na eni in vse bolj enotna EGS na drugi strani, ni v nasprotju z razdeljenostjo Nemčije; ta ga pravzaprav omogoča. Tudi v združeni Evropi bodo za začetek tri Nemčije. In tisto, ki se uradno imenuje »demokratična«, je treba najprej zares demokratizirati — da bodo njeni državljani ob večji meri svobode lahko ostali Nemci kar doma. »Nemško vprašanje«, ki je bilo zmeraj vprašanje ozemeljskih meja, se spreminja v duhu časa: postaja vprašanje meja svobode.
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Hu-mertšpori i. Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd Sinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko je uredil Andrej 2alar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. ~~~
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603- 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 —463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72.
uredništvo tel. 21860
Socialistična zveza in njen novi program
Samostojen nastop na prihodnjih volitvah
Ljubljana, 16. septembra - Ne nameravamo se organizirati kot stranka, vendar bomo šli samostojno in enakopravno, z novim programom, kot konkurenčni partner v skupščini, kjer sedaj sicer že smo kot fronta forumov, na prihodnje volitve. Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje je geslo osnutka novega programa SZDL, ki se sedaj suče še v izvršilnem odboru republiške konference, javnost pa ga bo spoznala po obravnavi in sprejemu na predsedstvu ter povedala, kakšna in kaj naj bo v prihodnje SZDL.
Ta teden podpisovanje Temeljne listine Slovenije
Republiška konferenca SZDL se je odločila, da bo ta teden, med 18. in 24. septembrom organizirano podpisovanje Temeljne listine Slovenije, ki jo je doslej že podpisalo nad 200.000 ljudi. Najmnožičneje so doslej listino podpisovali na mursko-soboškem in novogoriškem območju. Vsebina listine s pogledi Slovenije na svoj in jugoslovanski razvoj ter opredelitvijo, v kakšni državi smo pripravljeni živeti, je spričo zadnjih dogodkov ob sprejemanju dopolnil k slovenski ustavi izredno aktualna. Listino bo mogoče podpisati tudi kasneje, vendar je želja aktivistov SZDL, da jo čim več ljudi podpiše ta teden. Jože Smole je ob tem zavrnil trditve, da se naša republika z listino odreka Jugoslaviji. To je smešno, je dejal, res pa je, da hočemo biti suvereni v Jugoslaviji in da se bomo v njej zavzemali za demokratičen razvoj slovenske in jugoslovanske skupnosti. Mislim, je dejal Smole, da je to opredelitev velike večine prebivalcev Slovenije.
SZDL ne bo popustila
Predsednik republiške konference SZDL Jože Smole je dejal, da nobeden od dopolnil k slovenski ustavi ni sporen in da bo tak predlog predložen slovenski skupščini 27. septembra v sprejem. Napadi oziroma pritiski nimajo nobene ustavnopravne in znanstvene osnove, ampak imajo le politični obraz. Ustava Slovenije je slovenska zadeva, o ustavi lahko, vendar šele ko je sprejeta, razpravlja ustavno sodišče, ne pa državno predsedstvo, sicer pa dopolnila niso v nasprotju z zvezno ustavo. V Sloveniji se zavedamo, da je zvezna ustava skupna ustava, vendar so izvirne pravice po republikah in šele nato na ravni federacije, ne pa obratno. Sploh bi morale biti najprej sprejete republiške ustave in šele nato zvezna, je dejal Smole. SRS je za strokovno razpravo, ne pristaja pa na pritiske. Zanje v tem primeru gre in slovenska SZDL niti za milimeter ne bo odstopila od stališča, da dopolnila k slovenski ustavi niso v nasprotju z zvezno ustavo, je zatrdil Jože Smole.
To je med drugim na petkovi konferenci za časnikarje povedal sekretar predsedstva republiške konference SZDL Dušan Semolič,
na kateri sta vodstvo slovenske fronte zastopala tudi predsednik Jože Smole in član izvršilnega odbora Slobodan Rakočevič. Gradili bomo na članstvu, ki ga imamo kljub oporekanju, da ga nimamo, čeprav je res, da smo bili doslej preveč fronta forumov in ne ljudi. Nočemo postati stranka in se ne odpovedujemo vlogi prostora za sporazumevanje, vendar za nikogar nočemo biti prisila. Za prihodnje volitve očitno ne bo več pogoj za kandidiranje članstvo v SZDL, zato moramo v Sloveniji čim prej sprejeti zakon o političnem organiziranju in zakon o volitvah, je povedal Semolič. Kdor se bo ogrel za naš program, bo lahko naš član, pa naj bo komunist ali nekomunist, zeleni ali kaj drugega. Na volitvah nočemo biti več le servis, ki je kasneje vsega kriv. Hočemo v skupščino, kjer sicer že smo, vendar ne v razmerah konkurenčnosti. V svoj program "Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje", ki obsega šest poglavij, smo vnesli naš pogled na sedanjost in prihodnost Slovenije in Jugoslavije. Obravnavamo Slovenijo in Jugoslavijo v Evropi, zagovarjamo zagotavljanje suverenosti in enakopravnosti v Jugoslaviji, terjamo vladavino skupščine, svoboščine in pravice, članstvo v svetu Evrope in Evropskem svetu, ureditev odnosov z Efto, izdajo bele knjige o Sloveniji in Evropi in Jugoslaviji in Evropi, brzdanje inflacije, zavračamo nasilno enotnost, skrbi nas okolje, sociala, starost, menimo, da bi morali dati 5 odstotkov družbenega proizvoda za izobraževanje in smo za utrditev položaja narodnosti, Romov in vseh ljudi od drugod, ki žive v Sloveniji, predlagamo pa tudi spremembo položaja verskih skupnosti, dovolitev karitativne dejavnosti, ureditev verskega pouka, dovolitev obredov in branja verske literature v JLA, itd. Predlagamo, da bi bil 27. april osrednji slovenski praznik. Tega ne nameravamo uresničevati sami, ampak skupaj z vsemi, ki nam zaupajo in so naši pogledi tudi njihovi, je dejal Semolič.
J. Košnjek
Soglasje o okrogli mizi
Znano je, da so se sestali podpisniki izjave iz Cankarjevega doma in razpravljali predvsem o načinu prihodnjih volitev. Doseženo je bilo soglasje o oblikovanju okrogle mize, dogovorjen je bil sekretariat mize, pa načelo, da bo okrogla miza delovala v okviru SZDL. V ospredju bosta dve zadevi: nov zakon o političnem združevanju in volilni zakon. Nikogar ne mislimo žejnega peljati čez vodo, je dejal Jože Smole. Kjer se bomo zedi-nili, se bomo pač zedinili, kjer pa ne, bodo razlike in te bomo priznali ter jih upoštevali.
Resne partijske priprave na prihajajoče volitve
»Doslej te pravice nismo imeli!«
Jesenice, 18. septembra - Jeseniški komunisti že od marca letos evidentirajo kandidate za volitve v ZK in v skupščinskem sistemu. Osnovne organizacije so poslale tudi druge pripombe in predloge. Članstvo daleč najbolj zaupa Igorju Mežku, saj ga niso evidentirali le za partijske funkcije, temveč tudi za odgovorna mesta v skupšči-
Jeseniški komunisti so se že pri nadomestnih volitvah odloČili, da mora biti evidentiranje stalen proces in predlagali, da se v sami organizaciji opravi nekaj sprememb. Tako se med drugim zavzemajo, da bi bilo v komiteju in v predsedstvu občinske organizacije ZK manj članov kot doslej, da bi združili funkciji predsednika komiteja in sekretarja in da bi posveti s sekretarji v enem mandatnem obdobju tvorili konferenco.
Jeseniški komunisti so držali besedo in že od marca letos stalno evidentirajo kandidate
za volitve in delegate za kongrese. Vse osnovne organizacije ZK so prejele evidenčni in anketni list in večina je doslej tudi odgovorila na vprašanja in evidentirala kandidate, ki se jim zdijo najbolj primerni za vodstvo osnovne organizacije, za člane na kongresih, za člane komiteja, za sekretarja komiteja in izvršnega sekretarja, za medobčinskega sekretarja in člane CK ZKJ in CK ZKS ter tudi za skupščinske volitve.
Med številnimi anketnimi in evidenčnimi listi smo našli prav zanimive pripombe komu-
nistov iz osnovnih organizacij ZK tako o prenovi ZK in o programu aktivnosti Zveze komunistov. Večina je zelo pohvalila takšen način evidentiranja partijskih funkcionarjev in skupščinskih predstavnikov, češ, »doslej pač nismo imeli te pravice«; precej jih je bilo za ukinitev medobčinskega sveta ZKS. Za predsednika občinskega komiteja je bilo doslej evidentiranih 13 imen, za sekretarja 10 imen, izvršnega sekretarja 4, za člane C K ZKS in CK ZKJ pa 15 imen. Vse evidentirane kandidate so tudi vprašali za mnenje in jih po njihovem pristanku uvrstili na kandidatno listo.
Tako so jeseniški komunisti kadrovsko nedvomno veliko bolj pripravljeni na program-
sko volilne seje in na konferenco, kjer se bodo seveda lahko predlagali tudi drugi kandidati. Komunisti po osnovnih organizacijah so tako predlagali kandidate, ki jih poznajo in jim zaupajo. S tem resnim in poštenim pristopom sicer ne morejo zaustaviti raznoraznih predvolilnih »kuhinj« in špekulacij, dobili pa so jasno in nedvoumno sliko, katerim ljudem članstvo najbolj zaupa. Zanimivo je, da je daleč največ glasov za razne partijske funkcije in predvsem za skupščinska mesta (predsednik izvršnega sveta in občine) dobil Igor Mežek, sedanji sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Jesenice, saj so ga evidentirali kar osemnajstkrat!
D.Sedej
Pred desetimi leti se je žirovski radio prvič oglasil
Poslušan tudi zunaj občine
Žiri, 17. septembra - Pred tednom dni, 11. septembra, je minilo natanko deset let, kar se je poskusno oglasil Radio Žiri. Pobudo za tovarniški radio, ki je še pred rojstvom postal krajevni, so dali mladinci iz Alpine. Celih sedem let je bilo delo na radiu, katerega duhovni oče in resnični prijatelj je bil Nejko Podobnik, povsem ljubiteljsko. Radio je imel kar 40 stalnih sodelavcev, zbranih v osmih redakcijah. Tudi prostori so bili urejeni na "horuk", aparature /.nesene skupaj večinoma "ljubiteljsko". Plošče in mikrofone so žirovski radijci prva tri leta kupovali z izkupičkom od veselic, na katerih je igral ansambel Prizma...
Honorar je bila lepa beseda, priznanje kolegov, malo boljši trakovi, ki si jih dobil, če si dobro delal, se spominja takratna sodelavka in sedanja novinarka žirovskega radia Karla Ber-nik. Skupaj jih je držala izredna pripadnost hiši, radiu, in družabnost.
Sčasoma je krajevni radio začel preraščati ozke meje. Do-
mačin inž. Gregorač, sicer zaposlen pri RTV Ljubljana, je
Širitev pa je imela poleg rastoče priljubljenosti tudi drugačne posledice. Honorarni sodelavci, dopoldne zaposleni z rednim delom, niso mogli več ljubiteljsko pokrivati dogajanj v vsej občini. Tedaj je radio oddajal že trikrat na teden (zdaj štirikrat) in druge rešitve ni bi-
lo, kot da se delo profesionalizira.
Glede na odzive poslušalcev v kontaktnih oddajah in čestitkah delavci radia sklepajo, da jih ne poslušajo le Škofjeloča-ni, ampak tudi Ljubljančani, Kamničani, Kranjčani in celo Tržičani.
Del radijske opreme je najsodobnejše, pravi posmeh pa je, da ne morejo več oddajati v stereo tehniki, kar v prvih letih izdelal projekt za vso občino in sploh veliko naredil na večjo slišnost. Po petih letih, prav tako septembra, je Radio Žiri začel oddajati za Škofjo Loko, leto kasneje pa se je razširil še v Selško dolino. Postal je občinski radio.
so. Največji problem so odsluženi magnetofoni in gramofoni ter oddajnik na Lubniku, ki bi ga bilo treba pojačati, da bi Selško dolino slišno bolje pokrili, segli tja v Davčo, ki je najbolj črna pega v občini. Problem je tudi kadrovski, saj večina govornega dela programa odpade na pretirano obremenjeno urednico in novinarko. Če že so Ločani (petnajst ustanoviteljev) vzeli žirovski radio za svoj, občinski, potem bi mu najbrž ob desetletnici oglašanja lahko poklonili še enega poklicnega novinarja, kar so mu obljubili v srednjeročnem programu razvoja, zdaj pa se zgovarjajo na prazne blagajne.
H. Jelovčan
S podtalnico Sorskega polja smo v Sloveniji izgubili desetino razpoložljive pitne vode
V Sloveniji je ogroženih 342 vrst rastlin
Kranj, septembra - Ptujsko polje še ni pozabljeno, toda takšnih polj imamo v Sloveniji veliko, tudi na Gorenjskem. Tik pred nosom imamo Sorsko polje, čigar podtalnica ni več pitna, kar je jasno pokazala vrtina pri Skofji Loki, kar so pokazale raziskave, ki so jih napravili strokovnjaki in našli v njej kopico strupenih snovi, celo tako strupenih, kakršni so uničili Krupo in življenje ob njej. Krivce bodo seveda težko našli, če jih sploh bodo kdaj. Strokovnjaki pa pravijo, da smo s podtalnico Sorskega polja izgubili desetino razpoložljive pitne vode v Sloveniji. Primerov pretiranega in nespametnega uničevanja naravnih virov Pa bi lahko našteli še veliko in resnično bi nas morale skrbeti bolj ali manj znane ugotovitve strokovnjakov, da v Sloveniji razpolagamo s količinsko skromnimi naravnimi viri, izjema je le gozd, zanje pa je poleg tega značilna tudi izčrpanost.
Skromni naravni viri in njihova izčrpanost ter propadanje so seveda omejitveni razvojni dejavnik in v naslednjem planskem razdobju bomo morali korenito spremeniti naš odnos do naravnih virov, Pospešeno bo morala zamenjati optimalna raba, naš razvoj pa bo moral postati varovalni. Takšne ugotovitve lahko zapišemo Po prvi fazi projekta, ki poteka pri republiškem zavodu za planiranje in predstavlja priprave za izdelavo planov za naslednje srednjeročje.
V prvi fazi projekta, ki se ga je oprijelo 'me nadstrankarski, kar pomeni, da naj bo neodvisen od dnevne politike, so strokovnjaki odprli predale in na dan potegnili raziskave, ki so naše naravne vire osvetlili s količinskega, kakovostnega in prostorskega vidika, koordinator pa je bil dr. Dušan Plut, ki je tako zagotovil celovit, eko-sistemski pristop, kakor pravi sam.
Dokaj dobro so raziskane mineralne snovi in gozd, manj zgoščena pa je raziskanost vode, zraka, tal in naravnih virov 'z ozračja. V Sloveniji pa se lahko pohvalijo z raziskovanjem bio-pokazateljev, saj se s tem uvrščamo med redne evropske debele, ki se ukvarjajo tudi s temi raziskavami, potrebna pa bi bila zgostitev teh raziskav in merilne mreže, zlasti v najbolj ogroženih okoljih.
Razmere so se poslabšale nad 1000 metrov nadmorske višine
Podrobneje si velja ogledati prav bio-pokazatelje, z njimi se ukvarja dr. Blanka Druškovič z Inštituta za biologijo, ki se je udeležila časnikarske konference ob predstavitvi rezultatov prve faze projekta. Njene raziskave imajo poudarek na vplivu rabe naravnih virov in drugih dejavnosti človeka na biosfero, kar raziskuje s pomočjo
navzočnosti lišajev, stopenj poškodovano-sti genetskega materiala in seznama ogroženosti rastlinskih vrst (Rdeči seznam). Posebej v škofjeloški občini je njeno delo znano, saj je v okolici rudnika urana v Ži-rovskem vrhu odkrila genetske poškodbe na rastlinah.
Z lišajske karte poškodovanosti genetskega materiala, podatkov o ogrožnosti praprotnic in semenk na biološkem inštitutu sklepajo, da je v Slovenijo okolje bolj onesnaženo, kot so doslej mislili in da se nahaja na zgornji meji zmogljivosti. Oaze čistega zraka so majhne (zgornje Posočje, Kočevsko, območje Loškega potoka) emisijska območja dokaj velika (ljubljansko, trboveljsko, šaleško-velenjsko, mariborsko, celjsko). Na tem seznamu je tudi zgornjesavska dolina (Jesenice) ter območje Kranja, Škofje Loke in okolica rudnika urana v Žirovskem vrhu. Genetski material smreke je ponekod že tako poškodovan, eta tega ni več moč popraviti. Zastrašujoč je podatek, da so se razmere lani poslabšale v predelih nad 1000 metrov nadmorske višine, kar govori o vplivih onesnaževanja na daljave.
Ogroženih je desetina rastlin
V Sloveniji raste 2.800 vrst rastlin, kar 342 je že uvrščenih na Rdeči seznam ogroženosti, torej dobra desetina. 30 rastlin pa je že izumrlo, predvsem zaradi uničenja specifičnih rastišč (ljubljansko barje, panonski predeli Štajerske), 34 rastlin pa je zaradi delovanja človeka neposredno ogroženih, 77 pa zelo ranljivih.
Podatki so zastrašujoči, toliko bolj, ker se Rdeči seznam zelo ujema z lišajsko karto genetskih poškodb, verjetno niso naključni. Težko pa je po besedah dr. Blan-ke Druškovič ugotavljati trende, ker imajo podatkov še malo, letos je denimo vegeta-
Rezultati gospodarjenja še vedno inflacijsko napihnjeni
cija izredno bujna, težko je reči, ali je to zaradi izboljšanja ali pa so naravne okoliščine takšne (ljudska modrost pravi, da je bujna, kadar je potem zima huda).
Zakaj je ekološka zavest v Sloveniji večja kot drugod po Jugoslaviji, je moč pojasniti tudi s podatki, kakšen zrak dihamo. Z izpusti škodljivih snovi v zrak je izrazito obremenjena severna polovica Slovenija, v celoti pa je dvakrat bolj obremenjena kot Jugoslavija. Tako po emisiji na prebivalca kot po emisiji na površino pa močno presega evropsko povprečje. V Evropi emisije žveplovega dioksida in drugih škodljivih snovi zmanjšujejo, pri nas pa se povečujejo, k čemur največ prispevajo termoelektrarne in promet motornih vozil, zmanjšujejo pa se zaradi industrije in ogrevanja in sicer v Celju, na Jesenicah, Ravnah, v Skofji Loki, v Mežiški dolini, Ljubljani... povečuje pa se v Mariboru, Kamniku, Šentjurju, Idriji...
Kakovost voda, zlasti podtalnice je slabo raziskana
Onesnažena podtalnica Ptujskega polja je marsikoga prebudila iz brezbrižnosti. Težko je reči, kje in kdaj se lahko pripeti kaj podobnega, ker so vodni viri v Sloveniji količinsko dokaj dobro raziskani, kakovostno pa zelo slabo. Kakovost površinskih voda spremljajo na približno sto lokacijah, analize kakovosti zajetih izvorov pa so dolžni nadzorovati upravljalci zajetij.
Najbolj problematični so kraški izviri in kakovost podtalnice. Ko so pred tremi leti vrtali na Sorskem polju pri Skofji Loki, so bili neprijetno presenečeni, saj voda ni bila več pitna in za vodovod zato neprimerna, uporabna je le v bližjih tovarnah. Raziskave v preteklih dveh letih in letos pa so pokazale, da je celo globalna podtalnica Sorskega in Kranjskega polja preveč onesnažena s strupenimi snovmi. Po besedah Martine Zupan s Hidrometeorološkega zavoda smo s Sorskim poljem v Sloveniji izgubili desetino razpoložljive pitne vode.
Podatek je naravnost grozljiv in nemudoma bi se morali lotiti katastra onesnaževalcev voda, saj je zdaj edini vir podatkov o njih vodni prispevek.
M. Volčjak
V težavah je zdaj Tekstilindus
Kranj, 23. septembra - V težavah je nekaj manjših delovnih organi-?*c'j' problemi pa se vse bolj zapletajo v Tekstilindusu, Telekom (bivša Telematika) pa ob polletju ni imela izgub. Polletne rezultate Sospodarjenja je potrebno jemati z rezervo, saj so še vedno inflacijsko napihnjeni, zato je še vedno moč prikazati zamišljeni poslovni •"ezultat.
Kdove kakšne vrednosti to-|,eJ poročilo o polletnem gospo-darjenju, ki ga je brez velike razprave sprejel kranjski izvrsni svet, nima, na kar je poredno opozorila Vida Prinčič-^orjanc, predsednica občin-Kega komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbene de-
javnosti, ko je opozorila, da je bil obračunski sistem sicer spremenjen, vendar je v izvedbeni obliki še vedno inflacijski. Ob polletju je bilo torej še vedno moč prikazati zamišljeni poslovni rezultat in nemara so marsikje skrili slabe rezultate, bolje rečeno izgubo.
Na seznamu izgubarjev je praktično le nekaj manjših in srednje velikih delovnih organizacij, ki se otepajo s težavami (Astra Engineertng, Projektivno podjetje, Servisno podjetje, Brivsko-frizersko^podjetje, štirje Gradbinčevi tozdi, dva Živilina, Alpetourov Remont, Savini Klinasti jermeni, "Družbeni standard" Gorenjskega tiska in KOG P), daleč največjo pa ima gorenjski del Elektra, kjer znaša 28,5 milijarde dinarjev, ima pa tudi 15,7 milijarde
[zgube predstavljale 2 odstotka, akumulacija pa 0,9 odstotka prihodka
Telekom ob polletju brez izgub
kvan.^ sePtembra - Poleg drugih razlogov tudi velika zadolženost QgF| Poslovni rezultat Iskre, ob polletju je imela akumulacija le
\odstotni delež v celotnem prihodku, izgube, ki so znašale 215 , "'jard dinarjev, pa 2 odstotnega. Razveseljivo je, da je bil Tele-(bivša Telematika) ob polletju brez izgub in sanacijski ukrepi
r*j naposled le prijemajo.
'skrine izgube so se ob letoš-Jem polletju z Gorenjske, kjer cio     bivša Telematika tradi-°nalni izgubar, preselile v so riC Iskrine tovarne. Znašale z '5 milijard dinarjev, od teli? vMikroelektroniki 12,5 mi-^jarde, Elementih 40,3 milijar-t ' Oelti 67,5 milijarde in Av-j^atiki 85,3 milijarde dinar-
skfaraC^ sPrememb obračun-fj ?a sistema dohodkovne in l^^nčne primerjave s prete-01 letom ne povedo veliko,
zato si velja pogledati fizične kazalce. V letošnjem prvem polletju je v Iskri proizvodnja porasla za 19,6 odstotka, izvoz za 15,7 odstotka, od tega konvertibilni za 11,3 odstotka, zaposlenost pa se je zmanjšala za 3,7 odstotka, kar pomeni, da je zaposlenih 841 delavcev manj. Nikakor jim ne uspe zaustaviti odliva inženirjev, saj jih je odšlo več, kot jih je prišlo, česar seveda ne odtehta več kot 100 sprejetih pripravnikov. V nekaterih sredinah so že uvedli
• spodbudnejše nagrajevajne, z novo, poslovno organiziranostjo Iskre pa naj bi jih spodbujali tudi k t.i. notranjemu podjetništvu.
Izvoz je svetla točka Iskrine-ga letošnjega poslovanja, zbrane imajo že osemmesečne, ne le polletne podatke. V osmih mesecih je izvoz znašal 185 milijonov dolarjev, od tega konvertibilni 146 milijonov dolarjev, klirinški pa 40 milijonov dolarjev. Uvozili so za 120 milijonov dolarjev in pokritost je bila tako 154 odstotna. Izvoz na razviti zahod je v primerjavi z enakim lanskim razdobjem porastel za 16 odstotkov, v dežele SEV pa za 5 odstotkov.
M.V.
dinarjev izgube na substanci. Že seznam torej pove, da lahko velik vprašaj potegnemo ob poslovanje Tekstilindusa, ki je izredno zadolžen in ki se otepa s hudo nelikvidnostjo, že nekaj časa pa je moč slutiti, da utegne kmalu postati največji kranjski problem. Po besedah predsednika kranjskega izvršnega sveta Henrika Peternelja zdaj veliko pričakujejo od novega vodstva Tekstilindusa, kjer naj bi jeseni dorekli, kolikšen bo v prihodnje obseg proizvodnje, predvsem pa bodo morali napraviti korake v smeri izboljšanja kakovosti izdelkov, predvsem tistih, ki jim zdaj ostajajo v tovarni.
Po novem obračun podjetja razvršča v tri skupine in povedati velja, da ima v Kranju 26 velikih, 60 srednjih in 43 majhnih, vendar imajo slednji le 7,7 odstotni delež, kar dodatno potrjujejo upravičenost projekta Optima, s pomočjo katerega nameravajo v Kranju dobiti več novih podjetij, predvsem majhnih.
Zaradi neprimerljivosti finančnih podatkov zapišimo le, daje bil obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjši za 5,6 odstotka in za 0,3 odstotka večji glede na lansko povprečje. Izvoz pa je bil večji za 11,8 odstotka, od tega konvertibilni za 10,4 odstota, klirinški-pa za 16,6 odstotka. Uvoz pa je bil predvsem zaradi večjega uvoza tehnologije večji za 36,2 odstotka, od tega konvertibilni za 45,1 odstotka, klirinški pa seje zmanjšal za 35,9 odstotka.
M.V.
Ko ima strah velike oči
Strah je lahko spodbujevalec, toda, če dobi velike oči, postane zaviralec.
Delov komentator Boris Jež je za Danas napisal izvrsten portret dr. Janeza Drnovška, najbolj so v spominu ostale Drnovškove besede, da je dandanes v prednosti tisti, ki ohrani mirne živce. Verjamemo mu, toda vemo tudi to, kako težko je v globoki, vsesplošni krizi ohraniti mirne živce, toliko težje, ker se na obzorju svetlikajo spremembe, kijih šele slutimo, popolnoma zanesljivo pa ne vemo, kaj se bo zgodilo. Časopisi so polni ugibanj, kakšni politični scenariji (ne)obstajajo, težko dojemamo tudi ekonomske spremembe, saj smo tako rekoč čez noč pri nas spet začeli govoriti o donedavnem "prepovedanem" podjetništvu, o delnicah in borzah, kar poznajo le tisti, ki pomnijo predvojne čase.
Sicer pa, kaj bi globokoumili, saj vsi po vrsti, vsak dan bolj ali manj v svoji delovni sredini doživljamo to živčno vojno. Zelo težko jo že prenašam, mije zadnjič pripovedovala prijateljica, pri nas je hudič dobil mlade, toliko sovraštva nastaja. Zaposlena je v veliki slovenski firmi, ki ima sredi Ljubljane polno stolpnico administracije, nemir se je naselil mednje, ko so direktorji povedali, da bodo prihodnje leto drugače organizirani in da jih je veliko preveč. Začela se je borba za kruh, ki ne pozna meja, najbolj boleča pa je v vsakdanjih drobnih sporih, ki so včasih naravnost smešni. Tako je sodelavka direktorju zatožila sodelavko, ki je v službi preprodajah devize in seveda mnogim napravila uslugo, tudi direktorju, ki ji je zdaj to prepovedal.
Živimo v obdobju velikih sprememb. Spremembo pa vsi ljudje zavračajo in se sprašujejo, zakaj ne more biti tako, kot je bilo, pravi ameriška svetovalka Jan Meyer v intervjuju v zadnji številki revije RR in nas primerja z Nepalci, saj pravi, da je bilo samo v Nepalu ljudi tako strah sprememb in novih svobod kot v Jugoslaviji. Dodala pa je nekaj dragocenih nasvetov, ki povedo, kako malo se (družboslovna) stroka pri nas ukvarja z aktualnimi problemi, saj nenehno govorimo in pišemo o ekonomski in politični reformi, malokateri sociolog, politolog, psiholog... pa se oglasi s strokovnim nasvetom, kako potekajo spremembe družbenega tkiva in kako naj se privajamo na novo svobodo, če pa se že oglasi, ga malokdo posluša. Meyerjeva pravi, da se spremembe navadno začnejo od zgoraj, z nekom, ki sproži zahtevo, svetovalci pa nato ljudi pripravijo do tega, da jo doumejo in sprejmejo. Njihovo delo seveda nikakor ni lahko, potrebna je velika mera občutka za ljudi, saj morajo vsi vedeti, kako delajo, ali delajo prav ali je mogoče delati še bolje.
Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje, ali je denar najboljši motivator, saj se pri nas nenehno prepiramo o plačah in mnogi so prepričani, da bi boljše plače rešile vse probleme. Odgovor Jan Meverjeve je vreden objave, saj pravi takole: "Denar je podpora, toda denar na splošno ni velika motivacija. Denar je oddaljen do plačilnega dneva v mesecu. Ljudje pa se morajo zaradi nečesa dobro počutiti že danes. Pri tem so odločilne drobne stvari. Te pomagajo ljudem, da se dobro počutijo. Drobnarije odtehtajo 80 odstotkov; kako*z ljudmi ravnate, kako jih pozdravite, pohvalite, ali greste po službi skupaj kaj popit in tako naprej. Predvsem pa je pomembno zaupanje. Ljudi ne smete kaznovati. Imeti morajo možnost in pravico, da poskusijo kaj novega, tudi če to ne uspe. " Potemtakem drobnarija, ki mi jo je opisala prijateljica, sploh ni tako nepomembna kot izgleda na prvi pogled.
M. Volčjak
XICOSPOOARSKECA SVETA _
Na celjskem sejmu so podelili vrsto priznanj
Celje, septembra - V nedeljo, 17. septembra, so v Celju zaprli 22 mednarodni obrtni sejem, ki ga je obiskalo rekordno število obiskovalcev, blizu 200.000.
Tudi tokrat so razstavljalcem v Celju podelili priznanja za najboljše dosežke: zlate, srebrne in bronaste plakete, plakete mesta Celje in Lobetove nagrade.
Zlato plaketo so prejeli: Ciscato Giuseppe iz Padove za program mlinov, namenjenih ekonomični predelavi žitaric; Vili Poznik iz Celja za zahtevno tehnično izvedbo elektro-biolo-škega stimulatorja 16 P; Roman Wiegele za konstrukcijsko rešitev kombiniranega ogrevanja pri kolektorju Šolar Economic; Albina in Vinko Dobrila iz Sečovelj za konstrukcijsko rešitev in sodobno oblikovana električna vitla, ter mizarsko podjetje Pohištvo Celje za sodobno in funkcionalno izdelavo sobne garniture Monogram.
Od Gorenjcev je zlato plaketo prejel Boris Udovč iz Na-klega za vrsto visoko kakovostnih kamnoseških dosežkov.
Prvo zasebno banko nameravajo ustanoviti v Splitu
Prva zasebna banka v Jugoslaviji naj bi bila ustanovljena 13. oktobra, na dan varčevanja. Gre za banko drobnega gospodarstva, ki naj bi jo ustanovili v Splitu, ustanovitelji so podpisali 180 pogodb z organizacijami in 150 z obrtniki. Tudi poslovneži in zdomci pa so na njen račun vpisali 2,5 milijona zahodnonemških mark. Član banke lahko postane vsak, ki bo ob vpisu vložil najmanj 50 milijonov dinarjev. Vendar pa se pri ustanavljanju prve mešane banke, mora imeti najmanj 5 milijonov dolarjev kapitala, še zatika, saj v Združeni banki Hrvaške ne skrivajo strahu, da se' ne bi nekatere njihove poslovne banke izločile in zato sprožajo razprave.
V Sloveniji kmalu zadružna kmečka banka
Še letos naj bi bila v Sloveniji ustanovljena zadružna kmečka banka, kakšno je zdaj delovno ime banke, ki naj bi začela poslovati 1. januarja prihodnje leto. Delovala bo kot delniška družba, ustanovile pa jo bodo zadružne organizacije, ki naj bi bile 51 odstotni lastnik, delniški delež pa naj bi bil 49 odstoten. 2e do konca oktobra letos naj bi bilo prodanih za najmanj 20 milijard dinarjev delnic, mesec dni naj bi tako imela Narodna banka Jugoslavije časa za premislek, bo dala dovoljenje za poslovanje banke ali ne, sredi decembra pa naj bi bila skupščina banke.
L
KRATKE Z GORENJSKE
Slavnostna seja in priznanja na Kokrici - Med številnimi prireditvami ob koncu prejšnjega in minulega tedna je bila v petek zvečer v počastitev praznika krajevne skupnosti Kokrica v kranjski občini tudi slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Predsednik skupščine Mladen Mihalinac je v svečanem govoru poudaril, da so v zadnjem obdobju v krajevni skupnosti zabeležili dva pomembna uspeha na področju telefonije in informatike. Zgradili so namreč kabelski informativni sistem, na katerega je zdaj v vseh naseljih že priključenih več kot 600 gospodinjstev, število telefonskih priključkov pa se je z akcijo v krajevni skupnosti povečalo za 300 in jih je zdaj skupaj okrog 750. Samo ti dve pridobitvi sta to krajevno skupnost uvrstili med najbolje "opremljene" v državi. V prihodnje pa jih na Kokrici oziroma v krajevni skupnosti čaka še urejanje javne razsvetljave, razširitev pokopališča in obnova doma. Na seji so za uspehe v minulem letu podelili tudi priznanje folklorni skupini in Sašu Zupanu, ki folklorno skupino vodi. - A. Ž.
Dan prosvetnih delavcev radovljiške občine
, ~s-1—:-
Zagarjeve plakete sedmim izbrancem
Radovljica, 18. septembra - V petek so imeli radovljiški vzgojitelji in učitelji svoj dan. Na večerni slovesnosti v Grajskem dvoru so med drugim podelili tradicionalne Zagarjeve plakete za leto 1989 petim izbranim posameznikom ter dvema tovarnama.
Plakete so prejeli: Katarina Knaflič, učiteljica razrednega pouka v Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Janko Pfaj-far, predmetni učitelj zemljepisa in zgodovine v Osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah, Nataša Dmitrovič, specialna pedagoginja v Zavodu Matevža Langusa Kamna gorica, Marjeta Pre-želj, vzgojiteljica in vodja dislociranega oddelka VVO v Bohinjski Bistrici in Niko Rupel, profesor slovenskega jezika v Srednji šoli gostinske, turistične in ekonomske usmeritve Bled. Za tesno povezavo s šolami sta prejeli plaketo tudi tovarna Verig Lesce in Iskra Mehanizmi Lipnica.
H J
V sadovnjaku Resje pri Podvinu
Začetek obiranja in prodaje
Podvin, 16. septembra - V sadovnjaku Resje pri Podvinu bodo v četrtek, 21. septembra, začeli obirati in prodajati sadje. Kot je povedal vodja sadovnjaka Tine Benedičič, je pridelek zaradi ugodnega vremena v zadnjih tednih zorenja boljši, kot so pričakovali. Za kilogram prvovrstnega sadja bo treba odšteti od 10.000 do 14.500 dinarjev (odvisno od sorte), za drugorazredno pa od 7.000 do 10.000 dinarjev.
C. Z.
Kmečki praznik pod Storžičem
Prireditev za različne okuse
Bašelj, 17. septembra - Da neka prireditev uspe, mora biti izpolnjenih več pogojev. Turistično društvo Bela-Bašelj, predvsem pa prizadevni Bašljani, ki so minuli konec tedna pripravili v dolini Belice v Bašlju že tradicionalni Kmečki praznik pod Storžičem, so izpolnili vse. Kar zadeva vreme, je bilo v nedeljo kar pogosto slišati, da imajo Bašljani srečo in da predsedniku društva ni zaman ime Srečko. Kot se je pokazalo, je bila prireditev tudi dovolj vabljiva, saj se je ob brunarici v dolini Belice, kjer je bil letošnji kmečki praznik, zbralo veliko število ljudi. Nekateri so uživali že ob tem, da so zrli v mogočni Storžič, dihali svež zrak in poslušali žuborenje Belice, ki v svojem zgornjem toku še zasluži ime, kakršno ima. Drugi so prisluhnili oktetu s Trstenika, harmonikarju Radu, gostu in povezovalcu programa Kondiju Pižornu, ki je nastopal tudi v vlogi "domačega Janeza" in "Jaka Probeštifta", si ogledali nastop folklorne skupine s Kokrice... Tretji so prišli na kmečki praznik zaradi "obujanja" starih kmečkih del in navad, predvsem pa zato, da so videli, kako so včasih podirali drevje in spravljali seno s planin nad Bašljem. Nekateri so uživali v zabavnih igricah (žaganje klafter, kegljanje za 100 kilogramov težkega prašiča itd.), ob plesu in glasbi, za katero je odlično skrbel ansambel Nagelj, ob ogledovanju tropa haflingerjev, ki so se pasli v bližnjem bregu, ob okusno pečeni ovčetini in srnjakovem golažu...
Bašljani, ki so se tudi tokrat izkazali kot spretni organizatorji, bodo čisti izkupiček prireditve (podprla stajo pokrovitelja Šiviljstvo Klakočar s Srednje Bele in GKZ-TZO Sloga Kranj) namenili za nadaljnji razvoj turizma v Bašlju. Denar, ki so ga zaslužili na prejšnjih prireditvah, bogato pa so ga oplemenitili še s prostovoljnim delom, so porabili predvsem za ureditev smučišča in brunarice.
C. Z.
Registracija traktorjev
Podnart - Pri domu AMD v Podnartu bo v četrtek, 21. septembra, od 7.30 do 16.30 redna letna registracija traktorjev za lastnike iz Lipniške doline ter krajane iz krajevnih skupnosti Ljubno in Brezje. Tehnične preglede bodo opravljali strokovnjaki Alpetourovega tozda Avtoservis z Bleda, (cr)
ureja ANDREJ ZALAR
Praznik v Podljubelju
Letos TV pretvorniki, ob letu telefoni
Podljubelj, 18. septembra - S svečano otvoritvijo RTV pretvornikov v soboto popoldne na Kršišču in potem družabnim srečanjem krajanov v domu družbenopolitičnih organizacij, kjer so hkrati podelili pokale in medalje za najboljše na tekmovanju v streljanju z zračno puško in v odbojki, so v krajevni skupnosti Podljubelj sklenili letošnje praznovanje krajevnega praznika. Športna tekmovanja v streljanju in odbojki so bila že prejšnjo soboto in nedeljo, v torek pa so imeli gasilci tudi sektorsko gasilsko vajo. Na sobotnem srečanju pa so ob igranju ansambla Blekato za veselo razpoloženje pripravili tudi kegljanje za srno in streljanje z zračno puško.
Sobotna uradna predaja RTV pretvornikov je za krajane v krajevni skupnosti Podljubelj pomenila svojevrstno delovno simboliko in uresničitev več kot desetletne želje, da bi tudi v tej dolini lahko spremljali televizijski program. Še lani ta čas je v dolini oziroma v krajevni skupnosti le slabih deset odstotkov vseh gospodinjstev lahko gledalo zelo slabo sliko prvega ljubljanskega TV programa. Zdaj pa skoraj vsi v krajevni skupnosti lahko spremljajo tri TV programe in sicer prvega in drugega ljubljanskega ter prvega zagrebškega.
"Za izgradnjo verige treh pretvornikov smo se sporazumeli oktobra lani, ko je bilo odločeno, da so za uresničitev tega programa trije investitorji in sicer RTV Ljubljana, krajevna skupnost in SO Tržič," je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Hladnik. "Mila zima in izredna zavzetost vseh krajanov v zahtevnih delovnih akcijah sta pripomogli, da smo potem že sredi leta letos pretvornike poskusno vključili in na televizorje dobili sliko treh programov. Ko smo pred praznikom razmišljali o podelitvi priznanj za delo in uspehe v minulem obdobju, smo ugotovili, da brez volje in zavzetosti vseh, danes v krajevni skupnosti ne bi imeli tega, kar imamo. Zato tokrat velja zahvala in čestitka vsem, še posebno pa skupščini občine in tudi Kompasu, ki je pomagal pri naši akciji."
Jože Hladnik
Nič manj kot televizijske slike treh programov pa so v krajevni skupnosti veseli še nečesa. Že nekaj let so si namreč želeli, da bi imeli v Podljubelju spet popolno štirirazredno osnovno šolo. Zdaj jo imajo, uspelo pa jim jo je pridobiti nazaj skupaj s šolniki. Sicer pa se je po zahtevni in uspešni akciji izgradnje TV pretvornikov v krajevni skupnosti začela že nova. Zdaj bodo gradili telefonijo.
"Okrog 60 telefonov je v krajevni skupnosti, interesentov pa je še okrog 90. Prostor za telefonsko centralo s 160 priključki smo že uredili, zdaj pa nas čaka delovna akcija, v kateri tako kot pri pretvornikih ne bo šlo brez solidarnosti. Samo do Matizovca bo treba skopati okrog 150 jam za drogove. Upam, da nam bo tudi to uspelo in da bomo morda skupaj s Planinskim društvom, pašno skupnostjo in JLA pripeljali telefon tudi naprej na Kofce in na Šijo. Vsekakor pa je naš cilj, da bi ob letu, ko bomo spet praznovali, tudi telefoni že zvonili."
Želja in potreb imajo v krajevni skupnosti Podljubelj še vedno precej. Kot jara kača se že vleče ureditev avtobusnih postajališč, boljša preskrba, pa cesta... "To so problemi, ki jih sami ne moremo razrešiti. Velja pa tokrat vsa pohvala vodstvu krajevne skupnosti ob širši pomoči, za uspešno uresničeno akcijo izgradnje TV pretvornikov. In ljudje so za to, da na ta način zdaj Andrej Lindav poskrbimo tudi za
Na tekmovanju z zračno puško so bili pri moških najboljši Tine Nemec, Milan Karba in Franc Jane (mlajši); pri ženskah pa Marija Polajnar, Marija Ahačič in Mojca Polajnar. V odbojki pa so zmagali veterani Podljubelja (Kraševec, Homan, Meglic, Hladnik, Mam, Golmajer in Mučič) pred domačimi mladinci in gosti iz ST) Ljubno. V sektorski gasilski vaji minuli torek pa so domači gasilci skupaj z gasilci Tokosa in BPT v 12 minutah "pripeljali" vodo pol kilometra daleč in morali pri tem "premagati" 150 metrov višinske razlike...
Zdaj se nameravajo lotiti še telefonije. Prostor za centralo že imajo...
telefonijo. Vem, da ne bo lahko, vendar sem precej trdno prepričan, da nam bo uspelo,"1 pravi Andrej Lindav, ki je zaposlen v Živi-linem bifeju v Podljubelju in se na ta način vsak dan srečuje z domačini.
A. Žalar
"Krompirjev praznik" v Gradu pri Cerkljah
Nagrade za trikrat Naj...
nGrad pri Cerkljah, 17. septembra - Zares nismo pričakovali, da bo ideja Cirila Zupina iz Okrepčevalnice na vasi v Gradu 14 pri Cerkljah imela tolikšen odziv. V nedeljo smo ocenjevali gorenjski krompir 28 pridelovalcev iz različnih krajev v kranjski občini.
Osemindvajset pridelovalcev je poskrbelo za precej bogato krompirjevo razstavo....
Pridelovalci krompirja iz vasi pod Krvavcem pa tudi iz Žabnice, Bitenj in še nekaterih krajev v kranjski občini so v nedeljo poskrbeli za zares lepo razstavo najrazličnejših primerkov gorenjskega krompirja; tako po teži, obliki oziroma uporabnosti in tudi po zanimivih idejah. Ideja Cirila Zupina je prav gotovo uspela in morda bo pripomogla, da se bo našel tudi primerek za knjigo rekordov. Sicer pa je pobudo pozdravil tudi predsednik (strokovne) komisije dr. agronomije Miloš Kus iz KŽK Kranj, v kateri smo bili tudi Vladimir Jerman, urednik revije Moj mali svet, novinarka Kmečkega glasa Nada Podlogar in avtor tega zapisa.
Razstava najrazličnejših vrst krompirja, ki so jo popestrile tudi debele repe, buče, nena-
vadno velik hren in gobice, je bila nared za komisijo in kasneje popoldne za številne obiskovalce ob 14. uri v posebni sobi Okrepčevalnice na vasi. V komisiji nismo imeli ravno lahkega dela, da smo podelili devet nagrad in sicer tri za najtežji krompir s pravilno obliko, tri za najtežjega in hkrati nenavadno oblikovanega in tri za najbolj zanimivo idejo pridelovalca. Slednje tri nagrade je podelil Gorenjski glas in sicer polletno brezplačno naročnino Gorenjskega glasa, knjigo Črtomira Zorca Po Prešernovih stopinjah in spominski svinčnik kot tretjo. Šest nagrad (dvakrat po tri) pa je podelilo uredništvo revije Moj mali svet.
V skupini najtežjih in pravilno obkikovanih krompirjev je osvojil prvo mesto Stane Plevel
iz Cerkelj (1,30 kg), drugi je bil
Joža Repnik iz Vogelj (1,10 kg), tretji pa Jože Sluga iz Grada (0,89 kg). V skupini najtežjih in hkrati nenavadno oblikovanih primerkov je bil prvi pridelovalec Bohinc iz Zaloga, drugi Matej Stare iz Luž in tretji Ivan Jerič s Štefanje gore. Za najbolj izvirno idejo je bil proglašen prispevek Staneta Bobnarja iz Cerkelj in sicer za Ozimnico za upokojence, drugi je bil Ivan Kuralt iz Cerkelj za Krompirjeve jaslice, tretji pa Tone Ribnikar iz Velesovega za Krompirjevo srce. Žal med slednjimi tremi nagrajenci ni bilo jo razglasitvi nikogar na prireditvi, zato smo zanje nagrade pustili pri Cirilu Zupinu v Gradu pri Cerkljah.
Ozimnica za upokojence - prva nagrada Gorenjskega glasa za Staneta Bobnarja
Prvo nagrado za najtežji krom' pir pravilne oblike pa je dobil Stane Plevel...
Prijetno in veselo je bilo še celo popoldne pri Cirilu v Gradu. Na harmoniko sta igral* Franc Frantar iz Grada i*1 7-letna Saša Ropret, Damjan Štern pa na kitaro. Stane Plevel, ki je dobil prvo nagrado za najtežji krompir pa je povedal1 "Avtoprevoznik sem in čepra* nimam nič svoje zemlje, že šes* let pridelujem krompir. Za lc' tošnji pridelek sem dobil seifle pri KŽK Kranj. Rad delam i" dobesedno z ljubeznijo pridel"' jem krompir. Zal pa (menda kef nimam svoje zemlje) kljub dv»' kratni prošnji še vedno nima? statusa kmeta. "Oblast" pravi< da mi ne pripada, čeprav sel* član zadruge..." Pa Stane ne m|' sli odnehati. Še naprej bo pfl' deloval krompir; pa tudi P0' dobna prireditev bo najbrž spet pri Cirilu Zupinu čez leto dni-A. Žal*r Slike: G. Šin*
Sklad za slovensko kulturo
DRUGAČEN VETER V KULTURNIH JADRIH
Od februarja letos imamo pri nas sklad za slovensko kulturo, ustanovilo ga je predsedstvo skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. Namen sklada pač ni, da bi ga imeli še za eno dodatno vrečo, v kateri naj se zbira denar za kulturo, nikakor ne. Pač pa je njegova naloga pripravljati takšne kulturne programe, s katerimi lahko slovenska kultura postane tudi izvozno zanimiva. Kaj pomeni ta ekonomski
besednjak v skladu za slovensko kulturo, razlaga tajnik Kulturne skupnosti Slovenije Marjan Gabrijelčič._
Izvozno zanimivi kulturni programi, management v kulturi • sliši se kot pogovor v Gospodarski zbornici. Kaj to pomeni?
»V zgodovini, pa tudi danes velja enako, da v razviti svet ali če rečemo v Evropo 92, lahko vstopamo praktično le skozi kulturna vrata. Na vseh ostalih področjih smo prav gotovo v podrejenem položaju - od industrije do turizma. V kulturi Pa smo dovolj originalni, zanimivi, prodorni in strokovni. Vso zgodovino nas je kultura nekako ohranjala, povezovala 2 razvitim svetom. Zato je dovolj žalostno, da smo bili v Sloveniji vsi, tudi politika, premalo pozorni do kulture, ki je Pravzaprav poceni, pomeni pa veliko.
Sedanji družbeni razvoj pa nas sili v drugačna razmišljanja, v drugačen odnos do vsega, tudi kulture. Prav je, da smo na spremembe pripravljeni.«
Izdvojiti se, pokazati se svetu, identificirati se s pomočjo Kulture - to je nekaj povsem razumljivega za velike in tudi za majhne narode. Kaj lahko Slovenci dosežemo s tem?
»Prav gotovo nas v svetu ne poznajo tako dobro, kot si radi predstavljamo. Veliko bolj smo zaverovani sami vase kot imamo razlogov za to. Pogosto se Pojavljamo pod imenom Jugoslavija, kar je seveda razumljivo. Prav gotovo ne gre za to, da b< s slovensko kulturo prehite-Vali prodor jugoslovanske kulture v svet. Gre le za to, da mo-famo tistim vsebinam, ki so v pistvu neprecenljive vrednosti 'n svetovno zanimive, odpreti vrata v svet na primeren način. ^ tem odpiramo vrata tudi jugoslovanski ne le slovenski kulturi. Poudarek pa je seveda na s|ovenski.«
Novoustanovljeni sklad torej ne bo skrbel le za promocijo slovenske kulture v svetu.
»Sploh ne, nacionalno pomembne kulturne vsebine je treba predstaviti in z njimi vstopiti v svet na drugačen način. Za delovno skupino v okviru sklada sem pripravil metodologijo celovite obdelave posameznega nacionalno pomembnega projekta. Na primeru Plečnik je nazorno pokazano, kako naj bi se tega lotili. Seveda je seznam pomembnih projektov obsežen, saj v slovenski kulturi izstopa na primer slovenska dramatika s trenutno najboljšim ansamblom Slovenskim mladinskim gledališčem, potem je tu slovensko gotsko stensko slikarstvo, panj-ske končnice kot edinstven primer v evropski in svetovni kulturi in še in še.«
Plečnikova razstava je ponesla sloves slovenske arhitekture po svetu, toda prinesla ni kakšnih posebnih rezultatov. Zakaj?
»To je bil primer, kako se z nacionalno pomembno vsebino ne sme delati v sodobnih pogojih trženja. Iz naše kulture moramo potegniti nekaj več, ker je več tudi vredna, ne samo v materialnem pomenu, tudi moralnem. To so stvari, ki nas postavljajo v ta svet. Plečnika in njegovo arhitekturo bi morali uveljavljati drugače. Metodologija, ki jo predlagamo v sprejem skladu za slovensko kulturo, temelji na koordiniranem delu ogromnega števila tako institucij kot posameznikov. Če ostanem na primeru Plečnik -veliko dela za ta projekt sodi že v naravo dejavnosti nekaterih institucij, na primer Arhitekturnega muzeja. Le za drugačen pristop gre, kar pa seveda ne pomeni, da bi bilo treba v projekt že v osnovi vlagati veliko denarja.
Naše razmišljanje
STRAH PRED NOVIM, ALI KAJ ___DRUGEGA_
Nenavadno dolgo se v Sloveniji ustanavljajo medobčinski s^okovni svetovalni centri, ki jih Zveza kulturnih organizacij Slovenije priporoča kot primerno obliko enotnega izobraževanja, 0r8aniziranja skupnih kvalitetnih prireditev in še marsičesa dru-gega na področju kulturnega ljubiteljstva.
Vrsta posvetovanj je že mimo, toda kaže, da niti zadnje, ki Je bilo konec minulega tedna v Kranju, še ne bo popolnoma zbrisalo dvomov, pomislekov ali pa morda celo strahu pred to novo °bliko organiziranosti. Doslej ni pomagal niti vzorčni kranjski m°del, ki ga je Matevž Oman osebno predstavljal po slovenskih °.bčinskih ZKO, marsikdo pa si je delo kranjskih organizatorjev Obiteljske kulture ogledal kar na licu mesta. Res je v Kranju SVetovalni center nastal brez posebnih porodnih krčev, ki zdaj m.učijo ostale slovenske organizacije. Ugledna skupina strokovnjakov z več področij kulturne dejavnosti je brez posebnih težav lanko takoj sprejela model organiziranosti, še posebej zato, ker s° Kranjčani pravzaprav že nekaj časa tako tudi delali: na Go-renjskem že nekaj časa ne poznajo občinskih meja, kadar gre za strokovno izobraževanje mentorjev, za skupne prireditve in podobno.
Počasnost in nezainteresiranost drugod po Sloveniji, razen v mariborski in koprski regiji, kjer so svetovalni centri tik pred Ustanovitvijo, pa je tudi po svoje razumljiva. Nekatere občinske ^.KO se borijo celo z obstojem, da ne govorimo o slabi ali celo ".'kakršni strokovni kadrovski zasedbi v nekaterih organizacijah Obiteljske kulture.
Nekje povezujejo novo organiziranost s finančnimi proble-m'' strahom že zaposlenih delavcev pred spremembami, itd Tak-Sno razmišljanje je še najbolj podobno namišljenemu strahu, da 2daJ, ko ukinjamo sise za kulturo, pa kulture tudi več ne bo.
L. M.
utegnilo pri vsem tem biti tudi kaj utopičnega?
»Ne. Posamezne stvari, ki jih prinaša predstavljena metodologija, se v slovenski kulturi že dogajajo, žal še ločeno druga od druge. Če bi jih povezali, združili, organizirali, bi dobili sistem, ki bi omogočal lastno reprodukcijo brez posebnih družbenih sredstev, celo dobiček.«
Kdaj naj bi dobili prvega od načrtovanih programov?
Plečnikov načrt za Skupščino SR Slovenije
Drugo je seveda neposredni management - vizualna sredstva, filmi, katalogi, itd. Vse to so stvari, ki jih v kulturi doslej še nismo dovolj razvijali niti dovolj poznali. Izkušnje nastajajo recimo s kitajsko razstavo in zdaj z obletnico slovenske fotografije.«
In kje je tu izvozna dimenzija?
»Ne gre dobesedno za izvoz, pač pa za kulturne vsebine, ki so same po sebi lahko tudi izvozne, le da jih ne znamo izvoziti, ne vemo kam ne kako. Če ostanem na primeru Plečnika, ki se je ukvarjal tudi s projektiranjem stolov. Pripravili bi gradivo o teh njegovih projektih, lahko bi izšla monografija o zgodovini izdelave stolov, s tradicijo obogatena ponudba, uporaba Plečnikovega imena, vse to bi vzbudilo zanimanje na zahtevnem trgu. Korist bi se povrnila tudi v sklad. Vsekakor je treba svetu ponuditi tudi kaj takega na višji ravni, ne le programe za nižje ali srednje sloje.«
Kako pa bo urejeno financiranje sklada?
»Vsak projekt bi se v skladu sam financiral. Začetek bi seveda omogočila Kulturna skupnost. Vendar pa je treba računati s tem, da bi se projekt osamosvojil, prinašal nekaj denarja, ki bi ga uporabili za pripravo in start naslednjega projekta. Sklad bi postal le nekakšen usmerjevalec zadev, stvari naj bi finančno tekle same.«
Ste načrtovalci te novosti razmišljali kaj o tem, da bi
Svetilka po Plečnikovi zamisli
»Težava je v tem, ker še nimamo ljudi, ki bi znali določen projekt po predlagani metodologiji izpeljati. Enostavno nimamo tako šolanih manager-jev, v kulturi pa sploh ne. Načrti, o katerih je govor, pomenijo v bistvu managerski poseg v slovensko kulturo, toda v pozitivnem pomenu besede. V tujini imajo nekajmesečne tečaje take vrste, morda ne bo tako velik problem najti enega ali dva, ki bi ju to zanimalo. Gre pa seveda za ljudi s širokim razgledom po slovenski kulturi in z veseljem do takšnega organizacijskega dela. Lokacija? Verjetno v Cankarjevem domu, kjer o tem že največ razmišljajo. To je v našem sistemu nekaj novega, toda razvoj je pokazal, da v tem je prihodnost. Zahtevnost je sicer velika, končno gre pri teh projektih za interdisciplinarne in interinstitucionalne povezave - od gospodarstva, kulture, politike itd. - in ne vidim razlogov, da tega v Kulturni skupnosti ne bi mogli izpeljati. Gre res za pionirski korak tudi v jugoslovanskem okviru, toda lahko, da bodo tudi drugod od sedanjih enodimenzionalnih povezav kulture z gospodarstvom prešli sčasoma k mnogostranskemu, celovitemu pristopu v kulturi.«
Lea Mencinger
Kranj - Konec minulega tedna je Obrtniški moški pevski zbor Kranj gostil svoje pevske kolege iz Artegne (Retenje) v Furlaniji - mešani pevski zbor Panarie (Mentrga) pod vodstvom zborovodje Tonija Colusa. Furlanski zbor je z nastopom v gradu Kieselstein vrnil obisk kranjskim pevcem, ki so pri njih gostovali v preteklem letu.
Pevski nastop obeh zborov je razveselil s svojim petjem
žal maloštevilno občinstvo, ki pa je v lepem večeru hvaležno nagradilo s ploskanjem vsak pevski nastop. Furlanski pevci so razen v Kranju gostovali tudi na Bledu. Sicer pa so nastopali že v Avstriji, Švici, Franciji, Belgiji, Grčiji, Španiji in še kje.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je še nekaj dni odprta razstava slik akad. slikarja Daniela Demšarja, v petek, 22. septembra, pa odpirajo razstavo slik in grafik Izidorja Jalovca.
V Mestni hiši je na ogled razstava Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. - obdobje po drugi svetovni vojni.
V galeriji Kavka razstavlja slike Matevž Skufca. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik s slikarske kolonije Vrata 89. V Kosovi graščini razstavlja Daniel Demšar..
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij na temo Kraške diagonale, razstavlja Jaro Miščevič, član foto kino kluba Tržič. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja odpirajo jutri, v sredo, ob 19.uri razstavo slik Tuga Sušnika. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši so na ogled dela nastala na tradicionalnem Ex tempom.
DOMŽALE - Jutri, v sredo, ob 19. uri v Likovnem razstavišču odpirajo razstavo risb in akvarelov Bogdana Potnika.
Kranj, septembra - Do 29. septembra bo v Galeriji GABI na Vodopivčevi ulici v Kranju (na Mohorjevem klancu) še odprta razstava akvarelov znanega kranjskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Razstavo so pripravili v okviru praznovanja krajevne skupnosti Kranj - Center, kjer je ta znani slovenski krajinar živel od povojnih let pa vse do svoje smrti 1973. leta. Tokrat so ljubiteljem Ravnikarjevih akvarelov predstavljeni motivi z otoka Stenjaka. - Foto: D. Dolenc
RAZSTAVA EXTEMPORE _SELCA 89_
Škofja Loka - Včeraj zvečer so v galeriji ZKO - Knjižnica v prostorih Knjižnice Ivana Tavčarja odprli razstavo slikarskih del nastalih na likovni prireditvi Ex tempore Selca 89.
Razstava, na kateri sodelujejo slikarji iz škofjeloške občine, se občinstvu predstavlja že tretjič. Dela, nastala na likovnem srečanju junija letos, so bila na ogled že v Iskri Železniki ter v Domu Svobode v Žireh. Slike je za razstavo izbral Andrej Pavlovec. Na razstavi sodelujejo s svojimi deli: Lojze Tarfila, Franc Rant, Štefan Bertoncelj, Mirni Kajzar, Vinko Podobnik, Edi Sever, Mirko Polajnar, Matevž Jenšterle in Stane Zgaga.
PLESNI STUDIO VABI
Kranj - V tem tednu se vsi, ki se zanimajo za ples, lahko vpišejo v tečaje, ki jih za novo sezono pripravlja Plesni studio pod vodstvom pedagoškega vodje Nataše Bregant - Možina pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Vsi tečaji bodo v gradu Kieselstein, na Tomšičevi 44, kjer tudi vpisujejo vsak dan do 14. ure, ob sredah pa tudi do 16. ure. Prijave sprejemajo osebno ali po telefonu na številko 21 - 135. Plesni tečaji za cicibane, pionirje in mladino se bodo začeli v ponedeljek, 2. oktobra, po naslednjem razporedu
Ponedeljek - od 16.30 do 18. ure skupina mlajših pionirjev (od 8 - 10 let) od 18.30 do 20. ure skupina Nova in mlajše mladinke
od 20. do 21. ure klasični balet pod vodstvom Janeza Mejača
Torek - od 13.30 do 15. ure starejši pionirji (od 11 do 13
let)
od 15. do 16.30 ure skupina Nova Sreda - od 14.30 do 16. ure mlajši pionirji
od 16.30 do 17.15 cicibani I. skupina od 17. do 18.15. ure cicibani II. skupina od 18.30 do 20. ure mlajše mladinke pod vodstvom Klavdije Debelak Četrtek       - od 10.30 do 12. ure pionirji dopold. skupina od
18.30. do 20. ure klasični balet - Janez Mejač Petek - od 13.30 do 15. ure starejši pionirji
od 15. do 16. 30 ure skupina Nova
ureja LEA MENCINGER
VPLIVI IN POSLEDICE PREVISOKIH CEN
Trdim, da so cenovne razlike blaga, izdelkov in storitev, ki so nastale v letih 1986/87 odločilno vplivale na poslabšanje mednacionalnih odnosov, ker so gospodarski odnosi temelj vseh odnosov; politična razhajanja je namreč lažje usklajevati zaradi njene spremenljivosti in prilagodljivosti. Sedanje kritike o neupravičenem vmešavanju politike v preteklem obdobju so le deloma točne. Včasih, ko ni nihče odgovoren za svoje delo, se najdejo tudi med nepolitiki kvazi-strokovnjaki, ki jim uspe prepričati politike in navdušiti ljudi za določen projekt, tem lažje, če je poudarjena še nacionalna komponenta.
Posameznikom ali skupinam takih »strokovnjakov« je uspelo premagati vse ovire na poti do izgradnje tako imenovanih političnih tovarn, predvsem zato, ker so imeli podporo vplivnih nacionalnih politikov. Večina teh tovarn so in bodo ostale kronični izgubarji, nekaj pa jih sploh ni začelo redno obratovati, ker jim za uspešno proizvodnjo manjka najmanj eden od osnovnih pogojev: cenena surovina, energija, delovne navade in tržišče. Tudi v Sloveniji imamo nekaj takih tovarn, čeprav jih v kritikah, namenjenih drugim, ne omenjamo. Navzlic krizi pa razmišljamo celo o novih, npr. izgradnja nove rafinerije v Lendavi. Šele po izgradnji pa se bo ugotavljalo, da je za normalno obratovanje potrebno zgraditi še kakšen naftovod in skladišča, za preskrbo tržišča pa marsikje nove ali posodobljene ceste in transportna sredstva. Ali ne bi bili cenejši uvoženi destilati, ali pa nabava iz drugih jugoslovanskih rajine-rij, ki zaradi predimenzionirano-sti in pomanjkanja surovin ne delajo s polno zmogljivostjo?
Podobno kot omenjeni načrti je v glavah strokovnjakov in odgovornih voditeljev nastal načrt slovenske cenovne politike. Tudi zanj so se politiki opredelili brez zadržkov, pa tudi javnost mu ni nasprotovala, čeprav so bili nekateri ugovori predvsem od potrošnikov. Njegova temeljna predpostavka je bila, da bo takšna cenovna politika pripomogla
k hitrejšemu razvoju in večjemu blagostanju Slovencev — jasno je, na čigav račun? Njegovi scenaristi in kasnejši izvajalci si takrat še niso predstavljali, kako se bo izvajanje zapletlo in kakšne bodo posledice.
Predvsem se ni uresničila zamisel, da ostalo jugoslovansko gospodarstvo ne bo sledilo slovenskemu zgledu v podražitvah in bo trgovina brez ugovorov kupovala dražje slovenske izdelke. Prve reakcije so bila zavračanja slovenskih izdelkov zaradi previsokih cen in prenizke kupne moči njihovih potrošnikov. Naši kritiki so neupravičeno dolžili njihove trgovce, češ da tako ravnajo zaradi političnega nasprotovanja. Takšni očitki se lahko porodijo le v glavah tistih politikov, ki ne poznajo osnovnih tržnih zakonitosti. Višje cene prinašajo trgovcem tudi višje marže, zato bi tak očitek prej veljal našim trgovcem, toda brez političnega predznaka.
Tudi poslovne vezi s podjetji iz drugih republik so se začele trgati: najprej tiste, kjer so bila slovenska podjetja dobavitelji polizdelkov, ker so bile cene za finaliste previsoke.
Zapiranje jugoslovanskega trga je prisililo mnoga slovenska podjetja in panoge v preusmeritev na zahtevnejše tuje trge, kjer so praviloma tudi cene nižje; drugi pa so toliko zmanjšali proizvodnjo, da krijejo le slovenske potrebe in obdržijo še visoke cene, npr. krompir. Za tuja tržišča so morala podjetja izboljšati kakovost, niso pa ustrezno intenzivirala proizvodnje in znižala stroškov, ker jih v to ni prisilila tuja konkurenca, zato za razliko v ceni nenehno obremenjujejo domačega kupca: čim več podjetje izvaža, dražji so njihovi izdelki na domačem trgu — izvoz tako tudi neposredno vpliva na rast inflacije.
V zadnjem obdobju, posebno po sprostitvi večine cen, je nastalo prehitevanje v podražitvah: na eni strani poskusi izravnavanja razlik in usklajevanje s slovenskimi cenami, na drugi pa vztrajanje na doseženih razlikah. Rezultat pa je sedanja inflacija, ki jo dnevno spremljamo in občutimo. Kaže, da se slovensko vodstvo ni odreklo svoji cenovni usmeritvi, kar bi upravičeno pričakovali, spremenilo je le nekatere oblike izvajanja. Sedaj to ureja s povečano obremenitvijo gospodarstva — z višjo prispe-
vno stopnjo in davkom na promet.
Tudi zbiranje sredstev za razvoj v proračun (razvojni dinar) ima v sedanji obliki predvsem inflatorni učinek, ker je prispevek vkalkuliran v cene izdelkov, ki so namenjeni vsem Jugoslovanom. Če pa nekatera podjetja ponujajo svoje izdelke (belo tehniko) trgovcem iz drugih republik ceneje, tako ravnajo zaradi konkurence, kar še povečuje zmedo in dokazuje neenotnost jugoslovanskega trga. Nekateri slovenski izdelki imajo torej kar tri različne cene: izvozna je praviloma najnižja, najvišja pa je namenjena slovenskemu potrošniku.
Slovenska blagovna menjava se je zaradi zaprtosti jugoslovanskega trga zmanjšala kljub povečanemu izvozu, kar siromasi narodno gospodarstvo, ki ima vedno večje težave pri financiranju družbenih dejavnosti.
Iz navedenega v vseh pismih ni težko sklepati, da so sedanja inflacija in gospodarske težave posledica pred leti sprejete napačne cenovne usmeritve slovenskega vodstva, ki bi moralo zanje tudi odgovarjati. Krivično je dolžiti za sedanje razmere starejšo generacijo, ki ji pripadam tudi sam, in njenim voditeljem, ki so za tisti čas in pogoje dovolj storili, tudi s samoodpovedova-njem, čeprav so delali tudi napake. Občutneje smo začeli zaostajati pred leti, ko smo razdrobili pristojnosti in porabili tuja posojila, kulminacijo krize pa je povzročilo izvajanje zaplotniške cenovne politike.
Stane Rakovec Slap 23, Tržič
NARAVNO BOGASTVO
V radovljiški občini, na desnem bregu Save, med Kamno gorico in Kropo, nadvse lepem jeloviškem pobočju nastaja velika rana, ki se jo opazi že iz daljave. Nekateri ji pravijo »rakasta zajeda«, ki napada prelepo zeleno pobočje Jelovice.
Cestno podjetje Kranj tam neusmiljeno zajeda v grič, iz katerega predeluje mleto kamenje za svoje potrebe.
Veliki odkriti del se vzpenja v višave Jelovice, ves je izsekan, popolnoma gol. A ni še dosti tega! Poseg se nadaljuje naprej v desno stran. Ljudje se sprašujejo? Kdo je lastnik naravnega bogastva ? Kje so merodajni v občini in republiki, da vse to pustijo'.' Kje je ustanovljena organizacija
»Zelenih«, da pusti kaj takega? Nikogar ni, da bi uspel vsaj z omejitvijo preprečiti to grozno uničevanje narave.
Ali bodo neusmiljeni zajedal-ci narave dali že nam ali našim potomcem za vedno na tem delu opustošeno in odmirajoča Jelovico?
Ali bomo tudi enkrat gorsko jezero, ki zbira pitno vodo in jo neoporečno daje kot hrano celotnemu prebivalstvu Lipniške doline za vedno izgubili? Ko bodo skale odminirane stran, bo za rešitev prepozno!
Gozdne površine so izsekane. Divjad, kije prav tam imela svoja skrivna bivališča, se je morala umakniti. Če bo tako šlo naprej, bo lovska bratovščina čez leta samo še na slikah lahko gledala prelepo zeleno naravo.
Ničkaj lepše pa ni na drugem delu — blizu Krope, a ne tako vidnem. Tam vrta, minira in odvaža Vodna skupnost Slovenije.
Težki tovornjaki, ki prevažajo te surovine iz obeh kamnolomov, vozijo od jutra do večera, dan za dnem. Nihče od tega pridobljenega materiala ne plača nič. Od tega ne dobijo ne krajevne skupnosti in ne občine. Niti za obnovo cest in opornih zidov nihče nima denarja.
Že po tako slabih cestah, kot so prav v teh krajih, je promet že skoraj nemogoč, odgovor za obnovo pa je: ni denarja.
Krajani v teh krajih pa mislijo nekoliko drugače. Tisti, ki cesto najbolj uničuje, naj za njeno obnovo tudi največ da!
Ceste so bile narejene za vprežna vozila (makadam), nato so se protiprašno asfaltirale in na mnogih mestih je bilo vsega konec. Sedaj pa težki tovornjaki s prikolico vozijo po njej od jutra do večera, vse skače in ropota, ko se pelješ po njej, na rob cestišča se na ozkih predelih nihče ne umakne, saj se boji nesreče, ko je cestišče počeno in pogreznjeno. Srečevanje na ozki in vijugasti cesti je že kar umetnost za voznike. Po tej cesti pa ne poteka samo motorni promet, ampak hodijo po njej tudi otroci, ki obiskujejo šolo v Lipnici.
Največ, kar se na cesti naredi, je sem in tja, da se zakrpajo večje udarne jame. Da se postavi kakšen novi znak za omejitev hitrosti, ki pa ga prav skoraj nihče od voznikov ne spoštuje in drvijo vozila v obe smeri, kakor po cesti prvega reda.
Veliko je bilo že o vsem tem napisanega in dogovorjenega, a je vse ostalo samo na papirju in pri »nekaterih« še v spominu. Prav po jugoslovansko! Nekaj se dogovorimo, prav nasprotno naredimo.
Franc Puhar - Aci
Kranjske zgodbe iz tega stoletja
ZAČETEK GLASBENE ŠOLE
Decembra 1909 prične delovati v Kranju Glasbena šola. Strokovno bo v pristojnosti Glasbene matice v Ljubljani.
Petje se bo poučevalo v Gimnaziji, gosli in glasovir pa v mestni hiši na Pungartu.
NOVE VELETRGOVINE
Občina je 2. julija 1909 odobrila graditev moderne trgovine na Glavnem trgu. Tako bo gradil Savnik trgovino nasproti občine, Kušlar pa poleg gledališča. To bo za Kranj velika pridobitev.
— Leta 1910 —
OBRTNA ZAPORA MESTA
Na zahtevo čevljarskih mojstrov se prepove zunanjim čevljarjem prodajati svoje izdelke na tedenskem sejmu v mestu. Prav tako je občina aprila 1910 zavrnila prošnjo Mrzlikarja iz Strahi-nja, da bi v tržnih dneh v Kranju prodajal navadno perilo.
Cehovsko zaporo mesta podpira tudi občinski odbor.
Marsikdo bo ta prispevek prebral, pa si bo odgovoril, ali omenjena uporabnika, kje pa naj dobimo te surovine? Ali, kje pa dobiti denar za obnovo cest?
Kot nestrokovnjak za materiale bi mu odgovoril: Na Krasu je že sedaj vse golo. Tudi tam ga pridelujejo za svoje potrebe. Skrbi vseh Slovencev bi morale biti za vso Slovenijo vsaj približno enake. Kaj bomo kje dobili kot naravno bogastvo, koliko bomo uničili zeleno naravo, koliko bo vse to stalo itd., bi se morali varuhi narave ter potrošniki dogovoriti na republiški ravni v prid čimmanjše škode za naravo.
Na koncu tega prispevka bi napisal le še to, da si bodo morali »Zeleni«, če bo tako šlo naprej, kot se kaže v teh gozdovih, kmalu zamenjati barvo. Naš bodoči rod pa bo živel v pečinah skalnatih pobočij, se jezil na prednike, ter iskal lepa zelena pobočja gozdnih dreves kje drugod.
Valentin' Šparovec Kamna gorica 4
OŽIVLJENE GEOMETRIJSKE TAROT TAPISERIJE
V izložbenih oknih Elitinega Modnega salona v Kranju se ponuja priložnost videti (ali se dogovoriti za nakup) Geometrijskih tarot — kart v obliki tapiserij, kar prav gotovo predstavlja povsem izviren pristop tej pradavni, sicer že tolikokrat in na toliko načinov oživljeni simboliki. Tapiserije ali tarot iz geometrijskih likov idejno osmišlja t. i. Ma-hadcharta, nekajkrat prirejeni izvirnež, ki ideje na tapiserije pridobiva iz izkušenj globljih nivojev ali potovanj po robu real-no-irealnega, zavedno-nezaved-nega ali pod-nad-zavestnega.
Tapiserije so formata 50x80 cm; liki, ki živijo osnovno jedrsko konstrukcijo arhetip-skih tarot žarnic so od nekdaj jasni krog, kvadrat, trikotnik, črta, točka itd. Kri in dušo temu okostju črt pa odsevajo v presenetljivo in mučno intuitivno dodelanih kombinacijah volnene barve, kar vse skupaj družno privede do naboja, ki ga vsaka od posameznih tapiserij-kart tudi glede na lastno ime — označbo in vlogo dejansko prepričljivo izraža, morda za senzitivne duše včasih celo nekoliko preveč.
Tako tu avtor Mahadcharta odločno nadaljuje klasično poslanstvo tarot likov, ki se v svoji
pra-bitni moči lahko nadalje uvrščajo v energetske modele, prevodnike in zbiralce energetskih struj, arhetipskih situacij — prizorišč na relaciji vseobsegajo-če-edinstveno individualno. Tako lahko posameznik pri posedovanju ali pozornem zrenju s tapiserijo najmanj vsaj sodeluje. Tako tapiserija že zdavnaj ni več le tapiserija (namenjena le stenski dekoraciji), idejni liki standardnega tarot ustroja pa nenadoma postanejo stvarna in neposredno občutena resničnost TI) in SEDAJ.
Kolikor že avtorja osebni poznam lahko pritrdim o njegovi neutrudljivi nalogi odstiranja kopren stvarstva in obujanja narave resničnosti, za kar se neomajno v celoti udejstvuje in tako razširja ter predaja dano.
Konec koncev so tarot tapiserije že estetsko dovolj privlačne in čeprav vsak v ozadju teh skrajnih predstav ne bi zaslutil mogočnost in moč videnja absolutnih končnic in opravil, bi 5' vsaka od tapiserij zaslužila druženja s posamezniki po domovih in na tako neskrivnostno dostopen način prispevala k sožitju iskalca in iskanega.
Sploh pa: naj se idejna moč tako propagiranega tarota sama prakticira, saj kakor pravi saft Mahadcharta v njegovi knjig' Od prebujanja... DO PREBUJE; NJA: Ko živimo pletemo naše življenje iz nitk v vrv. Ko je vfl spletena, pa človek na srečo umre.
Andrej Šušteršič — Sar, Valjavčeva 7, Kranj
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
PLEMENITA DARILA MESTU
Oktobra 1910 je umrla Marija Thishman in podarila za občinske reveže 400 K, za Dijaško kuhinjo 500 K, za požarno brambo 600 K, društvu za olepšavo mesta 200 K, Vincencijevi družbi 600 K in še nekaterim drugim. Takih primerov je bilo takrat več, celo po I. svetovni vojni so bili v navadi. Žal danes niso več!
NASTOPI NOV ŽUPAN
Na seji občinskega odbora prvič nastopi novoizvoljeni župan Ferdinand Polak. Ustanovijo se novi občinski odseki ter izvolijo načelniki. Meščani Kranja pričakujejo spremembe in hitrejši napredek mesta.
DAVORIN JENKO -ČASTNI OBČAN
Na seji občine 11. novembra 1910 je bilo sklenjeno, da se skladatelj Davorin Jenko ob njegovi petinsedemdesetletnici imenuje za častnega občana. Njegov portret se izobesi v mestni dvorani.
Podelitev naslova »častni občan« je bila vse do II. svet. vojne pogosta. Zaslužne osebe s kulturnega in gospodarskega ustvarjanja so ta-krat še spoštovali._ _
NAPREDEK Z ZAMUDO
Občinski možje so na seji 2. decembra 1910 sklenili: V prostore Mestne hranilnice se napelje elektrika. Sedaj je možno, da električno razsvetljavo napeljejo tudi v mestno dvorano. Seje občinskega odbora ne bodo več pri svečah.
KRANJ DOBI URBANISTIČNI NAČRT
Občina je naročila izdelavo regulacijskega načrta mesta. Načrt bo delel ing. Štembar. V časopisu »Gorenjec« so se takoj pojavili razni .članki povezani z razvojem Kranja. V štev. 15, dne 16. aprila 1910 je v nadaljevanjih izšel članek z naslovom: »Ne skrunite lepote naše Gorenjske«. Med drugim piše: »Upreti se moramo, da bi kdo preurejal in širil Kranj z ravnilom in uničul naravne lepote mesta in prelepe okolice. Kranj s širitvijo mesta ne sme postati kasarniška naselbina šablonskih zgradb.« Kranj se lahko širi le proti severu. Stari Kranj naj se ohrani tak, kot je že dolga stoletja.
Takrat izrečeno in za javnost napisano modro opozorilo so v Kranju upoštevali. Po II. svet. vojni pa je nastopila doba revolucije z urbanističnim nasiljem. Posledic žal ni mogoče popraviti.
— Leta 1911 —
V KRANJU NI NAPREDKA
Kranj ima napredno občinsko vodstvo, a napredka ni nikjer. Kaj je Kranj dobil v 20. letih. Nič drugega kot gimnazijo in mestno ubožnico, ki seje Še reveži boje, saj morajo po hišah prositi za hrano. Edini uspeh je bil vodovod. Tako je Kranj še vedno stisnjen kot trdnjava pred Turki. Po mestu pa teče gnojnica in smrdi, da je nezno-
sno. In še je našteval dopisnik v »Gorenjcu« 46, dne 18. novembra 1911. Svoje pisanje je z3' ključil z ugotovitvijo: »Kranjski veljaki le po g0' stilnah posedajo in veliko vedo povedati. N3' predka pa ni več!«
NAČRTI ZA ŽELEZNICO SE DELAJO
Občina je na seji odobrila prispevek 2.0$ K za izdelavo glavnega načrta železniške proge Polzela - Motnik - Kamnik — Kranj — Škot' ja Loka — Žiri. Meščanska in kmečka stranka bosta organizirale shode v podporo tega načrta Dne 9. aprila 1911 bo velik javni shod v Cerkljah, kjer naj bi bila železniška postaja.
KMETJE ZA VIŠJO CENO MLEKA
Štirje kmetje so 10. marca 1911 šli od kmeti' je do kmetije na Primskovem, v Gorenjah, 1,3 Rupi, Klancu in na Hujah. Povsod so od posest' nikov zahtevali, da podpišejo »izjavo«, da bod° podražili mleko od 16 na 20 vinarjev za lite1"' Mestna oblast se v to ne vtika?
DRAGINJA NARAŠČA
V »Gorenjcu«, dne 9. septembra piše, da )c draginja v Kranju največja. Nakupna cena me*3 je padla za 30 odstotkov, pri mesarjih pa je dr^' žje kot prej. Občina je v Trstu kupila 5.000 kg af' gentinskega zmrznjenega mesa, pa ni nič zaleg'0-Vlada bo povečala davke in povišala uradniške plače. Kmet pa naj gara naprej. Daje uradnik^ preveč, pa vlade ne moti. Tudi danes je tako, & ne celo slabše.
Torek, 19. septembra 1989
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. STRAN m^:-  ■ GLAS
POSKUSIMO SE ME
Blitvina stebla s sirom in jajci
600 g blitvinih stebel, 1 skodelica nastrganega sira, 100 g masla, 3 žlice drobtin, 4 trdo kuhana jajca, sok 1/2 limone
Blitvina stebla skuhamo v slanem kropu in odcedimo. Stre-semo jih na vroč krožnik in potresemo s sirom, z na maslu praže-nimi drobtinami in s sesekljanimi trdo kuhanimi jajci. Jed pokapamo z limoninim sokom in ponudimo.
Naredimo si same
Ruana
Jajca s sirčkom
4 jajca, 5 žlic sirčka, 3 žlice olivnega olja, beli poper, drob-njak, sol
Jajca gladko zmešamo s sirčkom (skuto) in jih na hitro popečemo na olivnem olju. Potresemo s poprom, drobnjakom in soljo. Ponudimo s črnim kruhom.
Jajčevci v smetani
750 g jajčevcev, sol, malo moke, olje za peko Polivka: 2 dl kisle smetane, 2 dl jogurta, 1 strok česna, rožmarin, timijan, sol
Jajčevce olupimo in narežemo na 5-milimetrske rezine. Nasoljene za pol ure naložimo v skledo, da izločijo rjavo vodo. Potem jih speremo, odcedimo, pomokamo z obeh strani in z obeh strani popečemo v ponvi z malo olja. Pečene polagamo na krožnik, obložen s papirnatimi prtički, da se odcedijo. Za polivko zmešamo kislo smetano in jogurt s strtim česnom in sesekljanimi začimbami. Pečene jajčevce naložimo v skledo, jih prelijemo s polivko in za eno uro postavimo v hladilnik.
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ Maska za suho kožo
150 g na kolesca narezanih kumaric namočimo v 150 g toplega mleka. Stojijo naj 3 ure. Nato kumarična kolesca, prepojena z mlekom, uporabljamo kot masko za suho kožo.
Masko imejmo na obrazu do pol ure, nato se umijmo z mlačno vodo. Masko lahko uporabljamo samo, dokler dobimo sveže kumarice. Kolesca lahko polagamo tudi na veke, ker se bodo tako spočile oči.
Takšno ogrinjalo imenujejo v Kolumbiji ruana, v Mehiki huipil, drugod pa spet drugače. To je raven pončo v celi širini blaga z odprtino za glavo.
Oblačilo je lahko volneno in ob straneh odprto, lahko pa je tudi iz bombažnega blaga; ob straneh ga sešijemo in pustimo odprtino za roke. Takšen je mehiški pončo, ki ga nosijo v glavnem ženske.
Navodilo za izdelavo mane (primerno za vse velikosti)
Potrebujemo: 1,75 m blaga širine 125 do 140 cm, volneno odejo; rese ali prejo za vozla-nje res.
TA MESEC NA VRTU
Kdor hoče posušiti liste luštreka, jih mora nabrati še septembra. Luštrek je začimba, ki je starejši generaciji gospodinj precej bolj znana kot mladi. Mnogo ga porabi tudi živilska industrija za dodatek jušnim koncentratom. Luštrekovih listov ne smemo sušiti na soncu, ker bi tako izgubili večji del aromatičnosti. Sušimo torej v senci in spravimo v dobro zaprtih posodah.
Proti koncu septembra drugič porežemo majaron in ga posušimo. Pri drugi rezi navadno poganjki ne dorastejo toliko, da bi bili že vidni cvetni popki, zato majaron spravimo, preden požene cvet. Tudi majaron sušimo v senci, v zračnem prostoru.
Za zimsko pridelovanje peteršilja na okenski polici že zdaj izkopljimo najmočnejše korene peteršilja. Tako bomo lahko vso zimo uporabljali domač pridelek. Peteršilj previdno izkopljimo in korene takoj posadimo v lonce, da se na zraku ne izsušijo. Sadimo tako globoko, kot so rastline rastle v vrtu. Peteršilj takoj zalijemo in ga lahko pustimo še nekaj časa na prostem. Najbolje je lonce do roba zakopati v zemljo. Ves čas, kar še ostanejo lonci na prostem, se zemlja v njih ne sme izsušiti.
Podobno kot pripravimo za zimsko porabo peteršilj, lahko vlončimo tudi močne starejše grmiče drobnjaka. Grmiče drobnja-ka izkopljemo tako, da se čimmanj razsipavajo in ostane na koreninah kolikor mogoče največ zemlje.
—i					mm^mi-1          i i--										—1—1					
		r—		z qoj								i			—					
																				
					•															
i																				
																				
		i																		
												i								
																			-	
																				
																				
												J___								
f £L .											V/									
	i																			
												«! 1 s								
												}?,								
												If				— ——				
												1 _i_								
											■ .	r								
												T								
												T'		01	• i o/					
		lUJPSJl		1-								!								i
Krojenje: U režemo ustrezno dolg kos blaga ter zareže-mo ustrezno odprtino za glavo.
Šivanje: Vse strani blaga obrobimo. Pomerimo in po želji oblikujemo vratni izrez, nato ga simetrično izrežemo in obši-jemo, lahko ga tudi obkvačka-mo ali paspuliramo. Spodaj prišijemo rese. Ogrinjalo lahko tudi ob straneh sešijemo, tako da pustimo odprtino za roke in spodaj za prosto hojo.
Da bomo ceneje prišle do takšnegale ponča, poglejmo v katero od prodajaln Sukna, kjer se včasih dobe tudi konci volnenih odej, morda celo mehkega, lahkega mohaira, ki je kot nalašč za izdelavo takšnegale preprostega^ toplega oblačila.
ureja DANICA DOLENC
HOROSKOP
Ljudje tehtnice
IU.OPI    REZERVIRANO ZA ZVEZDE
V novi rubriki, ki bo potekala naslednje leto dni, vam bomo podrobneje predstavili horoskop in značilnosti posameznih planetov, ki vplivajo na značaj in obnašanje ljudi. Začenjamo s tehtnico. Ljudje tehtnice so rojeni v dneh od 22. septembra do 22. oktobra. Njihov planet je Venera. .
Venero imenujejo v astrologiji "mala sreča". Predstavlja ljubezen in ženski spol. Venera daje vedrino, blagost srca in ljubeznivost. Ljudje Venere niso obremenjeni z manjvrednostnim kompleksom. To so blagi in dobri ljudje, ki imajo izrazito dober okus, veselje pa najdejo v vsem, kar je lepo. Ponavadi so veliki optimisti in ustvarjajo prisrčno in naravno ozračje. Slab vpliv drugih planetov napravi iz ljudi Venere nemoralneže, razsipneže •n maloumneže.
Prihodnjič: ljudje dobrih lastnosti.
Zamejski otroci v Preddvoru
Zadnji teden počitnic so v Preddvoru gostovali slovenski zamejski otroci s Koroške in iz Porabja.
Vsako drugo leto pridejo k nam. Pri nas je stanovala deklica z Madžarske. Ime ji je Gyjorgjy. Doma je iz Dolnjega Senika. Prve dni je malo govorila slovensko, zato je mami kupila sloven-sko-madžarski slovar. Potem je šlo vse lažje. Oče nas je v sredo Peljal rja izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad. Bili smo zelo navdušeni.
V četrtek smo se s skupino odpeljali do Planice, Kranjske gore in na mejni prehod Rateče. Ustavili smo se v Vrbi, kjer se je fodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Po ogledu njegove rojstne hiše smo se odpeljali v Begunje, kjer so bili med vojno zapori. Sedaj so jih preuredili v muzej, ki je zelo zanimiv in nas hkrati spomni na usodo mnogih ljudi med vojno. Izlet je bil vsem všeč.
Vsak dan smo imeli v šoli folklorne vaje. Učili smo se stare Preddvorske plese, zbadljivke in pastirske plese. Učili so nas Nu-ša Zadražnik, Tomaž Rehberger, Alenka Krišelj in Jožica Debe-'jak, s harmoniko pa nas je spremljal Ciril Šavs. V soboto smo nastopili pred hotelom Bor. Pogledat so nas prišli naši in njihovi starši. Udeležili so se tudi predstavniki folklornih organizacij.
Maja Markun, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Zakaj imam počitnice tako zelo rad?
Počitnice imam zelo rad. Hitro, zelo hitro minejo. Preden se dobro zavem, da so se začele, jih je že konec. Zelo zabavna reč so tele počitnice. Doživetij je na pretek. Grem na morje, skačem v vodo, igram nogomet, igram se na računalnik, grem v hribe in Počnem še veliko drugih stvari, za katere mi med šolo zmanjka časa. Od vsega tega najraje skačem v vodo in se spuščam po toboganu. Ena od dobrih strani počitnic je tudi to, da mi ni treba zgodaj v posteljo in tako ostanem zunaj tudi do pol desetih.
Počitnice imam rad, ker se sprostim in uživam pa tudi zato, ker mi takrat ni treba pisati spisov in drugih domačih "nadlog".
Miha Mohorič, OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Marjeta se predstavlja
Leto dni že vodi rubriko Rezervirano za zvezde. Hotela sem vam jo predstaviti že prej, pa se je sramežljivo izgovarjala, češ da raje ne bi. Zdaj se je omehčala in tu je naša in vaša Marjeta.
Stara je štirinajst let in hodi v osmi razred osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču pri Kranju. Pravi, da bo po osemletki poskusila na srednji zdravstveni šoli.
Glasba in film jo že dolgo zanimata. Rada gleda filme, bodisi v kinu ali na televiziji, rada posluša glasbo, ki ji je všeč. Od filmskih zvezd ji je (trenutno) najbolj pri srcu junak Dirty dancinga Patrick Swayze, od glasbenih pa simpatični Bros.
V rubriki Rezervirano za zvezde Marjeta predstavlja osebe in z njimi povezane dogodke, o katerih se v svetu največ govori in piše.
In kaj Marjeta še sicer počne, kadar se ne uči, ne gleda filmov, ne posluša radia ali kaset, ne bere o slavnih zvezdah? Najraje prebira napete pustolovske knjige.
(H. J.)
Obnovili so Bled
Svetovno veslaško prvenstvo je na Bled prineslo dobre in slabe stvari.
Na Bled je vodila cesta, ki ni bila primerna za vožnjo v gneči ter je bilo nujno potrebno ukrepati, sicer bi bili zastoji v Beti-nu zelo veliki. Cesto bi lahko z malo truda razširili, vendar so se člani krajevne skupnosti odločili drugače. Z gradnjo nove ceste so Betin čisto zravnali in izruvali vse zelenje, tako da od levega brega ni ostalo nič drugega kot zemlja. Ne morem reči, da cesta ni dobra za vožnjo. Vendar če pomislim, kako prijetno se je bilo peljati po stari cesti, ki jo je pokrivala senca dreves, ki jih zdaj preprosto ni več, me mine veselje do nove ceste in svetovnega prvenstva hkrati.
Cesti, ki peljeta v Ribno in Koritno, sta obnovljeni samo do Alpskih blokov. Naredili so pločnike, kar se mi zdi najbolj pametno na obnovljenih delih Bleda, saj so s tem poskrbeli za varno pot v šolo predvsem prvošolcem. Zavoljo prvenstva so zgradili tudi trgovski center. Stavba je zgrajena na mestu, kjer je bil prej park. Tam smo pozimi člani turističnega krožka iz snega izdelovali razne figure.
Obnovljeni Bled mi ni najbolj všeč, ker so uničili veliko narave in ne samo v Betinu, tudi pri ledeni dvorani. Ampak po mnenju blejskih strokovnjakov ni šlo drugače.
Petra Malnar, 7. d r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled
Živjo!
Pa poglejmo nekaj vročih novic.
Znani igralec ARNOLD SCHWARZENEGGER in njegova žena Maria Shriver jeseni pričakujeta naraščaj. OtrOk bo prišel na svet novembra.
Novi disko hit je pesem French kiss, ki jo izvaja temnopolti LIL LOUIS OJ iz Chicaga. 27-letni LUIS JORDAN (pravo ime) je prej uspel že s tremi hiti: VVar ga-mes, Video clash in Seven da-ys.
Le šest dni po ročk koncertu v Moskvi so na festivalu MON-STERS OF ROČK, ki je bil v Milton Keynesu v Veliki Britaniji, zoper presenečale težkometalne skupine BON JOVI, EUROPE, VIXEN in SKID ROW. Na novo spremenjeni JOEY TEMPEST, pevec skupine EUROPE, se je večinoma družil z JOHNOM BON-GIOVIEM. Dva težkometalna lepotca sta privabila kar veliko poslušalcev, saj jih je v Milton Keynes prišlo 40.000.
Pred kratkim seje na novo poročila znana igralka KELLY McGILLIS, ki jo vsi poznamo iz filma TOP GUN. Kelly je usodni "da" podarila petnajst let starejšemu Fredu Tillmanu.
Pevec BILLV IDOL (33) bo januarja 1990 izdal svojo novo LP ploščo z naslovom THE CHARMED LIFE. Njegov prijatelj STEVE STEVENS, ki je precej časa igral kitaro pri Billvju, je pred kratkim izdal svojo solo LP ploščo z naslovom STEVE STEVENS' ATOMIC PLAYBOYS.
SIOBHAN FAHEY, ki je dolgo prepevala pri triu BANA-NARAMA, se je pred letom dni odločila za samostojno kariero. Posnela je pesmico You're history, ki je v Angliji dosegla lep uspeh. Siobhan, ki zdaj nastopa pod imenom SHAKESPEAR'S SISTER, osvaja glasbeno občinstvo z novim hitom Run silent.
Ze nekaj časa na glasbeni sceni preseneča 19-letna pevka MARTI K A (na sliki), ki je z uspešnico Toy soldiers zadela v črno. Ce se zamislite, boste ugotovili, da jo poznate iz priljubljene glasbene serije Otroci glasbe, kjer je punca igrala Glorio.
V francoskih diskotekah se pojavlja nov ples, ki se imenuje LAMBADA. Napovedujejo, da je to drugi najbolj seksi ples po Dirty dancingu.
No, pa adijo, Marjeta
Novo šolsko leto
Zopet se je začel pouk. Letos hodim že v drugi razred. V šolo se peljem z avtobusom. Spoznala sem nove sošolce, ki so prišli v prvi razred.
Špela Tičar, 2. r. OŠ Jezersko
V Šentjurju je petkrat pustošilo neurje
Vodiškovemu Francu je ostala le žlica
Šentjur pri Celju, septembra - Ko smo minuli teden obiskali Gorenjski najbližjo po poletnih neurjih prizadeto občino Šentjur, smo imeli še tri tedne po naravni nesreči priložnost videti, kako globoke rane je zarezala tamkajšnjim ljudem, hišam, cestam... Da si bodo opomogli od udarcev muhave narave, ki je Šentjurcem letos kar petkrat pokazala svoj bes, bodo potrebna leta. Sto hektarjev polj letos ne bo več obrodilo, po cestah, ki jih je razorala razbesnela voda, bodo še dolgo brneli gradbeni stroji, občinski vodovod, ki je bil pred katastrofo v gradnji, Sentjurcev še lep čas ne bo oskrboval z vodo, pač pa bodo kot doslej odvisni od šmarskega in celjskega, v delovnih organizacijah bodo številke o škodi še dolgo bremenile poslovne knjige, ljudje, ki jim je voda spodkopala hišne temelje, pa vsakič strahoma čakajo, ko se nad Brezami zbirajo nevihtni oblaki.
Ob občini Šentjur je bilo v poletnih neurjih huje prizadetih Še 18 slovenskih občin. Najhujeje pustošilo v Slovenski Bistrici, Ptuju, Laškem, nekaterih mariborskih občinah, Sevnici, Murski Soboti, se pravi pretežno v tistih, ki jih pesti tudi nerazvitost.
Julija in avgusta so Šentjurci kar petkrat doživeli vodno ujmo, najhuje je bilo 19. avgusta. Nad Brezami, hribom med šentjursko in laško občino, izpod katerega se na eno stran vije dolina hudourniškega potoka Kozarica, na drugo pa dolina Lahomščice, so se zbrali grozeči oblaki. V nekaj minutah se je na dolini izlilo pravcato nebeško jezero, narasla voda pa je pustošila vzdolž struge. Kozarica, sicer pohleven potok, je utemeljila ljudski rek, da tiha voda bregove dere. Območje Vodruža, Osredka, Jakoba, Šibenika, Podgorja, Kranjč, ob potoku Voglajna in Pesnica pa vasi Hruševec, Vrbno, Šentjur in Lokarje, je bilo v nekaj trenutkih poplavljeno, hudourniški valovi so segli tudi poltre-tji meter visoko.
Francu VodiŠku je voda odtrgala hišni vogal in odnesla vse premoŽenje.
Tiha voda bregove dere
Za Šentjur je bilo to že četrto neurje v poldrugem mesecu, peto jih je doletelo konec avgusta. Narasla voda je v hipu odplavila trud, ki so ga domačini vložili v odpravo posledic prejšnjega neurja. Kmetom, ki pretežno živijo v dolini Kozarice, je odnašala pridelek, odplavila zemljo, na njive pa naplavila gramoz, dračje in nesnago iz više ležečih predelov. Ravno lani so na tem območju izvedli melioracije, ki naj bi dale nadpovprečni hektarski donos krmne koruze. Žal seje narava kruto maščevala za poseg: ob vseh vodotokih je prizadejala škodo na 460 hektarjih, pol tega samo na kmetijskih površinah, na 150 hektarjih pa je uničeno prav vse.
Vendar kmetje niso le nemočno vili rok in zlivali žolča na ujmo, pač pa po navodilih domačega Kmetijskega kombinata takoj začeli odpravljati škodo. Vsa strojna mehanizacija, vsi tamkajšnji ljudje iz zasebnega in družbenega sektorja, mladina, vojaki, skratka vsak dan vsaj 200 ljudi, so najprej očistili zemljo naplavin.
Tudi ceste, ki jim razbesnela Kozarica ni prizanesla, saj je cesto k Ravnam v dolžini 450 metrov kar odtrgala, so bile takoj po neurju na vrsti za obnovo. Ducat hiš je bilo namreč odrezanih od sveta, zato ljudem ni bilo škoda delovne nedelje. Na novo je bilo treba postaviti porušene mostove, tudi električne žice so bile potrgane.
Sto ton žita odplavalo po vodi
Voda je pridrla do Šentjurja in v obrtno-komunalni coni oškodovala tudi nekaj delov-nih organizacij. Najhuje je bilo
v Kmetijskem kombinatu, tozd Trgovska dejavnost, kjer je voda vdrla v dva mlina in silos. Po vodi je odplavalo sto ton žita, mlina pa še nekaj časa ne bosta zmožna mleti. Tudi 8 zasebnikov (majhnim proizvodnim enotam dajejo na tem nerazvitem območju velik poudarek) je utrpelo veliko Škode, prizaneslo pa ni niti komunalcem niti domačemu gradbenemu podjetju Ingrad. Povedali so nam tudi, da je bilo v vseh petih neurjih hudo oškodovano največje šentjursko podjetje Alpos s 740 zaposlenimi. To se je odločilo za svojevrstno solidarno potezo in 23. septembra organiziralo solidarnostni dan. Enodnevni zaslužek so, čeprav sami močno prizadeti v neurjih, namenili še huje oškodovanim v domači občini.
Velika škoda je bila denimo na vodovodu Kozarica v izgradnji. Gradili so ga, ker so Sili doslej odvisni od vodnih virov sosednih občin, Šmarje pri Jelšah in Celje. Resda so po neurju takoj začeli popravljati Škodo, vendar nekaj časa še ne bodo mogli piti domače vode.
Ljudje trepetajo pred novim neurjem
Škoda na družbenih objektih je neprecenljiva, so nam v pogovoru povedali predstavniki občinske skupščine Šentjur, predsednik Vlado Gorjup, sekretarka Slavka Gosar in načelnik občinskega štaba Civilne zaščite Silvo Šrimf, ki nas je tudi popeljal po terenu. Toda nekako jo bodo Že odpravili. Pomembneje je namreč, kako bodo preživeli ljudje, ki jim je vodna ujma odnesla vse, kar so imeli. Zanje so v občini odprli posebna žiro računa, na katera se stekajo solidarnostna sredstva od vsepovsod. Rdeči križ in domači Center za socialno delo sta nemudoma stopila v akcijo, za njima pa tudi zavarovalnica in domače ter okoliške delovne organizacije, ki so po načelu, kdor hitro da, dvakrat da, ponudile denarno in materialno pomoč. Najhuje je, ker so družine, ki jih je prizadejalo neurje, že tako socialno ogrožene. Na poti po dolini ob zdaj že spet pohlevnem potoku Kozarica smo se najprej ustavili pri Leopoldu Mlakarju, ki mu je voda odnesla ves material, pripravljen za adaptacijo hiše.
Razbesnela Kozarica je odnesla pol Udočeve hiše.
Hišno klet je zalila voda, hlev je bil do strehe v vodi, iz njega je odplavilo telico... Kot nam je zatrdil Silvo Šrimf, je Mlakarjeva hiša ena tistih, kjer predvidevajo obnovo s solidar-
Vlado Gorjup, predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju: »Med štirimi najmanj razvitimi občinami v Sloveniji je naša prav na repu, zdaj pa nas je prizadelo še neurje. Škoda, ki jo je povzročilo, je že davno večja kot lani izračunani družbeni proizvod. Občina ima namreč 20 tisoč prebivalcev, od tega jih le 3.500 dela v občini, od tod nizek družbeni proizvod.«
Marija Ramšak: Tule je bila prej njiva.
nostno pomočjo. V Šentjur je kmalu po nesreči prispel vagon lesa iz blejskega Gozdnega gospodarstva in del tega bodo namenili obnovi Mlakarjeve hiše.
Kozarica je mlademu lastniku Udoču, ki je nedavno obnovil dom in se je kanil te dni v njej naseliti, odnesla pol hiše. Sreča v nesreči je bila, da v njej še ni živel, sicer bi se lahko končalo še bolj tragično. Človeku bodo omogočili nakup in obnovo druge hiše.
Menda se je najhuje od vseh godilo Vodiškovima s Soteske-ga. Voda je zrušila hišni vogal, skozenj pa je pred očmi nemočnega ostarelega zakonskega para odneslo vse od pohištva, oblačil, hrane do denarja in dokumentov. Franc Vodišek se je z ženo pred grozečo vodo zatekel v nadstropje stare hiše in strahoma čakal, kaj bo. Ko se je voda umaknila, mu je od vsega v hiši ostala samo žlica.
lo mulja, ki so ga odstranjevali več dni po nesreči. Šentjurcem se je letos res hudo godilo in Še dolgo bodo zaradi tega prizadeti. Če jim je letošnje poletje omajalo zaupanje v naravo, pa jim je po nesreči prav gotovo okrepilo vero v ljudi, kajti v nesreči je nanje mislilo veliko ljudi. Najbolj so jim pomagali v sosednjih razvitejših občinah, solidarnostna pomoč pa prihaja tudi iz drugih slovenskih krajev.
D. Z. 2lebir Foto: G. Šinik
Solidarnostna sredstva za prizadete v neurjih zbira republiška organizacija Rdečega križa, ki je že večkrat objavila Številko žiro računa, na katerem zbirajo prispevke. Naj jo ponovimo: 50101-678-51579 (za prizadete v neurjih)
Neurje je razdrapalo cesto.
Ko smo ju obiskali, sta jokaje oživljala spomin na hudo uro. Še zdaj ju je strah novega neurja, živita pa tudi v bojazni, da jima do zime Še ne bodo priskrbeli nove strehe nad glavo, kajti stara vlažna domačija, ki ji je voda načela temelje, ni več varen dom. Obljubili so jima, da jima bodo nekaj metrov stran postavili montažno hišo.
Prav na meji Šentjurske občine s sosednjo laško živita Marija Ramšak in Franc Zapušek. Ko jima je leta 1974 potres omajal staro hišo, so jima zgradili bivalno barako z majhnim prizidkom. Letos pa so v njunem koncu besnela neurja in jima ogrozila dom. Tudi njuna baraka bo letos obnovljena, da bosta starčka v njej varnejša, kadar bo streljaj stran poplavljal hudournik. Njivo, ki jo imata ob njem, je ob neurju razora! do nerazpoznavnosti.
S podobno tesnobo kot ljudje, ki jim je odplavilo premoženje, se hude ure spominjajo tudi drugi prebivalci tega območja Slovenije. Voda jim je vdrla v kleti in tam pustila obi-
Slavica Gosar, sekretarka občinske skupščine: »V soboto, 19. avgusta, smo popoldne ravno slavili občinski praznik, ko je nenadoma pridrlo hudourniško vodovje. V četrt ure je bila voda meter visoka. Kajpak smo praznovanje takoj prekinili in že za naslednji dan sklicali sejo izvršnega sveta, da smo se dogovorili o odpravljanju posledic«
Silvo Šrimf, načelnik štaba CZ: »Prvi in drugi teden po neurju smo s skupinami vojakov mariborskega garnizona, domačih brigadirjev, ekipo velenjskih rudarjev in delavcev iz domaČih podjetij, skušali odpraviti najhujše posledice neurja.«
Dve plati toplotne izolacije
Nespametno varčevanje
Tako imenovana "sendvič zidava" v tretji oziroma do četrte gradbene faze danes ni več nobena posebnost, vendar pa se graditelji zaradi "slabih" izkušenj graditeljev pred njimi zanjo največkrat ne ogrevajo radi. Razlog, kot pravi Franci Teran, direktor Stanovanjske zadruge Kranj, pa ni v slabih toplotnih rezultatih oziroma strokovnih ugotovitvah, ampak se "slabosti" pokažejo čez čas zaradi nepravilne oziroma nestrokovne izvedbe med gradnjo. Sicer pa je glede izolacije še vedno največkrat preveč neupravičeno varčevanje.
Graditelj, ki bo med gradnjo do tretje oziroma četrte gradbene faze, ali pa kasneje, varče-val pri današnjih kakovostnih in preizkušenih izolacijskih materialih, ne bo veliko privarčeval. Ne le ocene, že kar izkušnje kažejo, da se pravilna izolacija zunanjih sten, notranjih prostorov in inštalacij povrne nekako ob današnjih cenah ogrevanja oziroma kurjave v desetih do petnajstih letih. Žal še vedno premnogi mislijo, da bodo (pač glede na denarno stanje med gradnjo) morda nekaj prihranili in na ta način rešili recimo trenutno finančno zadrego z malo slabšo izolacijo. Medvedja usluga bi temu lahko rekli, kajti izgube in večji stroški se bodo kazali potem vsa leta.
So pa tudi nasprotne izjeme, ki v želji, da bi bile toplotne izgube kasneje čimmanjše, med gradnjo z izolacijo tudi pretiravajo. Razočaranje se tudi ob takšnih primerih hitro pokaže. Namesto da bi bilo bivanje v zgrajenem stanovanju poleti prijetno, se lahko zgodi, da vas bo prav zaradi "izolacijskega pretiravanja" potem poleti v hiši zeblo. Zlato pravilo zato je: izolacija je nujna in potrebna, vendar v pravšnji (strokovni) meri.
Kot rečeno, je danes že dokaj poznana in uveljavljena tako
imenovana sendvič zidava, ki je v tretji oziroma do četrte gradbene faze tudi precej cenejša od še vedno veljavne in priljubljene klasične. Ob pravilni (strokovni) zidavi pa so toplotni prihranki kasneje tudi najbolj izkoriščeni. Največkrat pa prav zaradi nestrokovne izvedbe graditelji grešijo, ker popustijo preprosti razlagi, da je edino prav tako, izkaže pa se, da so za sendvič zidavo zelo nevarni tako imenovani toplotni mostovi. Z njimi, in kaj hitro ob premajhni natančnosti in površnosti lahko pride do njih, pa si boste v stanovanje pripeljali vlago...
Sicer pa je ob nekaj dražji "klasični" gradnji do četrte gradbene faze še vedno zelo učinkovito in enakovredno fasadno plastično demit ali bavalit oblaganje. Pri montažni gradnji je že izvajalec poskrbel za pravilno (strokovno in preizkušeno) izolacijo. Vendar pa se nekateri potem odločajo tudi še za dodatno oblaganje s fasadno opeko. Prav pri tovrstni izolaciji pa se včasih kaj hitro pokaže potem tisto pretiravanje, da se poleti v takšnem stanovanju ne boste ravno prijetno počutili.
Pri izolaciji tal se še vedno največ uporabljajo preizkušeni stiropor ali lendapor ter znani tervol. Za še do nedavnega zelo
cenjeno in večkrat poudarjano kot najboljše talno ogrevanje pa se zadnje čase vse bolj pogosto sliši, da ni najbolj zdravo za ožilje. Kar pa zadeva podstrešna stanovanja, velja še vedno kot daleč najboljši tervol z leseno stensko oblogo. Pri izolaciji cevi za centralno ogrevanje in sanitarno vodo številni pristajajo na plamaflex, pod prvo ploščo pa na aluminijasto pločevino, polnjeno z razsutimn tervolom. Velja pa, posebno za solarno vodo, da je treba cevi izolirati, če je kolektor oddaljen več kot deset metrov; sicer so kasneje izgube prevelike. In glede solarnih sistemov še nekaj. V individualnih hišah se obnesejo edino enostavni sistemi za sanitarno vodo z recimo tremi kolektorji; vsi zapleteni sistemi so se doslej izkazali za neekonomične.
Ob nasvetu, da z izolacijo ne gre varčevati, pri čemer je treba imeti pri tem pravšnjo mero, pa še tale nasvet: Proizvajalci različnih materialov dajejo kupcem natančna navodila, kako takšne materiale uporabiti. Velja jih dosledno upoštevati (in ne nasedati različnim poenostavljanjem). Le tako se boste izognili kasnejšim težavam oziroma neprijetnostim.
A. Žalar
industrija izolacijskih materialov, 61110 ljubljana, ob železnici 18
telefon: 061/443-096, 442-402, teleks: 31585 yu izo, telefaks: 061/445-182
KOMBI — S
plošče za toplotno zaščito fasade
Troslojne KOMBI — S plošče so izdelane iz stiropora in ce-mentopora. Izdelujejo se v debelini 35, 50 ali 75 mm. Prostorninska masa plošč je 156 kg/m* toplotna prevodnost pa znaša 0,051 W/mK. KOMBI — S plošče se največ uporabljajo za.oblaganje fasad, pri izdelavi podov ter pregradnih zidov v stanovanjskih in industrijskih objektih.
Sistem toplotne izolacije fasade s KOMBI — S ploščami smo poimenovali KOMBIFAS. Na očiščeno fasado se plošče poljubne debeline pritrjujejo z malto in naknadno še s 5 pocinkanimi žeblji. Vertikalni stiki naj bodo izmenični. Fasado armiramo preko cele površine s pocinkano rabic mrežo. Na tako pripravljeno površino lahko nanašamo vse vrste težkih večslojnih ometov.
izdelujemo:
bitumensko strešno lepenko
PERGAMIN, IZOVAL
bitumenske varilne trakove — IZO-
TEKT
bitumensko skodlo — IZOKRIT bitumensko lepilo — IZOSTTK IBITOL, bitumenske mase bitumenske tesnilne trakove STIROPOR plošče KOMBI - S plošče FENOTERM — mineralno volno protipožarna vrata
NUDIMO:
inženiring za vse vrste izolacijskih sistemov in protipožarni inženiring
Za dodatne informacije pokličite našo informativno službo — telefon (061) 443-096 int. 36 ali 59
Izolirkine izdelke lahko kupite v vseh trgovinah z gradbenim materialom in v industrijski prodajalni v Ljubljani, Ob železnici 18.
BOGAT PROGRAM IZDELKOV ZA GRADITELJE
0
triglav
Tovarna montažnega pribora
in ročnega orodja
64290 Tržič, Cesta na Loko 2
Jugoslavija
tel. (064) 50-040
• orodje za obdelavo betona, kamna in kovin
t jeklena sidra za pritrjevanje v beton, opeko in les
• sidra za pritrjevanje izolacije na fasado ter siporex
Na voljo v tehničnih trgovinah!
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI
V
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo
Cement, apno, maltlt, salonit, betonski izdelki vseh vrst
najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE strešniki vseh vrst
izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perllt, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugI zaščitni premazi vseh vrst
keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika fasade razne • opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod - parketi in talne obloge
stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče • okenske marmorne police in ploščice betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč)
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949
Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
r
kovincipritta
lovnksa:
* Armature
UNITAS IN ARMAL Bojlerji TIKI Radiatorji JUGOTERM
Kotli za centralno ogrevanje \ /
FEROTHERM <BJo
POSEBNA UGODNOSTza člane stanovanjskih zadrug
Ob nakupu z gotovino
30%
popusta
Ob nakupu z gotovino
Ijffi SERVISNO PODJETJE KRANJ p. o. LfjjJ Tavčarjeva 45
Nudi organizacijam, ki so se odločile za investiranje ter občanom izredno široko ponudbo storitev, ki pa se med seboj dopolnjujejo, zlasti pri večjih gradbenih in adaptacijskih delih.
Kvalitetno in v dogovorjenih rokih izvajamo:
— ključavničarska dela, od tega zlasti nadstrešnice, vrata po posebnih zahtevah, skladiščne regale, ograje, kovinske stopnice ipd..
— slikopleskarska dela, polaganje oblog in finalnih tlakov v materialih po izbiri,
— mizarska dela, od tega zlasti stavbno pohištvo, lesene stene, lesene pode ter stenske in stropne obloge.
— kleparska ter krovska dela,
— zidarska dela ter polaganje keramičnih oblog,
— napeljavo vodovodne inštalacije in vzdrževanje,
— električno inštalacijska dela in vzdrževanje ter
— montiranje centralno ogrevalnih naprav, razvodnih inštalacij in ogrevalnih elementov ter vzdrževanje in predelave
GRADIMO, PREUREJAJM0 IN VZDRŽUJMO Z ROKO V ' ROKI!
Oglasite se in pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21 -282 ali 24-750.
:-;r::QLA8 10- STRAN
GRADIMO
Torek, 19. septembra 1989
KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO?
Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije!
Pri Meblu vam dajemo na izbiro:
To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas.
MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI!
Nakup naših izdelkov z gotovino se splača!
(v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom)
VAŠ DIMNIK TO-MO-DI DIMNIK
topli montažni dimnik s kisloodporno ognjestaino samotno cevjo
■
INFORMACIJE IN PRODAJA:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE p.o.
LJUBLJANA, Opekarska 13, tel.: 061/212-011, 212-057, 218-347, telex 31420
Prodajalna Sukna se je preselila pod mesto
TON V TONU...
Kranj, septembra - Stari Kranj dobiva novo podobo. Nekdanjemu delavskemu domu tik ob Savi, čigar pročelje poživlja zanimiva Tuškova freska, se je čez cesto v svoji sveži belini pridružila še Zorčeva hiša, kjer •o se desetletja In desetletja v gostilni z najboljšim golažem in vampi ustavljali furmani. Danes tu nI več gostilne, pa vendar hiša danes ni skoraj nič manj oblegana, le da tokrat bolj od "ženskega sveta". V stari Zorčevi hiši v dnu Mohorjevega klanca je namreč svoje nove prostore dobila prodajalna Sukna iz Zapuž.
No, vsi tisti, ki ste se zgoraj na Koroški cesti nasproti restavracije Park zaman ozirali po nekdanji zgradbi, kjer je poleg Turističnega društva Kranj gostovalo tudi Sukno in se do zadnjega upiralo ruševinam okrog in okrog, zdaj veste: Sukno ima svojo novo trgovino pod mestom, na Vodopivčevi 19. Večjo in lepšo kot prej, še^Bje založeno. Stare stranke so jo kar hitro našle in prodaja razen nekaj dni, ki so bili potrebni za selitev in najnujnejšo ureditev novih prostorov, sploh ni zastala. Tudi tistih nekaj dni bodo nadoknadili, kajti sezona je pred vrati in posebej ženske, ki si šivajo same ali imajo kje skrito svojo dobro šiviljo ali še bolj redkega krojača, ne morejo dolgo strpeti brez te Suknove prodajalne.
Saj so res lahko upravičeno nestrpne. Tako lepih blag, kot so se tokrat pokazala na Suk-novih policah, že dolgo ni bilo videti. Ali pa so bila, a niso bila nikoli tako na očeh, kot zdaj, ko •ma prodajalna dosti svetlobe, polic, širokih pultov, in se zdi, da se bale blaga kar same vrtijo v spretnih rokah prodajalk...
V prvem delu prodajalne se nam ponujajo 'ažja blaga, kot so žoržeti in volneni krepi, med fljimi tudi nekaj potiskanih žoržetov, ki so ostali °d izvoza v Kanado, lahke volnene česanke za dvodelne obleke, enobarvne in v kombinaciji z vzorcem. Enaka kvaliteta, enaka osnovna barva, ki se z vzorcem ujema v istem barvnem odtenku, ton v tonu. Blago, ki smo ga tako dolgo lahko občudovali le v revijah, v tujih trgovinah, je 2daj tu.
Enako je v oddelku težjega blaga za krila, zimske kostime, plašče. Tu najdemo najkvalitetnejšo volneno flanelo vseh barv. Znano je, da Sukno svojo flanelo izdeluje v vseh barvah, posebej pa daje poudarek modnim trendom. Tu 80 že letošnje modne jesenske barve, rjave, lila, modre, črna, ki so lahko neverjetno lepo sklad-ne v kombinacijah. Vse pa je seveda čista volna. 2e dolgo ni bilo, se zdi, toliko kvalitete na
kupu, kot prav to jesen. Silno zanimivo je tudi blago za jesenske in zimske kostime. Kombinacija kara ali pepita enake barve, pepita in kara, lila z oker, rumena s črno, olivno zelena z gorči-čno barvo, siva s kovinsko modro, siva z lila, siva z rdečo in črno... Preveč je barv in kombinacij, da bi jih lahko vse našteli. Sami morate priti in si ogledati vse to bogastvo blaga in barv. Seveda so tu tudi mohairi za plašče, lodni pa "zajčki" - blaga oplemenitena z zajčjo dlako, odeje, mehke in voljne, da bi se kar tam zavil vanje in jih nikoli več ne spustil iz rok.., Na policah pa čakajo seveda še domače volne, ki kar kličejo po pletilkah in spretnih ženskih rokah, ki bodo nit spremenile v nepogrešljiv pulover za planinca, šolarja, v spet tako modni brezrokavnik... Res, priti je treba in videti. Posebno še, ker se tu vedno kaj dobi v "klasi", 20 do 50 odstotkov ceneje. In če en mesec kupimo blago, naslednji pa plačamo šiviljo, smo stroške nakupa razpotegnili na dva meseca, kar je veliko manj boleče. Saj vsi vemo, kakšne čase preživljamo, kajne.
Kompas hotel Ribno Dnevi kubanske kulinarike in glasbe Glasba
od 18. do 26. septembra vsak dan od 18. do 24. ure. Barman Luis Alfonso vam bo pripravljal cocktaile. Rezervacije po telefonu 064-78 661 ali v recepciji hotela. Vabljeni
LANGO
Cankarjeva 5,
tel. 23 474 Kranj
Prodaja, popravilo in izdelava
vseh usnjenih izdelkov
Prodajamo
torbice, pasove, Čevlje usnjene mone dodatke Popravljamo
vse vrste usnjenih izdelkov, krajšamo pasove, menjamo zadrge, krpamo usnjene izdelke
Del. čas: 9 - 12; 16 -17.30
Vedno smo vam na razpolago
TRGOVINA DOM
VŽABNICI
vam ugodno nudi gradbeni material od temeljev do strehe in sredstva za beljenje ter zaščito lesa (žgano apno, valpol, belton, beltop).
Informacije tel.: 44-539
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
PRI NAKUPU STAVBNEGA POHIŠTVA IN PREGRADNIH STEN NUDIMO:
— 10 % popust za plačilo z gotovino
— 10 % popust za nakup na potrošniško posojilo
(možnost 3 oz. 6-mesečnega odplačevanja)
PRI NAKUPU MONTAŽNE HIŠE NUDIMO:
— 15 % popust za plačilo z gotovino —možnost plačila v dveh obrokih
H JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel. (064) 631-241 t«l«x: 34579 yu lij«, telefax: (064) 632-261
OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
746537
(mmmmmGiAS 12. stran
GRADIMO
Torek, 19. septembra 1989
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53
PROJEKTIRA
PROIZVAJA
INSTALIRA
PRODAJA
SERVISIRA
V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDING in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA - Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje.
ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRA:
— vse vrste radijskih sprejemnikov
— kasetofone
— el. gramofone
— HI - Fl naprave
— avtoradijske sprejemnike in kasetofone - TV črno - bele aparate
— TV barvne aparate
— video rekorderje
— posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno - bele in barvne ekrane
— izvajamo meritve in popravljamo skupinske antenske naprave
— vse vrste elektromotorjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje in električna orodja
Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripomočke in merilne instrumente.
v- ^
AQUAL.ES -
lak lazura
je nadvse primeren za uporabo v bivalnih prostorih. Razredčimo ga z vodo, je negorljiv, se hitro suši v prostoru ni neprijetnega vonja.
r
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ K RAN J
Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-35-770
• vhodna in garažna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod
• kotne, zaključne in okrasne letve
Vse iz masivnega lesa. V_
M — K2K Gorenjske
TOZD
K
OMERCIALNI SERVIS
A N J
Ko gradite ali obnavljate stanovanje, ne pozabite, da lahko po ugodnih cenah nabavite vse za gradnjo v naših prodajnih centrih Stražišče in Hrastje pri Kranju.
Med drugim vam nudimo: betonsko železo in armaturne mreže, apno, cement, alltit, kalcit, hidroizolacije (izotekt, lepenka, bitumen), termoizolacije (tervol, novoterm, stiropor, kombi plošče, perlit lendapor, plamaflex plošče in cevi) kritine (betonski strešnik, opečni strešnik, salonit plošče, fasadne opeke, fasadni ometi, siporex, porolit), betonski izdelki (betonski bloki, cevi, tlakovci), opečni izdelki (modularni
blok, opeka), izdelki iz naravnega kamna (okenske police), mavec, mavčne plošče, schiedel dimniki, odprti sobni kamini, steklene prizme, pocinkani in cinkolit žlebovi s cevmi in ostalim priborom, stavbno pohištvo, parket in lesene obloge, oprema za centralno ogrevanje. PRODANO blago lahko dostavljamo iz naših poslovalnic z gradbenim materialom v HRASTJU (tel.: 36-462, 36-453) in
STRAŽISČU pri Kranju (tel.: 21 -140,
21-180)
ali pa v tranzitu
V naših skladiščih je možen lasten prevzem vsak dan od 7. do 15. ure. Na vašo željo vam blago dostavimo na vaše gradbišče
Industrija termičnih izolacij Škojja Loka p. o.
Tervol in energetski prihranki
Tervol varčuje z nami!
Proizvodnja tervola je energetsko zahtevna. Za izdelavo kubičnega metra plošč je potrebno 1,3 GJ energije. Energetski prihranki, ki jih dosežemo z vgradnjo tervola, pa so znatno večji od energije, porabljene za proizvodnjo.
Naj navedemo samo dva primera: izolacija cevovoda s premerom 300 mm s 5 centimetrov debelim tervolom povrne pri temperaturni razliki 90 stopinj Celzija porabljeno energijo za proizvodnjo tervola v 20 urah! Ali pa: izolacija hiše s 5 centimetrov debelim tervolom pri temperaturni razliki 20 stopinj Celzija povrne v proizvodnji tervola porabljeno energijo v 80 dneh. Manjša poraba energije, ki jo dosežemo z vgrajevanjem tervola, ima posredno tudi finančne, energetske in ekološke učinke. Prispeva k izboljšanju devizne bilance, saj zmanjšuje uvoz energije, k zmanjševanju vlaganja v energetske objekte in bolj ekonomičnemu poslovanju zaradi manjših energetskih stroškov. Navedeni primeri zvenijo morda preveč teoretično, vendar ni tako. Zamislimo se nad številkami o privarčevani energiji pri uporabi izolacijskih materialov. Tervol nam omogoča, da nam je kljub vse višjim cenam energije toplo, hkrati pa zmanjšuje tudi onesnaževanje okolja. Če upoštevamo tudi učinke tervola pri prihranku energije v stanovanjih in hišah, ki so ustrezno toplotno izolirane, dobimo popolnejšo sliko o pomenu izolacijskih materialov.
Varčevanje z energijo je pospešilo proizvodnjo izolacijskih materialov. Brez njih si danes težko zamišljamo celo vrsto izdelkov. Med izolacijske materiale sodi tudi tervol. Izdelan je iz kamenih vlaken ter ima dobre toplotne in zvočno izolacijske sposobnosti. Obstojen je pri visokih temperaturah in ne gori. Uporabljamo ga v gradbeništvu, industriji, energetiki, ladjedelništvu, v zadnjem času pa tudi V kmetijstvu. -ga V gradbeništvu in ladjedelništvu uporabljamo kameno volno za zvočno in toplotno izolacijo plavajočih podov, za strehe, stene in fasade, pa tudi za protipožarne sisteme. Tervol uporablja tudi industrija bele tehnike za ter-, moakumulacijske in druge peči, za izolacijo kotlov. Nepogrešljiv pa je tudi povsod tam, kjer moramo varovati toplotno energijo v procesu ali med prenosom do uporabnika. Tervol se uporablja v pomembnih slovenskih izvoznih programih, npr. pri štedilnikih Gorenje in montažnih hišah Marles itd. Od uporabe tervola je odvisna celotna jugoslovanska proizvodnja termoakumulacijskih peči, itd.
Mesto Terma v jugoslovanskem gospodarstvu
Podjetje termo je največja delovna organizacija za proizvodnjo termoizolacijakih materialov v Jugoslaviji
Osnovna dejavnost podjetja Termo je:
proizvodnja kamene volne - tervola, opreme trajnoelasti-čnih termoplastičnih kitov, izdelkov iz poliesterskih smol in specialnih mizarskih izdelkov tftt
VSE KAR VAS ZANIMA, DOBITE V NAŠI MALOPRODAJI V SKOFJI LOKI
P   O   H   I   Š   T V
alples industrija pohištva,
Železniki, tel 064/67-121
S A
Dnevna soba Predsoba Spalnica
Sistem Triglav Klubske in jedilne mize Karnise UGODNOSTI NAKUPA V SALONU ŽELEZNIKI
- PROIZVAJALČEVE CENE
- 30 % KOLIČINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 20 MILIJONOV
- RAZPRODAJA SISTEMA »DOM OREH«
- NASVETI ARHITEKTA
Jutri v zdravstvu grozi splošna stavka
Medicinske etike se ne da namazati na kruh
£e od lanskega svetovnega dne zdravja slovenski zdravstveni delavci pretijo s splošno stavko, zdaj pa očitno mislijo smrtno resno. Kljub zagotovilom pristojnih ustanov večkrat izrečene zahteve po izboljšanju položaja v tej dejavnosti posebnega družbenega pomena niso uresničene, agonija se nadaljuje. Nepreklicno zadnjič jih je izvršni odbor sindikata zdravstvenih delavcev (zdaj stavkovni odbor) izrekel pred dvema tednoma in napovedal splošno stavko za jutri, 20. septembra, če dva dni pred dnevom X ne dobijo zadovoljivih odgovorov na svoje zahteve. O vsem tem je za bralce Gorenjskega glasa spregovoril tudi dr. Dl ŠAN BAVDEK, ki od pomladi vodi stavkovni odbor gorenjskih zdravstvenih delavcev, kot član izvršnega odbora sindikata zdravstvenih delavcev pa sodeluje tudi v stavkovnem odboru za splošno stavko.
Rolkarska steza v Udinborštu
Zakaj ste se slovenski Zdravstveni delavci odločili za stavko?
»Odločili smo se izraziti neke vrste protest, ker ustanove, zadolžene da bedijo nad nemotenim delovanjem zdravstva, tega ne počnejo. Preden smo se odločili za stavko, smo protestirali z javno objavljenim pismom, na katerega ni bilo odziva. Ponovili smo ga, spet ni bilo odziva, zato smo zagrozili s pajkom. Preden smo storili ta Korak, smo se sklenili pogovoriti s predstavniki za zdravsjvo ^dolženih institucij. Najprej srno se napovedali na obisk pri Predsedniku slovenskega izvršnega sveta Šinigoju, ki je od svojih finančnih služb zvedel Za porazno stanje v slovenskem zdravstvu, potem pa je isto sli-»al tudi iz ust zdravstvenih delavcev. Konec junija je nehala veljati zvezna interventna zakonodaja, Sinigoj pa nam je obljubil, da se bo s predsedniki občinskih izvršnih svetov posvetoval, naj v občinah začno odmotavati klobčič težav v zdravstvu. Toda preden je ta akcija (popravek prispevnih stopenj) dala rezultate, je minilo preveč časa. Rekli boste, kako da nismo mogli počakati Se dva meseca, če smo poprej lahko na rešitev zdravstva čakali dve leti! Nismo mogli čakati, s*j je nekatere zdravstvene organizacije pestila izguba Še iz ■«ta 1987, Še več pa jih ni imelo Pokritega lanskega leta. Ker se sredstva planirajo vsako leto J13 podlagi porabe iz prejšnjega [eta, smo imeli v zdravstvu vsa-k° leto slabše izhodišče, ob tem, da nas je omejevala še intervencijska zakonodaja. Infla-c,ja in zamik pri plačevanju Prispevkov za zdravstvo v de-l0vnih organizacijah za že opravljene storitve so nas še a°datno prikrajšali, tako da je spomladi slednjič zmanjkalo £enarja in smo morali najeti Redite za plače. Ljudje gredo na cesto takrat, ko 15. v mese-ne dobijo plač. Mi smo bili j*'Je od tega: vrata zdravstvenih "stanov bi morali kar zapreti, jjaJ ni bilo denarja za funkioni-anJe. Soglasni smo bili, da je J! • nekaj narediti. Ker sindi-ratl nimajo svojih strokovnih '•nančnih služb, ki bi stregle s Podatki, smo se morali zdrav-jveni delavci nasloniti na svo-JC Poslovodne delavec. Slednji j^feč v teh razmerah niso "teli te moči, da bi dejavnosti {/'skrbeli denar, zato smo si Podali roke in se odločili za stavko.«
Preden hi zaradi nezado-v°ijstva prišlo do spontanega 2^a»      zdravstvu napra-'/ obilo strokovne in moralne »kode?
"Le tri možnosti so bile: da u Zaradi pomanjkanja denarja jav cel°tna zdravstvena de-vnost, da zaradi vse večjega zadovoljstva pride do spon-D4nc8a štrajka ali da sindikat sočasno odreagira.«
Gorenjskem ste spo-'udi načrtovali nekakšno *e/«o stavko.
je .>>Po pogovoru pri Sinigoju kat'ZVrSn' °dhor našega sindi-0 a\ zdaj stavkovni odbor, b0i.ni'' da se stvari obračajo na narJC' .saJ Je m'° kmalu več de-Ja in pripravljenosti pri od-
govornih ljudeh. Na Gorenjskem pa ni šlo tako gladko, zato nismo mogli čakati na morebitni jesenski splošni štrajk, temveč smo pripravljali nekakšno izolirano gorenjsko stavko. Sele ko so naši izvršni sveti in interesne skupnosti ugodile zahtevam, smo presodili, da lahko odložimo stavko, na jesen pa spet ocenimo razmere in ugotovimo, ali so zrele za stavko. Tako smo tudi storili in ocenili razmere v smislu odločitve, da se pridružimo stavki. Če se spet vrnem k republiškemu stavkovnemu odboru: minulo sredo se je sešel s predstavniki izvršnega sveta, republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, zdravstvene skupnosti, skupnosti socialnega varstva in skrbstva ter zavoda za planiranje...«
Zoper njih je torej naperjena splošna stavka?
»Recimo, da je to druga pogajalska stran. Kot sem dejal že na odboru, nobenega problema ne bo rešil konflikt, temveč pogajanja, kjer bomo eni in drugi dali karte na mizo. Odgovor na vse zahteve (te zadevajo spremembo elementov za oblikovanje cen v zdravstvu, tekoče pokrivanje računov za storitve, takojšnje pokritje izgub za minuli dve leti ter dolgoročne rešitve sistema zdravstvenega varstva), pričakujemo do 18. septembra popoldne, sicer bo v sredo, 20. septembra, splošna stavka. Naj ponovim, da ne želimo stavkati, le na nevzdržne razmere v zdravstvu bi radi opozorili, da bi jih naredili znosnejše. V zdravstvu smo zadolženi za zdravje slovenskega ' prebivalstva, ne pa dežurni gasilci, politiki in financarji, ki bomo večno skrbeli za denar.«
Stavka v zdravstvu naj bi potekala po posebnih zakonitostih - zanjo veljajo posebna stavkovna pravila. Kakšen bo pravzaprav njen scenarij?
»Štrajk v prvi vrsti ne sme prizadeti bolnika. Komur bo potrebna nujna medicinska pomoč, jo bo kljub stavki zagotovo dobil. Vsi zdravstveni delavci bomo na svojih delovnih mestih, vršili bomo vso dejavnost, ki jo sicer opravljamo ob nedeljah, le da bo ta nedelja za nas v sredo. Vrata zdravstvenih ustanov bodo sicer zaprta, odprta pa bo dežurna ambulanta in vse spremljajoče dejavnosti, ki soji potrebne. V lekarni, denimo, bodo izdajali zdra-
vila na nujne recepte, ki bodo imeli datum in žig ambulante nujne medicinske pomoči, nekateri pa poleg tega še izrek nujno v latinščini. V bolnišnici bodo programske operacije sicer odpovedane in prestavljene na drug termin, urgentne operacije pa bodo kajpada izvedene. Poudarjam, da bomo zdravstveni delavci na svojih mestih, kajti pacient ne sme trpeti škode na svojem zdravju.«
Kako boste stavko uglasili s poklicno etiko?
»Kar je nujne medicine, bo opravljena, tako da poklicna etika v tem pogledu ni sporna.«
Verjetno ste tudi član Zdravniškega društva. To je menda stavki nasprotovalo. Kako kot član stavkovnega odbora na eni in član stanovskega društva na drugi strani čutite ta dvorezni meč?
»Mnenje Zdravniškega društva je bilo napak interpretirano. Društvo je namreč sodilo, da stavka ni metoda za reševanje problemov v zdravstvu, Čemur pritrjujejo tudi vsi ostali v zdravstvu. Sicer pa se društvo v vsem drugem identificira s stališčem sindikata, češ da je zdravstvo v takem stanju, da je treba nekaj storiti. Sicer pa ne stavkamo zaradi stavke same, temveč zaradi nemogočega položaja naše dejavnosti, zaradi normalnih pogojev za delo, ki nam jih družba danes ne omogoča. Tu mislim na družbo v
širšem smislu, v ožjem pa tiste, ki sem jih naštel kot odgovorne za zdravstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena.«
D.Z.Žlebir Foto: G. Šinik
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Delovna skupnost skupnih služb 64000 Kranj, Gosposvetska c.9.
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
STROJNIKA PARNEGA KOTLA
Pogoji:
1, — delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in na-
loge IV. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve;
2, — opravljen strokovni izpit za upravljalca parnega kotla z
mehaniziranim kurjenjem;
3, — dve leti delovnih izkušenj na področju energetike.
Delovno razmerje združujemo za nedoločen Čas s polnim delovnim časom Poskusno delo traja 60 dni. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o., TOZD Zdravstveni dom Kranj b. o., Gosposvetska c. 10, 64000 Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
Kokričani so bili (spet) prvi
Kokrica, 17. septembra - Asfaltirano rolkarsko stezo v Udinborštu, nad staro cesto od Kokrice prek Police do Naklega, speljano po trasi klasične proge za smučarski tek, so Kokričani prvi v Sloveniji zgradili zaradi sebe in napredka Sporta in rekreacije v vasi, pa tudi zato, da bi slovenski in jugoslovanski tekaški šport napredovala, in da bi jih konec koncev še kdo posnemal in zgradil še boljšo in daljšo stezo. Stezo je v nedeljo, na otvoritveni dan, preizkusilo blizu 150 slovenskih smučarskih tekačev z reprezentanc vred.
Spored seje začel že dopoldne, ko je večina slovenskih tekačev na smučeh vseh kategorij tekmovalo z rolkami na novi stezi. Pionirji so tekli na kilometer, mladinci na dva, člani (seveda obeh spolov) pa na tri kilometre. Popoldne so po stezi ponovno grizli najboljši mladinci, mladinke, članice in člani, vsakih po osem, tekmovali v parih na izpadanje in tako poskrbeli za prijeten tekmovalni užitek. Kar precej ljudi se je zbralo ob stezi, kjer so za popestritev otvoritve (pokrovitelj je bila kranjska Elita) naši najboljši tekači na smučeh pod vodstvom zveznega trenerja Ja-roslava Honcuja iz Češkoslovaške (on je bil pred leti že naš glavni trener, pa se je kljub visoki strokovnosti poslovil) na rolkah pokazali tehnike teka in vadbe za tek na smučeh.
Prva rolkarska steza na Kokrici ni pridobitev samo v ozkem športnem in rekreativnem smislu, ampak bo omogočala tekačem varno treniranje. Hudo nevarno je na rolkah tekati po najbolj prometnih cestah in to se žal dogaja, na srečo še brez večjih nesreč. Rolkarska steza pa je v tem oziru popolnoma varna.
Franci Rutar, pobudnik za zgraditev rolkarsko steze
Franci Rutar, predsednik smučarske sekcije Športnega društva na Kokrici je v otvoritvenem govoru dejal, da je stezo zgradil   najmlajši smučarski
Mladi smučarski tekači
klub v Sloveniji iz kraja, kjer je šport doma, od koder so izšli znani športniki kot kolesar Žagar, skakalec Norčič, tekačica Jelovčanova, alpinka Dežma-nova, pa še koga bi našli. Tu smo ljudje srčne narave, ki kaj store ne le zase, ampak tudi za družbo otroke. Če bi pred štirimi leti Kokričanom kdo dejal, da bodo prvi zgradili tako stezo, bi mu porekli, da ni pri pravi. Vendar, danes ima Kokrica toliko tekačev, kot pravi Jaro-slav Honcu, ki stanuje v Naklem, kot jih je imela leta 1984, ko je bil on prvič pri nas, vsa Jugoslavija. Kokričani imajo dva poklicna tekaška trenerja, čehoslovaka Jana Žaka in Mirana Kavaša, 3 kombije, teptal-ni stroj, 15 kilometrov urejenih prog, sedaj pa še rolkarsko progo. Zgradili smo jo, je dejal Rutar, ker jo moramo imeti zaradi razvoja teka na smučeh, čeprav so nam tudi nasprotovali, zaradi'vadbe drugih Športnikov in da nas bo še kdo v Sloveniji z boljšo in daljšo progo prekosil. Zahvalil se je članom kluba in staršem tekmovalcem, jeseniškemu Gradisu, Cestnemu podjetju Kranj in ZTKO Kranj, ter ošvrknil smučarsko organizacijo, ki doslej še ni primaknila dinarja, pa bo sedaj, po besedah generalnega sekretarja Janeza Bukovnika, pomagala. Samo starši tekmovalcev so opravili 740 prostovoljnih
Naša najboljša tekačica Andreja Grašič. Tudi na nedeljski tekmi je zmagala. Med člani je zmagal Jure Velepec z Dola, med mladinci Jerončič s Kokrice, med mladinkami pa Smerko-Ijeva.
delovnih ur, 27. junija plačan račun za dela pa je bil "težak" 545.300.000 dinarjev.
Ob zgraditvi proge, po kateri so na otvoritveni krog krenili kokriški reprezentantje Andreja Grašič, Tomaž Globočnik, Aleš Gros, Urška Kaučič in Saša Rutar, in je dolga 1058 metrov, asfaltirana, s potrebnimi vzponi in spusti (izkopali so nad 1100 kubičnih metrov zemlje, nasuli 1400 kubičnih metrov gramoza in vgradili 2500 kvadratnih metrov asfalta), se spodobi beseda zahvale Je kmetom iz Struževega, po katerih gozdovih teče proga, ter sosedoma Stanetu in Milošu Če-mažarju, ki ju je doletela naloga Čuvarjev in skrbnikov steze.
J. Košnjek slike F. Perdan
Umira nm4»vi,
V servisu za gume Janeza Jenka je vselej gneča
"Skrivnost" uspeha je dobro delo
Škofja Loka, 18. septembra - Servisna delavnica za gume Janeza Jenka v Virmašah zadnja leta doživlja pravi razcvet. Veliko dvorišče je že pretesno za številne voznike, ki prihajajo s cele Gorenjske, iz Ljubljane, Trbovelj, Litije, Celja, Tolmina, Idrije in od drugod. Mojster Janez Jenko zato že nekoliko nestrpno čaka, kdaj se bo odprla obrtno-stanovanjska gradnja na Grencu, kjer bo lahko postavil večjo delavnico in pralnico avtomobilov. "Skrivnost" svojega uspeha pojasnjuje z dobrim delom; prijazen in pošten odnos do ljudi, strokovni nasvet, kvalitetno opravljena storitev.
Pravi tudi. da ljudje sami povedo, kaj rabijo, treba jim jc le znati prisluhniti. Sam jih posluša in /ato namerava razširiti dejavnost na vse storitve, povezane s podvozji vozil.
Ljudje grešijo, ker kupujejo gume v trgovinah, pravi mojster Jenko. Veliko gum morajo potem v servisu zamenjati, ker niso dobre. Sam ima na voljo gume različnih proizvajalcev: Sava, Tigar, Tra-yal. Michelin, vseh dimenzij za vsa "običajna" vozila naših cest. Zanimivo je. da gume Michelin. ki se dobijo za dinarje, niso nič dražje od savskih.
Za dobro delo jc potrebno dvoje: dobri delavci in dobri stroji. V servisni delavnici Janeza Jenka je zaposlenih petnajst ljudi, Janez Jenko jim omogoča, da obiščejo razne sejme in se tako strokovno izpopolnjujejo, s "prvim delavcem" sta bila tudi teden dni na usposabljanju v tovarni Michelin. s katero namerava še poglobiti sodelovanje, Prav zdaj gredo štirje fantje na sejem v Frankfurt. Zanimivo jc tudi. da jih ob plači za redno delo stimulira za kakovost, ne pa (tudi) za količino. Količina se ni obnesla.
Janez Jenko pogosto, na dve. tri leta. menja stroje v delavnici. Optike so nove, pravi, v kratkem pa pričakuje ludi nove računalniško vodene stroje za ccniriranje. Tehnika hitro napreduje in če "zaspiš", kaj lahko ostaneš zadaj.
Podjeten in delaven možje najel Alpetourovo avtopralnico na Laborah, I katero ima, prav tako
kot l servisom za gume, še velike načrte. V kratkem bo poslovni čas razpotegnil do sedmih zvečer, razen pranja in poliranja zunanje površine pa namerava ponuditi tudi notranje čiščenje vozil.
»Ljudje so pripravljeni delati, uporabljati roke in pamet,« pravi Jane/. Jenko, ki razmišlja, da bi se iz obrtnika prelevil v podjetnika, »treba jim je le dati prosto pot. Najhuje je, če te omejuje birokracija.«
II Jelovčan
•    GLAS 14. STRAN
/ŠPORT IN REKREACIJA A IIMIIMIIIMIIIlill........■■II......III.............f
Mednarodni atletski miting Kranj 89
Rekordni let Perićeve krogle
Kranj, 14. septembra - Tradicionalni atletski miting v Kranju je bila ena zadnjih atletskih preizkušenj te sezone. Na kranjskem mitingu je sodelovalo blizu 70 atletov iz Jugoslavije in tujine. V suvanju krogle je bil dosežen nov rekord kranjskega stadiona.
Tek na 1500 metrov. Zmagal je Miolovič iz Zadra.
Razen naših atletov so sodelovali še tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Italije in Bolgarije. Udeležba je bila kakovostna, kar pa ne velja za izide, razen redkih izjem. Ta izjema je beograjski metalec krogle Peric, ki je orodje sunil 20 metrov in 42 centimetrov daleč, premagal še bolj znanega metalca Lazarevića, in dosegel nov rekord kranjskega stadiona. Dober izid je dosegel tudi Ščekič iz Beograda v metu kopja. Od kranjskih atletov so najboljše rezultate dosegli Kabič v teku na 110 metrov ovire in Krampi v troskoku.
Kdo so zmagali na kranjskem mitingu. Med moškimi v teku na 100 metrov Mauten-dorfer iz Avstrije 11,16, v teku na 110 metrov ovire Višnjič (Karlovac) 14,62 pred Kabi-čem (Triglav) 14,85, v teku na 400 metrov Melnjak (Pula) 47,03, v teku na 800 metrov Dušak (Zagreb) 1:50,83, v teku na 1500 metrov Miolovič (Zadar) 3:44,12, v troskoku Ergotič (Slavonija) 15,67 pred Milošem Kramplom (Triglav) 15,44, v višini Lozej (IBL Olimpija) 190 centimetrov, v suvanju krogle Peric (Partizan Beograd) z odličnih 20,42, Kranjc (Triglav) je bil tretji, v metu diska Mustapič (Saraje-
Miloš Krampi iz Kranja je bil na kranjskem mitingu v troskoku tretji.
vo) 58,80, Kranjčan Janežič je bil tretji z 42,82, v metu kopja pa Ščekić (Crvena zvezda) s 76,94. Med ženskami je na 100 metrov zmagala Saračeva z Bolgarije z 12,24, ki je bila z izidom 56,39 prva tudi na 400 metrov, na 1500 metrov Bruckner iz ZRN 5:03,76, medtem ko je bila Jermanova (Triglav) druga, v skoku v daljavo pa je zmagala Rakita (Partizan) s 592 centimetri.
J. Košnjek sliki F. Perdan
Namizni tenis
Merkur okrepljen
Kranj, 8. septembra — Novi zvezni ligaš NTK Merkur Kranj bo nastopal v letošnji tekmovalni dezoni z svema novima igralcema. Zoran Gašič, dosedanji igralec ljubljanske Olimpije, bo velika okrepitev, saj je bil v prejšnji sezoni sedmi med drugoligaškimi igralci in sedmi na slovenski članski lestvici. Druga okrepitev je Kranjčan Marko Jovič, ki pa je v zadnji sezoni zelo uspešno igral za drugoligaša iz Kočevja. Poleg Ga-šiča in Joviča pa bodo za kranjsko ekipo tekmovali še Janez Maček, Robi Jerača in po potrebi tudi Vlado Tome. Ekipo trenira Darko Pangrič, vodila pa jo bosta tehnični vodja Janez Teran in Zoran Ramovž.
Vodstvo kluba je zadovoljno s poletnimi pripravami (več prijateljskih dvobojev) in je prepričano, da je ekipa sposobna za uvrstitev najmanj v sredino lestvice.
Uspeh pionirjev
Kranj, 8. septembra — V Murski Soboti je bilo 20. jubilejno odprto prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje. Sodelovalo je 110 igralcev iz 25 klubov Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Med osem najboljših ekip seje poleg mariborske Strojne, ki je kasneje tudi zmagala, uvrstila tudi ekipa kranjskega Merkurja, za katero sta nastopila Klemen Klevišar in Slavko Dolhar. Merkurje v četrtfinalu izgubil z zagrebško In-dustrogradnjo s 3 : 2, pri tem pa je Klevišar zmagal v obeh dvobojih.
Delo trenerjev Darka Pangriča, Vinka Marušiča in novega trenerja Zorana Gašiča že daje rezultate, saj se pionirji Klemen Klevišar, Slavko Dolhar, Bojan Bernard in Sašo Robida že enakovredno kosajo z najboljšimi v državi.
D. K.
ureja JOŽE KOŠNJEK
V Lescah je bilo v soboto končano veliko padalsko tekmovanje
Čehoslovaki dvakrat prvi na Bled cupu
Lesce, 16. septembra - Generalka pred svetovnim padalskim prvenstvom septembra prihodnje leto v Lescah je uspela tako po organizacijski kot tekmovalni plati. Le za ta čas neobičajni veter, ki je bil v petek in soboto popoldne premočan in en dan pokvarjeno eno od letal,sta kazila sicer čisto sliko velike padalske prireditve. Čehi so ekipno zmagali tako med padalkami in padalci, naš dosežek, tako ekipno kot posamično, pa je bil glede na letošnje pogoje treninga izreden: moški so bili ekipno drugi, dekleta tretja, Darko Svetina pa je bil četrti med posamezniki.
Omembe vredne so uvrstitve še nekaterih drugih naših pa-dalk in padalcev. Med 20 padalkami iz štirih držav je bila Mira Grčič deseta, Irena Av-belj pa 11. Obe sta članici Alpskega letalskega centra iz Lesc in naše moštvo je imelo prvi dan precej smole pri odskoku iz letala. Veter jih je zanesel, kar je vplivalo na doskok. Od fantov je bil Darko Svetina četrti, deveto mesto pa so si delili Bogdan Jug, Brane Mirt in mladi član ALC Salkič. Vse je
Počitek med odmorom
bilo organizirano tako, kot bo prihodnje leto na svetovnem prvenstvu, le da bo udeležba prihodnje leto še bolj kakovostna. Tokrat so predvsem manjkali odlični padalci iz Francije, Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike in sosednje Avstrije. V Lescah pa se je kljub temu zbralo 95 padalcev in 20 padalk, ki so tekmovali v uradnem tekmovanju, v poskusnih skokih pa so sodelovali praktično vsi padalci leškega centra.
Tekma je postajala v soboto popoldne vedno bolj napeta. Veter, ki je pihal hitreje od dovoljenih sedem metrov na sekundo, je zavlekel tekmovanje, potem je ponehal in konec je bil razburljiv. Vodilna Italijana Alesandro Ruggeri in Silvio di Tecco, oba karabinijerja, sled-
Silvio di Tecco, eden od zmagovalcev
nji pa je povedal, da je doma iz Pise, sta tudi v deseti seriji skočila v ničlo, ki ima na posebni blazini premer 5 centimetrov, in razdelila prvo mesto, saj je za ponovna skoka najboljših zaradi noči zmanjkalo časa. Enajstič pa sta morali 1100 metrov visoko Američanka Chervl Stearns in Čehoslovakinja Dana Dravcova. V desetih skokih sta cilj zgrešili le za 4 centimetre, v enajstem, ko so jima ničlo zmanjšali na 3 centimetre, pa je bila Čehinja brezhibna in je zmagala, Američanka pa je zgrešila cilj za centimeter in bila druga, čeprav je svetovna prvakinja z lanskega prvenstva. V pravilih je namreč tako, da v primeru delitve najboljših mest premer ničle zmanjšajo s petih na tri centimetre, če pa še to ne odloči, pa žirija ukaže, s katero nogo je treba zadeti cilj. Naša prva ekipa, sestavljena iz leskih padalcev, je zdržala tudi deseto serijo, zgrešila ničlo le za centimeter in se utrdila na drugem mestu, izredno dobro pa je zadnji finalni skok uspel tudi našim drugim ekipam. Aplavz še posebej v petek in soboto številnega občinstva za vsako ničlo je bil za naše še posebno prisrčen. Upajmo, da jim bomo ploskali tudi prihodnje leto na svetovnem prvenstvu.
J. Košnjek slike F. Perdan
Novice iz moto športa
Lepa tekma v Žireh
Žiri, 28. avgusta - Avto moto društvi Žiri in Slovenijaavto Ljubljana sta zadnjo avgustovsko nedeljo priredila na zahtevni progi za motokros v Breznici pri Žireh dirko za republiško prvenstvo v razredu do 125 in 250 kubičnih centimetrov. V kategoriji do 125 kubičnih centimetrov je zmagal Boštjan Kampus (AMD Lenart), od gorenjskih tekmovalcev pa je bil najboljši Aleš Kunčič (AMD Tržič), ki je bil dvanajsti. V kategoriji do 250 cem je bil.najhitrejši Aleš Zaje (AMD Šentvid pri Stični), drugi je bil Miran Tonjko (AMD Tržič), peti Sandi Sedej (AMD Žiri) in sedmi Vid Mlakar (prav tako AMD Žiri).
Kranjčani v Trstu
Kranj, 10. septembra - Na 15. tradicionalnem turnirju na-miznoteniških igralcev treh dežel Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije je nastopilo 123 igralcev, med njimi tudi igralci Merkurja iz Kranja, ki so zadovoljili z uvrstitvami. Zoran Gašič, Robi Jeraša in Marko Jovič so se uvrstili med osem najboljših, Janez Maček pa je nesrečno izgubil po vodstvu z Italijanom Pacillo. Uspeh je spodbuden pred začetkom tekmovanja v drugi zvezni ligi, kamor so se uvrstili Kranjčani, liga pa se začne konec meseca.
Štrukljeva in Vadunec
Kranj, 10. septembra - NTK Merkur iz Kranja je organiziral odprto prvenstvo pionirjev in pionirk Gorenjske, ki je pokazalo, da se še posebej v Kranju in na Jesenicah dobro dela z mladimi, prve uspehe pa žanjejo tudi v Skofji Loki. Zato je realno upanje, da bo dosegel gorenjski namizni tenis še višjo raven. V prvi skupini sta bili najboljši Kranjčanki Živa Štrukelj in Petra Fojkar, v drugi skupini pa Maja Štrukelj (Merkur) in Lavrič (Jesenice). Med pionirji je v prvi skupini zmagal Vadunec z Jesenic pred Dolharjem iz Kranja, v drugi skupini pa Jeseničan Pivk. J. K.
Padalci so povedali
Chervl Stearns iz ZDA, svetovna prvakinja: "Sedemnajst let že skačem in večkrat sem že bila svetovna prvakinja v skokih na cilj. Doma sem iz Arizone. Zakaj sem v Lescah sama, brez sotekmovalk iz reprezentance. Ni bilo denarja, da bi vse prišle sem. Prihodnje leto, ko bo svetovno prvenstvo, pa upam, da bomo v Lescah kompletne." Darko Svetina, četrti in najbolje uvrščeni Jugoslovan: "Nerad govorim. Pred nami je še zadnja, deseta serija. Za zdaj delim drugo mesto. Pred menoj je Italijan Di Tecco. Doslej pa lahko ocenim svoj in ekipni nastop kot zelo dober. Šestkrat zapored sem skočil ničlo, v zadnjih treh skokih pa sem ničlo zgrešil vsakič za centimeter. Skratka odlično glede na letošnji trening, ki je bil okrnjen zaradi obveznosti v službi."
Mira Grčič, najbolje uvrščena Jugo-slovanka: "Uspele smo kljub smoli v prvem skoku, močnemu vetru in manj treninga. Vsa naša ekipa je potem dobro skakala, polom v prvem skoku pa je za vse nas dobra šola. Tekmovanje mi je bilo zelo všeč, vreme je bilo sicer lepo, uvrstitev tudi in to je zame kar dobra stimulacija. Bled cup 89 mi bo ostal v spominu. Padalke smo prijateljice, družimo se, izmenjujemo izkušnje in smo vesele, ko se spet srečamo. Ponavadi se pogovarjamo angleško. Sploh pa je lepo biti med ljudmi."
Dana Dravcova iz Češkoslovaške, zmagovalka med dekleti: "Mislim, da ni vplivalo,«da sem jaz v 11. seriji skakala pred Američanko. Vseeno mi je bilo. Zdi se mi pa, da je odločil moj trening, na katerem pogosto skačem na 3 centimetrsko ničlo in ne v petcentimetrsko. Stara sem 25 let, opravila sem 2800 skokov, doma sem s Previdza in sem zaposlena v podjetju za marketing. V Lescah, tu med gorami, mi je zelo všeč in upam, da bom prišla prihodnje leto na svetovno prvenstvo."
Prehodni pokal Poletu
Godešič, 8. septembra - Domači nogometni klub Kondor je pred kratkim organiziral na Godešiču nogometni turnir za prehodni pokal Godešiča. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila enajsterica Poleta, ki je v finalu z 2:1 premagala lanskega zmagovalca LTH iz Škofje Loke. V tekmi za tretje mesto j* Kondor po streljanju enajstmetrovk s 5:4 premagal Alpinc Sodniki Čengija, Živkovič, Bohinc in PrapnaČič so dobro opravili svoje delo.
J. Starman
Smučarski skoki
Prvič za pokal Gorenjske
Kranj — V Organizaciji SSK ID Triglav je bilo dvoje tekmovanj v smučarskih skokih za letni pokal Gorenjske. Na Gorenji Savi so tekmovali starejši pionirji, v Adergasu pa pionirji do 11 in 13 let. Udeležba je bila dokaj številna, skoki pa dokaj kvalitetni za ta letni Čas. Zal ni bilo na startu mladih tekmovalcev iz Rateč, ki se bolj poredkoma udeležujejo tekmovanj na plastičnih skakalnicah.
Na tekmovanjih ob koncu tega tedna so imeli največ uspeha Kranjčani pri starejših pionirjih in pionirjih do 11 let. Med pionirji do 13 let pa so prvi dve mesti osvojili tekmovalci Tržiča.
Rezultati — starejši pionirji:
1. Franc, 2. Mesec, 3. Marti-njak, 4. Koželj, 5. Eržen, 6. Vesel (vsi ID Triglav), pionirji do 13 let: 1. Stegnar, 2. Grosar (oba Tržič), 3. Vertnik, 4, Rako-vec (oba ID Triglav), 5. Čeferin (Alpina), 6. Blažun (ID Triglav), pionirji do U let: 1. Janežič, 2. Eržen (oba ID Triglav), 3. Ržen (Tržič), 4. Kumer (Alpina), 5. Brzin (Tržič), 6. A. Cu-znar (ID Triglav).
J. Javornik
Šport Strel turnir
Škofja Loka, 13. septembra
Pretekla dva vikenda je Šp°v servis Strel iz Škofje Loke pravil  3.  rekreacijski teni^ turnir, ki je bil doslej najve teniška prireditev v Skofji L? ki. Igralo je kar 48 tenisačev, niso bili razdeljeni v starost"' skupine in je bila razlika mf najstarejšim (46 let) in najm'3' šim (11 let) nad 30 let. Igrala 'f tudi Manja Ferenčak iz Kt* nja, nekdanja mladinska drž* vna prvakinja, ki je bila četrt* V najmočnejši skupini je pon°' vno zmagal Ljubo Osolnik? pred Dušanom Čarmanom Jj1 Kalmanom Sočakom, v tolaži'' ni skupini pa Tadej Rupa pred Matjažem Pagonom. Tuf' nir v organizaciji Borisa Stre'? kaže, da ostaja Boris še napre vezan na šport kot organizat0 in tekmovalec. Doslej je bil tuf' nir omejen samo na igralce 1 Škofje Loke, v prihodnje P utegne biti odprt. Zato že t0 krat vabilo za prihodnji turn'f A. Goii"f
Če smo preprosti naivčki in družboslovni ter sociološki laiki še pred letom dni kar drgetali od groze, kaj vse seje dalo štirideset in več let prikrivati, da se je bolj ali manj skorumpi-rana jugoslovanska politična birokracija obdržala v sedlu, seje do danes tudi trdobučnežem posvetilo. In najbolj zakrknjenemu apolitičnemu tipu se že bliska, da tudi gromovniškim anti-birokratskim revolucionarjem z juga že pojenjuje agitpropov-ska sapa. Jasno: denarja ni, kruha ni, političnih hajk na Slovence se pa že počasi tudi naveličaš. Slovensko vodstvo je modro tiho, karkoli se mu že podtika in tudi zato je na tej du-hamorni relaciji že nekaj časa malo več gmaha.
Nekaj novih šans za ponovne napade na »opet ove Slovence« se kaže v teh dneh pred sprejetjem ustavnih dopolnil. Če bi sprejemali taka dopolnila pred letom dni, ko nekateri Srbi na Hrvatskem še niso začutili, kako silno so ogroženi, bi na Slovenijo letelo, da bi se kar bliskalo. Zaradi bojev na Hrvatskem, Kosovu in še na kakšni fronti pa bo bojeviti ognjemet nad Ljubljano, upajmo, malce skromnejši. A nič se ne ve! Oni dan je delegata srbske skupščine silno zaskrbelo in je javno vprašal: ali je res, da se je Jugoslavija s sporazumom Tito -Brandt dokončno odpovedala dvema tretjinama vojne odškodnine in ali je potem tudi res, da se je s preostalo tretjino vojne odškodnine zgradila nuklearka Krško?
IMAMO
Pronicljivo, ni kaj! In ob pravem trenutku, saj z evfori-čnim ljudskim posojilom slabo kaže, Slovenci okoli tiste podarjene nuklearke Krško pa si danes pač lahko arogantno pišejo ustavo s politično in ekonomsko neodvisnostjo.
V Jugoslaviji nikakor ne presahnejo vulkanski izvori gneva in žolča, ki ga producirajo raznorazne politikantske firme in za svojo korist in pod monolitno ideološko masko ščuvajo lastni narod proti drugim. A ne le to: če to ni grozovito, kako se spravljajo nad svoje nekdanje funkcionarje! Gnusi se mi, a vendar primer, kako se pobalinsko spraviš nad lastne ljudi, ki si jih sicer že odstranil s Čistkami.
Na vojvodinski javni tribuni je diskutirat neki doktor. Ko je v navijaško razpoloženi kinodvorani govoril o domnevnih podlostih in nestrpnostih nekdanjih srbskih funkcionarjev, se mu je zdelo potrebno poudariti, da so ti oblastniški funkcionarji nekoč poslali v neko cerkev do zob oborožene miličnike. Ti so prekinili
božično mašo z glasnim : »Za katere svinje pa ste pogrnili slamo?« To, pravi doktor, so lahko ukazali samo Srbi, tisti, ki so se oblasti držali pod geslom: slabše je, bolje se imamo..
Kaj bo, ko se bo protibirokratska revolucija izčrpala, odstranili vsi protirevolucionarji, agitpropski stroj upehal, kaj bo, ko ne bo nikjer več nobenih zaveznikov, na Kosovu, kjer zapirajo celo otroke, pa sami mrki in sovražni obrazi? Bo, kar bo in kar očitno hočejo: slabše je, bolje se imamo.
D. Sedej
Gobarska sreča
Ce si delovodja gradi hišo...
Če mislite, da so minili časi, ko so raznorazni š*fi in mojstri tudi tako izkoriščali svoje podrejene, da so jih tako ali drugače prisilili, da so jim pomagali pri gradnji njihove zasebne hiše, ste se krepko zmotili! Še dandanašnji, ko nekateri delavci po firmah komaj zaslužijo za kruh in sol, se dogaja, da v prostem času še kako garajo pri gradnji hiš svojih delodajalcev...
Jeseniška železniška postaja ima, kot vemo, več temeljnih organizacij - sedem natančno! Vse imajo svoje sedeže v Ljubljani, tako tudi tozdek UVP (vleka prog), kjer je zaposlenih okoli dvajset delavcev. Te seveda vodi delovodja, ki v Prijedoru gradi svoj dom..«
Vse lepo in prav, če ga gradi in stvar njegovih podrejenih je, če so mu pri gradnji pomagali - v prostem času in v svojih dopustniških dneh. A najbrž je stvar le šla predaleč, kajti nekemu delavcu, Sejadu Haliloviču, je vendarle te dni prekipelo. Poiskal si je pravno pomoč, s plačilnim listkom v roki. Minuli mesec je namreč sedem dni neumorno delal pri delovodjevi hiši in najbrž pričakoval, da se mu bo pri železniškem plačilnem listku pokazalo kot ponavadi: plačani sedemdnevni dopust ali nekaj takega!
A najbrž ni več šlo tako kot ponavadi, kajti na obračunskem listu je pisalo: sedem dni opravičene, a neplačane odsotnosti! Neplačane! Zato je bila pričakovana plača ustrezno manjša in delavec razumljivo ni vzdržal, z njim pa najbrž tudi ostali prostovoljni graditelji, kajti jeseniškemu sindikalnemu, svetu, kjer so poiskali zaščito in varstvo, so dali vedeti, da de-lovodjeva samovolja zdaj res že presega vse meje...
Mislimo, da bo delovna organizacija UVP iz Ljubljane že morala malce pretipati take samopašne delovodje po filialah, ki očitno izkoriščajo svoj delovni položaj za lastne materialne koristi. Kaj pa se to pravi? Opravičena odsotnost in hajd varit k hiši v Prijedor!
D. S.
Jurček, težak skoraj dva kilograma
Radetu Kneževiću, zaposlenemu kot poštarju na Jesenicah, se je minulo nedeljo v Plavškem Rovtu nad Jesenicami nasmehnila posebna sreča. Ko je že nabral skoraj celo vrečko odličnih jurčkov, je nenadoma v travi zagledal velikega gobana, popolnoma zdravega, prav nič gnilega ali črvive-ga. Ko so ga doma stehtali, se je izkazalo, da tehta domala dva kilograma.
»Čeprav sem navdušen gobar, tako velikega gobana še nisem videl in tudi sosedje, ki prav tako marljivo nabirajo gobe, pravijo, da je res prava gobarska trofeja. Letos sem nabral že
PRIJAZEN, .NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO
Rade Knežević s svojo gobarsko trofejo
kar precej gob, vedno na istem kraju, vedno v Plavškem rovtu...«
Dahnili so da:
Dahnili so da: V Skofji Loki: Majda Bečan in Franc Ravnihar iz Virmaš; Marinka Štalec in Branko Kavčič iz Dražgoš; Andreja Bogataj in Robert Kopač iz Žirov; Anita Peternelj in Miran Tavčar iz Sopotnice; Tanja Košir in Marko Oblak iz Škofje Loke; Majda Žontar in Marjan Ziherl iz Škofje Loke. Na Jesenicah: Sonja Rozman in Tomaž Česnik z Bleda; Uršula Zorko in Robert Pesjak z Brega; Magda Ucman in Jože Kosič z Jesenic; Tanja Karlin in Leopold Kovačec iz Mojstrane; Manuela Arh in Mitja Petraš iz Mojstrane; Lilijana Gartner in Branko Tkalec iz Mojstrane. Čestitamo!
ZDENKA TONJA
Pisala nam je Jana Fortuna z Loga v Poljanski dolini, hči 60-letnega invalida. Takole pravi: "Včeraj (5. septembra) je oče ves srečen prišel domov in dejal, da je vesel, ker pri nas še najdeš prijaznega človeka, sploh pa je bil navdušen, ker je bila to mlado dekle. Kupoval je vozovnico na predprodaji kart na avtobusni postaji v Skofji Loki. Ker pri blagajni ni bilo vrste, sta se z dekletom malo zaklepetala. Pogovor mu je prilegel. Ko je prišel domov, je dolgo govoril o prijaznem dekletu in dejal, da bi bilo vredno o njej napisati nekaj v vaši rubriki..."
Pogledali smo na škofjeloško avtobusno postajo in za blagajniškim okencem našli Zdenko Tonja, doma pri Sv. Duhu. Pohvala jo je prijetno presenetila, priznala pa je, da se moža ne spomni. Večkrat poklepeta s katerim od potnikov, ki čaka na avtobus. Takrat, ko avtobusi ne vozijo, se da, sicer je gneča pred okencem prevelika. Večina potnikov namreč raje kupi karto v predprodaji kot šele na avtobusu.
Prijazna Zdenka Tonja bo, žal, za okencem le še do 20. septembra. Prišla je z začetkom meseca prek mladinskega servisa, da bi nadomestila redno zaposlenega delavca med dopustom. Kmalu se ji začne študij, prvi letnik šole za socialne delavce.
»Prejšnja leta sem med počitnicami običajno delala na SDK. Delo na postaji mi je všeč. Tu so ljudje. Rada imam ljudi, rada se pogovarjam z njimi.«
Očitno si je Zdenka Tonja izbrala pravi študij.
H. Jelovčan Foto F. Perdan
Male gorenjske vasi
Laniše
Piše: D. Dolenc
Laniše pride od lanu
Da je tokrat na vrsti vasica Laniše nad Sovodnjim, je "kriva" pravzaprav Srejdnška ma-ma, ki te dni praznuje svoj visoki jubilej, 90-letnico. Najstarejša vaščanka je, veliko hudega je skusila v življenju. In kar Prav smo prišli. Tu je namreč 8°spodar Bojan Šifrar poštar Za vse te kraje, pa smo kaj hitro Pošteli vse hiše in duše v njih: na Franconovšu, Započivalu, Pri Blažu, pri Matevžinu, pod ^sojnicami, na Rupah, pri Kristini, pri Lisjaku, na Brnici, v Loputniku, Srednje brdo, pri vustinu, pri Radu in na Mahov-fu. Blažova hiša je prazna, pri f^-rvinčku je podrto, pri Uštinu •'e Prazno... Vsega pa je 51 prebivalcev. In kot pove Janez •reven, gospodar pri Lisjaku, ^e vas imenuje Laniše zaradi lanu, ki so ga tod ljudje nekoč SeJali. On zadnjega lanu ne Pomni več. Le to lepo sloven-sko ime je še ostalo in pa na °n' strani pri Kladju Podlaniš-e> ki pa spada že pod Primorsko.
Laniše so razložena vas v grapi Javorščice, k njej pa spa-
dajo tudi samotne kmetije po bregovih zahodno od nje. Do nje se pride po cesti, ki je speljana po grapi od Sovodnja do javorjevega dola, do posameznih kmetij pa držijo kolovozne poti. No, včasih so bile kolovozne, danes do vseh kmetij vodijo dobro vzdrževane poti, do vsake se pride z avtom. Vas spada pod krajevno skupnost Sovodenj skupaj z vasmi Ko-privnik, Stara Oselica, Javorjev
dol, Hobovše, Podjelovo brdo in delom Cerkljanskega vrha.
Kontrabantarji so bili tod doma
Laniše imajo za sabo hudo zgodovino. Med obema vojnama je bila vas razdeljena z državno mejo. Že včasih, ko so
"kontrabantali" čez mejo, z naše strani so na italijansko nosili kavo, moko, maslo, tobak, saharin, vodili tja celo živino, nazaj pa nosili riž, kakšno blago in kaj podobnega, so živeli v stalni napetosti. Ce so koga dobili, je bila hitro kazen, in ker ni bilo denarja za plačilo kazni, so jo morali odsedeti. A kaj ko je bilo tihotapljenje tako mamljivo! Tako blizu je bila meja, domačini so poznali vsak kotiček, vsako grapo, vsak grm, za katerega so se lahko skrili in točno so vedeli, kdaj so finan-carji na zapečku, ko se bo dalo celo živino spraviti čez mejo. Pri Lisjaku, eni najvišje ležečih hiš v Lanišah, je mama Marija Treven pekla kruh, ki so ga kontrabantali čez mejo. Najhuje je bilo, če so pri kom dobili saharin. Zaradi dveh malih škatlic tega prepovedanega, a tako vabljivega sladila je bila Srejdnška mama leta 1937, ko je imela že devet otrok in je bil najmlajši star šele 6 mesecev, 35 dni zaprta v Idriji na gradu. Morala je kdaj pa kdaj kaj odnesti, da so preživeli. Le 200 m od hiše je bila meja.
Najhuje pa je prišlo med zadnjo vojno. Nemci so hiše ob meji dobesedno zravnali z zemljo. Spomladi  1942. je bilo.
Medtem ko so nekatere družine iz doline preselili v Srbijo, so tem porušili hiše in jih naselili v hiše, iz katerih so one preselili.
"Nemci so to znali sistematsko narediti," pripoveduje Janez Treven, gospodar pri Lisjaku pod Bevkovim vrhom. "Najprej so mobilizirali vso vprežno živino in vozove, tudi
iz vseh drugih hiš. V dveh dneh smo morali preseliti. Vse je moralo biti prazno. Tretji dan so bili tu že delavci in delovodje,
ki so strokovno začeli podirati. Pri strehi so začeli. Od gradbenega materiala si lahko kaj vzel in odpeljal. Potem so podrli vse do tal. Noben kamen ni več stal na kamnu. Tako temeljiti so bili pri svojem delu, da že takoj, ko so odšli, nisi več vedel, kje je stal kakšen zid. Na Srednjem brdu niti vodnjaka niso več našli, ki so ga imeli pod kuhinjo. Le kamenje je ležalo naokrog, ki pa so ga kmalu zarasle koprive. Selili so pri nas, Lisjakove, Uštinove, Koc-janove, Srednjikarjeve, ljudi iz Srednjikarjeve bajte, Brničarje-ve, Kebrove, Srobotarjeve. Večino ljudi iz teh hiš so preselili na Sovodenj, le Uštinove in nas v Koprivnik, Kocjanove pa v Staro Oselico.
Nesrečo smo imeli tudi po vojni. Leta 1946 smo na novo zgradili hlev, ravno pokrili smo ga, ko je prišel vihar in ga podrl. Vseh 5400 kosov strešne opeke je pobilo, do zadnje. Šest delavcev nas je bilo v hlevu, za betoniranje nosilcev smo pripravljali, a je vse zlomilo, nič se ni dalo kasneje porabiti. Vso voljo smo izgubili in če ne bi tako pomagali sosedje, bi gotovo pustili vse skupaj in šli kam drugam."
faaasvHNiHva <*!»«.
POGLEJ, PRIMERJAJ, PREMISLI!
Gledate izdelek, ki ga uporabljamo vsak dan. Da, to je originalna vzmetnica JOGI Termal, ki ima svojo ceno; danes ali po treh mesecih kreditiranja.
* Izhodiščna cena je bila izračunana 1. 8. 1989 v salonu Mebla v Ljubljani.
MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI!
Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! (v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom)
Prepogoste nesreče s traktorji
Traktor - pomočnik in uničevalec
W    4$ m. J|
Večja mehaniziranost kmetij sicer zelo lajša delo na zemlji, hkrati pa zaradi nepravilnega ravnanja s temi pripomočki kmet trpi gmotno škodo, poškodbe, invalidnost, primeri se tudi veliko smrtnih nesreč. Traktor je postal na kmetiji dobrodošel pomočnik, žal pa ob pomanjkljivem znanju o mehanizaciji tudi uničevalec. Zaradi napačnega ravnanja s tem delovnim strojem je marsikatera kmetija ostala brez naslednika.
stah in po drugih kmetijskih terenih, pa niti ne vedo. Nič čudnega tudi, če se na traktorjih ali celo na delovnih priključkih vozijo cele družine, tudi majhni otroci, čeprav je to hudo nevarno. Otroke najdemo celo za traktorskimi krmili. Statistika prometnih in delovnih nesreč s traktorji ima med žrtvami tudi otroke. V petih letih sta bila med ranjenci celo dva otroka med 7 in 14 leti, 8 pa starih od 14 do 18 let. Tudi sicer te žalostne številke dokazujejo, da se v nesrečah s traktorji usodno poškoduje ali umre največ ljudi v cvetu let: dva mrtva in 14 ranjenih je bilo starih od 18 do 30 let, pet mrtvih in 15 ranjenih pa med 30 in 50 let, tako da je veliko kmetij ostalo brez gospodarjev v najlepših letih.
K opremljenosti traktorjev sodijo tudi varnostni loki in kabine. Pred leti, ko so hoteli spodbuditi pri kmetih nakup le-teh, so jih trgovci ponujali s popustom. Le pri naključnih nadzorih tehnične opremljenosti lahko ugotovijo, koliko traktorjev je opremljenih z njimi. V nesrečah, ki so se zadnjih pet let zgodile na Gorenjskem, pa je bilo z lokom ali kabino opremljenih le polovica teh vozil. Najbrž to velja tudi sicer, kar pa je sila težko ugotoviti, saj vsi traktorji, ki jih imajo gorenjske kmetije, niso evidentirani niti zavarovani. Sicer pa, kako naj kmetje spoštujejo določila o namestitvi varnostne kabine, če tega ne upoštevajo niti na traktorskih tekmovanjih.
Na Gorenjskem se je v zadnjih petih letih primerilo 41 prometnih in 14 delovnih nesreč s traktorjem, 9 prometnih in 6 delovnih se je končalo tragično, ostale pa s hujšimi -ali lažjimi ranami. Večina prometnih nesreč se traktoristom primeri na lokalnih in nekategoriziranih cestah, delovne pa na poljskih in gozdnih poteh. Če so v prometu najpogostejši razlogi za nesrečo neprilagojena hitrost, preobteženost prikolic, napačna stran vožnje in izsiljevanje prednosti, pri delovnih prevladuje nepravilno obračanje ali vožnja v strmini, napačna menjava prestav, nepravilno naložen tovor in tehnično stanje traktorja. Resda ima vsako leto več ljudi potrdilo o znanju za delo s traktorjem (potem ko opravijo tudi ustrezen tečaj), toda nezgod, do katerih
Foto: F. Perdan
prihaja pretežno zaradi neznanja, je še vedno preveč. Medtem ko so se kmetije močno mehanizirale - danes ima vsaka vsaj en traktor - je bilo naključju in kmetom samim prepuščeno, da se ustrezno tehnično izobrazijo. Tečaji, ki jih prirejajo za traktoriste, so večrael namenjeni ravnanju v prometu, traktor pa je vendarle bolj delovni stroj kot vozilo. Kot zaskrbljeno zatrjuje Ivan Demšar, inšpektor za varnost prometa pri UNZ Kranj, celo šole za kmetovalce dajejo premalo znanja iz kmetijskega strojništva.
Nič čudnega torej, če so le redki traktorji, ki jih kontrolirajo na cesti, popolnoma opremljeni (še bolj to velja za prikolice in priključke ki jih vlečejo), za številne, ki se prevažajo po nekategoriziranih ce-
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
1
pomnijo. Tako denimo Franc, če ga spomin zaradi alkohola ni pustil na cedilu. Mladima miličnikoma, ki sta ob tisti priložnosti usmerjala promet, je skušal nakresan soliti pamet. Bil je tako nadležen, da sta morala poslati po »marico«. Z njo so Franca naposled odpeljali in ga zadržali v posebnih prostorih milice.
Glava trša od železa
Pred časom sta se na Jesenicah v dopoldanski izmeni ste-
pla dva gradbena delavca. Eden od njiju je zgrabil mon-tirno železno in z njim drugega potipal po črepinji. Ko so na pomoč prihiteli tamkajšnji miličniki, ni bilo nič usodnega. O tem, ali si je oni z železom premislil in ga naposled ni uporabil, ali pa je imel drugi betico tršo od kovine, zgodovina molči.
Hotelske usluge
Iz hotela Triglav v Mojstrani so klicali na milico, češ da domačin Zvone tam razgraja in razbija. Milica je sumila, da bo možak s tem nadaljeval, zato
Mokrica, 13. septembra — Ob
Cesti JLA nasproti nove samopostrežne trgovine na Kokrici Je eden od drogov javne razsvetljave takole razkril svoje drobovje. Za zvedave otroke jjfegne biti stvar nevarna, zato Dl moral upravljalec javne razsvetljave napako nemudoma odPraviti. - Foto F. Perdan
Kadar mačke ni doma...
Starša sta šla na dopust, sin B°štjan pa je povabil prijatelje v goste. Kot je med mladimi navada, so poslušali glasno glasbo, kar pa je zmotilo sose-de v Podlubniku. Na njihov Poziv so prišli miličniki in ti so zahtevali, naj utišajo muziko na sobno jakost. To so mladci tudi storili, a komaj sta milični-Ka 'zginila za prvim vogalom, *° glasbeni hrup obnovili. Ro-Ka pravice se je takoj spet iztekla in jih kaznovala - miličniki1 sta namreč nezaupljivo ča-K.a'a pod oknom, ali bodo fan-lJe upoštevali odredbo.
Solil jim je pamet
.Lep čas je že od tedaj, ko je °!'a v Skofji Loki kolesarska _""ka, a nekateri jo še dobro
Švicar navdušen nad Julijci in reševalci
Slovenski gorski reševalci enakovredni švicarskim
Vrata,  18. septembra —
»Nobenih težav ne bo s pripravo posebne številke biltena I KAR (mednarodne komisije za reševanje v gorah) o vaših gorskih reševalcih,« je posebej za Gorenjski glas izjavil g. Christian Hauser, vodja informacijske službe pri tej evropski organizaciji, ki šteje 16 članic, sedež pa ima v Švici, odkoder je doma tudi gost.
Prve dni sta odšla s Pavlom Šegulo po poteh Julijskih gora, v petek so mu člani sekretariata Komisije za GRS Slovenije pripravili pogovor o delu slovenske GRS in mu tudi pokazali video posnetek Janeza Brojana in zdravnika Janka Kokalja, kako rešujejo naši gorski reševalci, skupaj s piloti Letalske enote milice z Brnika, ko ponesrečenim pomagajo s helikoptrskimi prevozi in reševanji iz sten. Zvečer so zastopniki 16 postaj GRS Slovenije, krajani Mojstrane in Dovij napolnili dvorano kulturnega doma, kjer so si ogledali švicarski film o helikoptrskem reševanju, posnet po resničnem dogodku v njihovih gorah. Videli so tudi Film o turnem smučanju
in dva filma mojstranskih reševalcev.
Sobotna nesreča v Špiku je nekoliko spremenila predvideni scenarij, ki so ga mojstranski reševalci pripravili za gosta. Pilota sta odšla pomagat v Špik, reševalci pa so gostu Hauserju, republiškemu ministru za zdravstvo, dr. Dinku Leškov-šku in načelniku republiškega štaba Civilne zaščite Slavku Rajhu, s sodelavci in reševalcem drugih slovenskih postaj, pokazali v zadnjem delu Slovenske smeri v Triglavski steni, spuščanje ponesrečenca z gorskimi nosili tipa Marinar.
Slovenski gorski reševalci so bili med šestimi ustanovnimi članicami IKAR leta 1948. V tej organizaciji so posebej delavne štiri specializirane komisije. Znanje o plazovih, letalskem reševanju, zdravniški doktrini reševanj in reševalni tehniki in opremi je tako takoj dosegljivo. Prav v tem je velika prednost, saj lahko vsaka postaja GRS pridobljeno znanje toliko lažje razdaja v preventivne namene.
Mirko Kunšič
Vsem pomanjkljivostim, ki so značilne za delo in vožnjo s traktorjem, se rad pridruži še alkohol, ki botruje tudi številnim nezgodam za traktorskim krmilom. Jeseni in spomladi, ko je na poljih največ dela, se dogodi tudi največ nesreč. V preteklih petih letih se je največ nesreč primerilo julija, kar 12, maja 8 in septembra 7. Jeseni preklinjamo tudi vozniki avtomobilov, pa ne toliko zaradi počasnosti traktorjev, ki nam kratijo naglico, temveč bolj zaradi nesnage, ki jo s polj privle-čejo na cesto. Včasih traktorje sledimo prav od polja do doma, ko puščajo za seboj plasti zemlje. Prometni miličniki pravijo, da to ni le grdo, temveč tudi nevarno. Če namreč čez nanošeno prst na cesti dežuje, je cesta spolzka kot ob poledici.
Sezona traktorjev še ni končana, največ kmečkega dela je prav v jesenskem času. Prometna milica obeta, da bo v tem obdobju poostrila nadzor nad traktoristi, tudi zato, da bi izboljšali zdaj precej zaskrbljujoče stanje in se izognili tragičnim posledicam, kijih ima napačno ravnanje traktoristov.
D. Z. Žlebir
ZjOo/0
ga je odpeljala v svoje prostore, kjer je prenočil. V hotelu Triglav niso bili prav nič ljubosumni, ker jim je konkurenčna firma odžrla eno nočitev.
Nekaj prask in strgana majica
Ko sta si Rado in Vojko oni dan skočila v lase v kranjskem baru Zora, se je še kar srečno končalo. Bojeviteža sta utrpela nekaj prask, pri nasilnem opravilu pa si je eden od njiju strgal tudi majico. Možje postave, ki so bili klicani na kraj dejanja, so za začetek razsodili, daje bila krivda Vojkova. Kaj več pa sodnik za prekrške.
Klateških psov skorajda ni več
Škofja Loka, avgusta — Kaže, da so škofjeloški lovci lani in to pomlad tako temeljito očistili svoje terene klateških psov in mačk, da ni bojazni za steklino ali kaj podobnega.
Na delegatsko vprašanje o klateških psih in mačkah na Škofjeloškem je dala odgovor Veterinarska inšpekcija Gorenjske. Ta ugotavlja, da pravih klateških psov brez lastnikov na Škofjeloškem skorajda ni. Stalna opozarjanja lastnikov odvezanih psov in mačk, da bodo pač klateče živali brez opozarjanja postreljene, je zaleglo. Veliko so pri tem pomagali tudi občani, saj so lovce oziroma inšpekcijo sproti opozarjali na klateče se živali. Lani je bilo podanih 28, letos 12 prijav.
Tako so člani lovskih družin v občini Škofja Loka pobili lani in v prvi polovici letošnjega leta več kot 160 psov in 270 mačk, kar je približno 10 odstotkov psov, registriranih v letu 1988 ob obveznem cepljenju psov proti steklini.
D. D.
Več reda
Ljubljana, 14. septembra - Slovenski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval spremembe republiškega zakona o prometni varnosti. Veliko dvomov je sprožila predlagana novost o registraciji mopedov.
V drugih jugoslovanskih republikah in tudi drugod v Evropi imajo registrirana kolesa z motorjem, čemur naj bi se v novem republiškem zakonu o varnosti prometa prilagodili tudi mi. To bistveno novost so poleg ostalih tehtali tudi na zadnji seji slovenskega izvršnega sveta, vendar je zbudila precej pomislekov. Člani so sodili, da utegne predvidena registracija mopedov biti velik finančni zalogaj, saj je v Sloveniji kakih 250 tisoč koles z motorjem, kar ne bo ravno lahko obvladljivo.
In kaj je o registraciji mopedov zapisano v osnutku republiškega prometnega zakona? Postopek za registriranje koles z motorjem in podaljševanje veljavnosti zanje naj bi bil poslej takšen kot za vsa druga motorna vozila. Lastniki teh vozil bodo morali mopede obvezno zavarovati za škodo, ki jo povzročijo soudeležencu v prometu. Kaže, da bodo to določilo hkrati s poročilom o varnosti prometa v Sloveniji tehtali tudi skupščinski delegati.
Sicer pa osnutek zakona nalaga več odgovornosti za prometno varnost delovnim organizacijam, pa tudi pešcem, medtem ko naj bi otrokom zagotovili varnejše gibanje po cestah z obveznim spremstvom oseb, starejših od 14 let.
D. Ž.
Kranj, septembra - K ukrepom, ki se jih vzdrževalci cest polotijo pred začetkom šolskega leta, da bi bil korak v šolo varnejši, sodi tudi obnavljanje cestnih označb. Na Primskovem, kjer je eden najbolj nevarnih odsekov za otroke, so jih pobarvali sredi prejšnjega tedna. -
Foto: F. Perdan
Linija II v Termiki nima gradbenega dovoljenja
Sveti Duh, avgusta - Škofjeloška Termika je rekonstruirala II. linijo za proizvodnjo svojih izdelkov po izdanem gradbenem dovoljenju škofjeloške občine. Krajevna skupnost rekonstrukciji oporeka, češ da je nezakonita, na kar se je tudi pritožila.
Ker krajevna skupnost ni mogla uveljaviti in zavarovati svojih pravic v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, - občina je izdala samo urbanistično potrdilo - seje KS v zakonitem roku pritožila, ko je izvedela za izdano potrdilo. Občinski upravni organ je ni upošteval kot stranke v postopku, se je obrnila na sodišče. Vrhovno sodišče SRS je s sodbo pred dvema letoma odpravilo odločbo Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo o gradbenem dovoljenju. Na osnovi te sodbe je je občinski upravni organ postopek ponovil, pri čemer pa ni upošteval pripomb krajevne skupnosti. Zato je slednja vnovič vložila tožbo na vrhovno sodišče. To je o zadevi sklepalo junija letos in odpravilo odločbo Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo.
Tako Termo iz Škofje Loke za že rekonstruirano II. linijo nima gradbenega dovoljenja, zato pri krajevni skupnosti Sveti Duh sodijo, da je nezakonita. Iz sodbe tudi izhaja, da se je z rekonstrukcijo povečala proizvodnja, kar ni dovoljeno z nobenim predpisom in v nasprotju s trditvijo investitorja in občinskega organa, da se z rekonstruirano linijo proizvodnja ne bo povečala.
Povozil tri pešce na pločniku
Jesenice, 17. septembra - Na
Koroški Beli se je pripetila huda prometna nesreča, v kateri so bili trije pešci hudo ranjeni, eden od njih je za posledicami nesreče že umrl, drugi je v kritičnem stanju, otrok pa se hudo ranjen zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru. Voznik juga celjske registracije Dušan Košutnik je s ceste nenadoma zapeljal na pločnik in tam zadel 33-letne-ga Nikolo Plavšiča, njegovo 29-letno ženo Radmilo in 4-letno hčer Mileno. Radmila Plavšić je nekaj ur po nesreči umrla v bolnišnici. Kaj je bilo krivo, da je Košutnikov avto zapeljal na pločnik, še raziskujejo, odredili so tudi izvedenski pregled vozila.
D.Ž.
Umrla pod avtomobilom
Šenčur,   18.   septembra -
Okoli šeste ure zjutraj seje na lokalni makadamski cesti med Velesovim in Šenčurjem zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla 22-letna Cirila Kern iz Velesovega. Med vožnjo je njen avto na gramozu začelo zanašati, nato je zdrsnil in zapeljal čez levi rob ceste, kjer je trčil v star betonski kilometrski kamen. Trk je bil tako silovit, da je kamen izru-valo in ga vrglo več metrov naprej na kup gnoja, v katerega se je zatem zaletel še avto. Voznica, ki ni bila pripeta z varnostnim pasom, je padla iz avtomobila, ta pa se je prevrnil nanjo, tako da je pod razbitinami umrla.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
m$m®miGLAB 18. stran
Torek, 19. septembra 1989
POGLEJ,
PRIMERJAJ, PREMISLI!
Gledate sedežno garnituro, ki jo lahko imamo na vrtu ali balkonu. To je garnitura BRIONI, ki ima svojo ceno; danes ali po treh mesecih kreditiranja.
Katera je mamljivejša?
* Izhodiščna cena je bila izračunana 1. 8. 1989 v salonu Mebla v Ljubljani.
MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI!
Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! (v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom)
Torek, 19. septembra 1989
19. STRAN ©©II
MALI OGLASI
27-960 cesta JLfl 16
APARATI STROJI
PRALNI STROJ ei Niš, brezhiben, Poceni prodam. © 25-891 13848
Prodam nov PLETILNI STROJ sin-ger, s programatorjem. © 633-564
__^___ 13853
Ugodno prodam hi-fi STOLP sharp z vsemi potrebnimi doku-menti. g 38-788_13860
Prodam TRAKTOR TV 18, OBRAČALNIK, FREZO in KOSILNICO. Kropa 105, g 79-667 13863
Poceni prodam trajnožarečo PEČ. Fojkar, Pipanova 45, Šenčur 13865
Prodam nov poljski SORTIRNIK krompirja, z garancijo. ©34-662
13898
lit h Škofja Loka
objavljamo prosta dela in naloge
VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA (ponovna objava) Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
— zunanje-trgovinska registracija
— aktivno znanje enega od svetovnih jezikov Delovno razmerje bomo sklenili za dobo štirih let.
SKLADIŠČNIKA
Pogoji:
— poklicna šola trgovske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
~    poznavanje uzanc trgovskega prometa Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v kadrovsko socialno službo LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni ° dni po sprejetem sklepu.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA,Odbor za gospodarjenje in prenovo stanovanjskega sklada
razpisuje
zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov:
A. Mestni trg 26 (Martinova hiša), Škofja Loka
Poslovni prostor v velikosti 160 m2 (ali 2 x 80 m2 v prvem in drugem nadstropju, v V. gradbeni fazi predvidoma do 1. 5. 1990. Namembnost poslovnega prostora je določena za: predstavništvo, komercialno, trgovsko ali kulturno delavnost
B. Cesta XXXI. divizije 68,Žiri
2 poslovna prostora, velikosti po 80 m:, namenjena trgovski ali predstavniški dejavnosti
Ponudba naj vsebuje:
— navedbo dejavnosti s programom,
— pisno izjavo ponudnika, da ima zagotovljena sredstva za usposobitev,
— višino najemnine za m2 poslovnega prostora.
Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah z vidno oznako »NE ODPIRAJ«, ponudba za poslovni prostor.
Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, ki jo bo imenoval Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb.
AJmira alpska modna industrija Radovljica, na podlagi sklepov odborov za delovna razmerja TOZD Trgovina in TOZD Proizvodnja pletenin, vabi k sodelovanju '• delavca za opravljanje hišniško čuvajskih opravil v MH Pristava Bled;
Pogoji: IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz.
Poklicna šola tehnične stroke
Dodatne zahteve:
~~ vozniški izpit B kategorije
■— opravljen izpit za upravljalca nizkotlačnih toplovodnih kotlov
"""" praksa na enakih delih zaželena.
2a ta dela je na razpolago družinsko stanovanje, prosta bodo tudi dela čistilke, zato je zaželen zakonski par; £ 2 delavki za opravljanje del in nalog PRODAJANJE BLA-^A - za določen čas (nadomeščanje v času porodniških dopustov);
Kogoji: IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. Srednja šola - smer strojništvo
~7 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev ali podobah delih,
~~ Poizkusno delo 6 mesecev.
vsa razpisana dela je nastop možen takoj.
nsne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj ^andidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ^'mira alpska modna industrija Radovljica - odbor za delo-razmerja TOZD Trgovina (za dela pod tč. 1 in 2) oz. od-^°r za delovna razmerja TOZD Pr. pletenin (za dela pod tč.
Sorodnike in prijatelje obveščamo, da nas je po težki bolezni v 71. letu starosti mordla zapustiti naša
MARIJA KUMER
roj. Pintar
Od nje se bomo poslovili v torek, 19. septembra 1989, ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Skofji Loki. Eno uro pred pogrebom bo pogrebna maša v starološki cerkvi.
ŽALUJOČI: hčerki Marica, Martina in brat Tone z družinami
Vešter, Banja Luka, Zadar
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 210-li-trsko, staro 6 let, prodam. ©89-071 13849
Prodam OBRAČALNIK za seno za kosilnico BCS. Ljubno 29, Podnart
____13867
TRAKTOR deutz adriatik 48, skoraj nov, prodam. Roman Šraj, Prešernova 38, Radomlje 13873
Prodam večji CIRKULAR, prirejen tudi za obžagovanje lesa do 3 m. © 42-373_13875
Prodam PRALNI STROJ gorenje PS 808, v garanciji do junija 1990, samo nekajkrat v obratovanju. Ce-na 20 mio, g 69-922_13882
Prodam bočno KOSILNICO za traktor, konjsko KOSILNICO in ŠKROPILNICO. VVeingerlova 18, Šenčur_13884
Prodam format ZAGO za prečno in vzdolžno rezanje lesa, in sicer 1 kos altendor in 1 kos bauerle ter KUPER za spajanje furnirja. Informacije na © 061/621 -187 ali 061/621-197_13888
Prodam barvni TV, brezhiben, starejši tip, za 200 DEM. © 620-092
13895
ISKANO NA TRŽIŠČU VETROVKE IZ GORATEXA
materiala prevlečenega s HIDROMEMBRANO:
— ščiti pred vetrom,
— prepušča znoj navzven,
— vodo nepropusten —- modne barve in kroji prodaja: trgovina SONČEK,
Cankarjeva 7, Kranj
(nasproti Sveta knjige)
PRIPOROČAMO VAM KAKOVOST
VOZILA
Nov MZ ETZ 250, dodatno opremljen, prodam. Mokič, Langusova 58, Radovljica_13722
Prodam Z 101, letnik december 1978, registrirana do januarja 1990. Cena 2.000 DEM. ©620-188, popokane_13774
Prodam Z 101, letnik december 1985, garažirana. ©35-592 13817
Prodam FIAT 126 P, 88© 27-015
letnik marec
Prodam Z 101, letnik 1976. Miro Rozman Golnik 75, ©46-489 Prodam ŠKODO, letnik 1976. Re-mic. Pšenična polica 10, Cerklje
Prodam DIANO, letnik 1978/1979. C. 26. julija 7, Naklo_13826
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Stra-hinj 2, Naklo, ©48-150 13831
Prodam JUGO 45, letnik november 1985, dodatno opremljen. Gol-niška c. 87, Kranj - Mlaka 13833
Prodam Z 128, letnik 1986. Vešter 11, Škofja Loka_13837
Prodam FIAT 126 P, star 2 leti, registriran do avgusta 1990, dodatno opremljen. ©74-405_13839
Prodam VVARTBURG, letnik 1979.
©64-121_13841
Prodam karambolirano Z 101, letnik 1984. Jan, Mevkuž 5, Zg. Gorje ______13845
Prodam MOTOR APN 6, star 2 leti. ©25-397, po 18. uri_13847
Karamboliran JUGO 45 koral, nov, vreden popravila, prodam. Ogled pri mehaniku Bokalu, Polica 15,
Naklo__13851
Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana do 28. 5. 1990. ©81-231, int.
28-53, dopoldne_13852
Z 10f GTL 55, letnik 1986, prodam.
©51-650_13855
Prodam ŠKOLJKO za Jugo 45 A, leva  stran  poškodovana, letnik 1986. Informacije na © 723-400 _13856
Prodam GOLF, letnik 1985. Sr. Bit-
nje 66/a, Žabnica_13857
Prodam JUGO 45 AX, letnik december 1987. Sladic, Tavčarjeva 8, Jesenice, ©83-215_13859
Prodam UNO 60 S, letnik december 1985, prevoženih 26.000 km, garažiran.© 57-225_13861
Ugodno prodam tomos AVTOMA-TIK, letnik 1987. ©28-644 13868
Motorno KOLO laverda 500, ugodno prodam. ©061/621-487, popoldne 13869
Z 750 SC, letnik 1979, prodam. © 75-678_13872
Prodam dobro ohranjen GOLF die-sel, letnik 1984, z dodatno opremo. ©40-358, popoldne 13876 Prodam Z 750 LE, letnik 1984. Cena po dogovoru. Voklo 47, Šenčur
_13877
R 4, letnik 1981/metalno rjave barve, obnovljen, prodam za 3.500 DEM. Ogled popoldne. Languso^e 54, Radovljica 13879
ZAHVALA
Odšel si tja, odkoder ni vrnitve, s seboj odnesel srečo, smeh in bol, ne vrneš se, čeprav pričakovan boš noč in dan vsa nadaljna leta, ostala za teboj bo le boleča rana.
Ob boleči resnici nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat, stric, zet in svak
FILIP MARKO
roj. 1960
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo v njegov prerani grob. Zahvaljujem se sodelavcem Creina — Servis Cerklje, DO Creina, Tekstilindus, Slovenija avto, OŠ Cerklje in učencem 2.b razr. Vsem hvala za vsestransko pomoč ter govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala Inštitutu bolnišnice Golnik, oddelek 400, za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Iskrena hvala vsem, posebno še g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter
pevcem za zapete žalostinke.
ZA NJIM ŽALUJEMO: žena Mija, hčerki Erika in Anita, mama, sestra, brat in ostalo
sorodstvo
Dvorje, 6. septembra 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica in tasta
ANTONA
KAVČIČA-SEVERJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, soborcem Prešernove brigade. Odboru Gorenjskega odreda, KO ZB Kokrica, KO ZB Žiti in vsem tistim, ki ste z nami sočustvovali, izrazili sožalje, mu darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Sava Kranj, Merkur Kranj, upravi Jelen, Lesnini Ljubljana, NK Zorica, Društvu invalidov in KŽA Zlato polje. Prisrčna zahvala dr. Bavdku za večletno zdravljenje in tistim, ki ste ga v času njegove invalidnosti pogosto obiskovali na domu. Posebna zahvala sosedom Zorman-Kokalj. Hribar in družinam Krajnik-Jelovčan za vsestransko pomoč. Hvala pogrebni službi in organizatorju pogreba, praporščakom in nosilcu odlikovanj tov. Berru, pevcem iz Nakla, Mateju za zaigrano Tišino. Hvala tudi za poslovilne besede govornikom tov. Omanu, Janu in Orehku. Še enkrat vsem iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Kokrica, Kranj, Mali Lošinj, Žiri, 6. septembra 1989
Prodam dobro ohranjeno Z 101, dodatno oprameljena, letnik 1976 Boris Horn, Heroja Verdnika 41/a, Jesenice 13887
Prodam JUGO 45, letnik 1989, rde-če barve. Dvorje 77/a, Cerklje
_13894
Prodam R 4, letnik 1977. Silvo Babic, Zelenica 10, Tržič, © 51-514 _13896
Prodam Z 101, letnik 1972, školjka letnik 1981, registrirana do 3. 10. 1990 in MOTOR za Z 101, letnik 1976. © 83-446, zvečer        13902
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Rozman, Lanoco 76, Radovljica _13903
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. ©27-944_13904
Prodam OPEL COMODORE, letnik 1982, neregistriran ali menjam za manjši avto ter prodam APN 6. ©33-851_13905
Prodam VVV 1200, letnik 1976,.registriran, z okvaro na motorju. Žirovnica 115 13906
1-sobno družbeno STANOVANJE (centralna, telefon) zamenjam za večje. ©35-193 13821
Na prometnem kraju Jesenic prodam STANOVANJE, 40 kvad. m., primerno je za malo obrt ali poslovni prostor. Ogled je možen v soboto popoldne ali nedeljo. ©84 784 13823
Športni klub najame opremljeno GARSONJERO ali manjše STANOVANJE   za   dobo    1 leta.
©23-735_13842
Samski ženski, stari okrog 50 let, v okolici Lesce - Radovljica, ugodno oddam v najem STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 13885
Najamem STANOVANJE na rela-ciji Jesenice - Kr. gora. Šifra: NAJPOTREBNEJŠI PROSTORI 13886
KUPIM
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam KOPALNO KAD s pipami za bide in umivalnik ter 50 kg       BITUMENSKE SMOLE.
©41-056_13828
Po ugodni ceni prodam 40 vreč APNA. Grad 33, Cerklje, © 42-288 _13829
Ugodno prodam STIROPOR 5 cm, bele steklene prizme (nemške) in opeko za dimnike (rdečo). ©27-669, v službi_13864
Prodam 16 kvad. m. KLINKERJA za balkone, I. kvalitete. Cena za kvad. m. 500.000 din. ©622-605
13890
STAN.OPREMA
5-delno garderobno OMARO, vi- OSTALO soka, prodam. Draškovič, **»»»*»»jw ©23-139_13818
Ugodno prodam dobro ohranjeno veliko POSTELJO z jogijem in otroško POSTELJICO z vzmetnico. Marijan, Gorenjska c. 20, Radovljica 13838
Kupim GAJBICE za krompir. Ivan Zupan, Trboje 70, Kranj, © 49-002 ______13822
Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. ©69-083 13900
OBVESTILA
POPRAVLJAM motorna vozila. ©21-314__13832
Obveščam stranke, da ŽAGAM drva v okolici Škofje Loke, na bencinski motor. Jereb, Groharjevo nas. 11, Škofja Loka, © 622-631
__13836
ROLETE in ŽALUZIJE naročite na ©75-610__ 13874
Tov. Gregorju Gantarju in tov. Marku Peicovcu iz Studorja pri St. Fužini v Bohinju se NAJISKRE-NEJŠE ZAHVALJUJEMO za plemenito in nesebično požrtvovalnost pri premagovanju hudih težav, ki smo jih imeli pri sestopu iz Vodnikove koče na Voje. Anica Usenik, Ivica Usenik in Ivan Lenič _ 13899
Prodam športni otroški VOZIČEK in TOVORNO PRIKOLICO, do 500 kg, za osebni avto. © 45-765 13834
Frodam TRAKTOR 730 s priključki in "ŠTIME" cis - f is - ha. Jože Za plotnik.Zg. Veterno 1, Križe 13840
Prodam otroško POSTELJICO~7]cT gijem, STAJICO, pet GUM za JUGO tigar, malo rabljene, rezevna nerabljena. Cena ugodna. ©26-808 13846 Ugodno prodam 4 zimske GUME, dim. 165 x 13 in TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ 3 kW. Jezerska c. 72, Kranj_13854
Priložnost! Zelo ugodno lahko kupite MINI BAR z ogledali, oblazinjen ŠANK s 4 bar stolčki, za ceno dveh novih stolčkov in etažno PEČ za centralno ogrevanje, 17.000 ccal. Informacije na © 51 -960
_13858
Ugodno prodam 35 kvad. m. TLAK PLOŠČIC, kiperbusch ŠTEDILNIK in HLADILNIK za kampiranje, dim. 60 x 60 cm, Kalinškova 29, Kranj,
© 39-464_ 13866
Prodam stereo RADIOKASETO FON sanvo - dvojni kasetofon, KOMBI GARNITURO iskra in barvni TV philips, ekran 66 cm. ©27-236, po 16. uri 13908
ZAPOSLITVE
Redno zaposlim TRGOVSKO POMOČNICO živilske stroke, v delikatesni trgovini, v Skofji Loki. © 620-994__13883
Zaposlim stavbenega KLEPARJA ali KROVCA, lahko priučenega. ©41-011 13893 Za prodajo" VODNIKA NARAVNE MEDICINE nudimo tedenska izpla-č i I a © 73-349, zvečer 13897
Ža podjetja in zasebnike dostavljam dokumente - KURIRSKE STORITVE, na relacijah: Škofja Loka - Kra tj - Ljubljana in obratno. ©69-342 13907
ŽIVALI
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. ©631-238_ 13862
Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo s SEDEŽNO GARNITURO. Štirnova 19, Kranj - Prim-skovo 13870
STANOVANJA
Mlad zakonski par brez otrok išče 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. © 36-874
13889
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO za dojenčka in globok otroški VOZIČEK. ©42-805 13825 Prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO. © 81 -995, dopoldne
_13830
Domačo belo MOKO gladko, tip 400, poceni, lahko naročite z do-stavo na dom. © 35-362 13878 Prodam bukova in hrastova DRVA. Poljane, ©65-161_13880
Želite POSODO AMC na dom? © 34-401_13881
RAZNO PRODAM
Prodan nov BETONSKI MEŠALEC unimix 150 in 15 kub. m. suhih bukovih DRV. © 73-783 13827
Prodam TELICO simentalko, 8 mesecev brejo. Žerjavka 6, Kranj
_13843
Prodam približno 100 kg težkega PRAŠIČA za nadaljno rejo. Zg. Brnik 28, Cerklje 13844
Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko za rejo ali zakol. Jama 31, Mavčiče, ©40-281 13871
V oktobru bom prodajal rjave JARKICE. Sprejemam pisna naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka
_13891
Prodam KRAVO po teletu in brejo* TELICO. Binkelj 7, Škofja Loka _13892
Prodam KOZO, dobro mlekarico, mlada. Naslov v oglasnem oddelku. 13901
/NOVICEM^^
Dvajseto srečanje gorenjskih turističnih delavcev
V bohinjskem (slovenskem) raju je vredno živeti
Bohinj, 16. septembra - "V tem bohinjskem in slovenskem raju je vredno živeti, zato bom v turistično delo skušal vključiti čim več mladih, saj sem prepričan, da demokracija in sproščenost mora roditi uspehe," je kratko in malce čustveno dejal Cene Resman, ko mu je za več kot četrtstoletno delo v bohinjskem turističnem društvu (kaj ni postal že zaščitni znak bohinjskega turizma!) Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, izročil priznanje Turistične zveze Jugoslavije.
V sozvočju z Resmanovimi besedami je bil tudi kratek, toda učinkovit nagovor radovljiškega župana Marka Bezjaka, ki je dejal, da je kot župan zadovoljen z delom turističnih društev, kot predsednik svet gorenjskih občin pa ni zadovoljen, ker je Gorenjska tudi turistično premalo povezana. Dodal je, da so slovenski župani minuli četrtek v slovenskem geometričnem središču odkrili ploščo z napisom "Živimo in gospodarimo na svoji zemlji" in v polni dvorani bohinjskega hotela Kompas požel buren aplavz. Dolg in splošen je bil govor predsednika Turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča, ki je med drugim dejal, da so rezultati letošnje turistične sezone slabši od pričakovanih, gostov je bilo manj, imeli pa so več pripomb, tudi s cenami smo povzročali zmedo. Zelo pomembne bodo priprave na zimsko in nato na poletno sezono, ki ne bi smele biti več napravljene po starem kopitu, kakor so bile na letošnjo.
Srečanje je bilo dobro obiskano, prišel je tudi domačin Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki ga je Marija Čvetko-va hudomušno pozdravila, da v Bohinju ne pravijo "naše gore list", temveč "bohinjskega plota kol". Foto: D. D.
Potrebni so novi prijemi
Dolg, toda konkreten pa je bil govor Andreja Babica, predsednika Gorenjske turistične zveze, ki je dejal, da je bila letošnja sezona na Gorenjskem še kar uspešna, za privabljanje gostov pa bodo potrebni novi prijemi v smislu večjega posluha za želje gostov. Omenil je premalo izkoriščene možnosti izletov in bivanja v planinah, v turistično izletništvo bi lahko vključili tudi kmetije (prigrizek, pijača), razvojni načrt Triglavskega narodnega parka pa bi moral bolj upoštevati koristi ljudi, ki v njem živijo, saj je zadnje čase vse več polemik, zakaj ga ne cenijo. Premalo je izkoriščeno lesko letališče, na (mednarodnem) brniškem letališču pa je denimo poŠta odprta tako kot drugod (od 8. do 18., ob sobotah do 12. ure), telefoni pa so na žetone, ki jih ne prodaja nihče drug kot pošta in
Eotniki lahko telefonirajo le ta-rat, ko je odprta. Nove možnosti bo turizmu odprl Karavanški predor, če jim bomo seveda znali izkoristiti, vključevanje v Evropo 92 pa bo terjalo strožjo kategorizacijo hotelov, restavracij, gostiln, itd. Spremeniti bo potrebno davčno po-
Kraji so vse lepše urejeni
Spored je povezovala Marija Cvetkova, ki je s pripovedovanjem bohinjskih šal poskrbela za odlično razpoloženje v dvorani. Foto: D. D.
litiko, še več storiti za izobraževanje kadrov in turistično vzgojo ljudi, kjer imajo pomembno vlogo tudi turistična društva, na Gorenjskem jih je zdaj 47, po Babičevem prepričanju bi morali njihovo mrežo še bolj izpopolniti.
Turistične delavce torej čaka še veliko dela, le z delom in z novimi prijemi bomo dohiteli sosednje Korošce (avstrijske), ki so letos znali izkoristiti alge ob morju, saj so število nočitev po posameznih krajih povečali od 4 do 22 odstotkov, deževno vreme pa jim je celo koristilo, saj so povečali promet v trgovinah, zlasti pa v kulturnih ustanovah.
Na srečanju so podelili priznanja najlepše urejenim krajem, ocenila jih je posebna komisija (Janko Oblak, Mirko Ramuš, Anka Bernard, Franc Križnar), ki ugotavlja, da so iz leta v leto lepše urejeni in vsaj v tem pogledu je torej turizem v vzponu. Izven kategorije je Bled, ki je tudi letos zbral največ točk, uvedli pa so novo skupino - občinska središče, v njej je največ točk zbrala Radovljica, sledi jim Tržič, njemu pa Škofja Loka. Med turističnimi kraji je zmagala Kranjska gora, pred Lescami in Bohinjem, med izletniškmii kraji Mojstrana pred Cerkljami in Begunjami, med manjšimi turističnimi kraji pa Žirovnica pred Ribnim in Poljanami.
Prva mladinska turistična poslovalnica
Posebno priznanje so izročili turističnemu podmladku na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici in mentorju Jožetu Cvetku. Junija letos so namreč odprli prvo mladinsko turistično poslovalnico pri nas, učenci v njej nudijo informacije, prospekte in spominke, pripravljajo pa se tudi na vodniško delo. Vsekakor vredno posebne pohvale.
M. Volčjak
Velika letalska prireditev na Brniku
Brnik, 18. septembra - Osemdeset let mineva letos, ko je Edvard Rusjan prvič poletel z motornim letalom lastne konstrukcije in izdelave v tem delu Evrope. Ta jubilej bo simbolično obeležen konec tedna z veliko letalsko prireditvijo na letališču na Brniku.
Po nekaj letih bomo tako na  ob vsakem vremenu) pričakuje
Brniku ljubitelji športnega in letalstva nasploh spet priča, kot so napovedali na novinarski konferenci minuli teden prireditelji, eni največjih in zanimivih tovrstnih prireditev pri nas. Letalski miting, ki bo sestavljen iz dveh 45 minutnih programskih delov, bo najprej v soboto, 23. septembra, in bo hkrati pomenil generalko za nedeljsko prireditev naslednji dan. Sicer pa bo oba dneva na letališču tudi zanimiva razstava letal in letaliških strojev.
Podobno kot pred tremi leti ob podobni letalski prireditvi na Brniku, bo prireditelj, ki v obeh dnevih (prireditev pa bo
velik obisk, poskrbel predvsem za varnost. Parkirnih prostorov za avtobuse in osebne avtomobile bo dovolj. Oba dneva bodo na letališče vozili tudi avtobusi. Sicer pa velja nasvet, da se, tako v soboto kot v nedeljo, na prireditev odpravite pravočasno.
Kot rečeno, bo že od 9. ure naprej v hangarjih Smelta in GZS na ogled razstava, letalska prireditev pa se bo začela ob 11. uri.
Športni del prireditve bodo začeli zmajarji in padalci ter v nadaljevanju še jadralna letala, štiri letala UTVA-75, motorni zmaji in helikopterji Letalske enote milice. V druaem, voja-
škem delu programa (ta del programa bo tudi finančno pokrila JLA sama) pa se bodo najprej predstavile gazele in v nadaljevanju jastreb, super galeb, orel, Mig 21 in Mig 29. Za konec pa je predviden še nastop akrobatske letalske skupine Leteče zvezde z letali jastreb.
Na novinarski konferenci so prireditelji napovedali, da letalske prireditve televizija najbrž ne bo prenašala. Zato še toliko bolj velja, da se na prireditev odpravite pravočasno. Kot vstopnica pa bo tokrat veljala posebna priponka (za oba dneva), ki bo za odrasle veljala 60 tisoč dinarjev, za mladino pa 30 tisoč. Priponke bodo naprodaj na parkirnih prostorih in pri vhodu na prireditveni prostor.
A. Ž.
Svečan konec tedna na Visokem
Še z vremenom so se sporazumeli
Visoko, 18. septembra - Razlogov za zares svečano praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini ob koncu minulega tedna res ni bilo malo. Ob akcijah, ki so jih začrtali že pred leti in takšnih, ki so se jih lotevali v zadnjem času ter jih ob koncu minulega tedna ob krajevnem prazniku proglasili za končane, bi bili lahko ponosni v marsikateri občini, kaj šele v krajevni skupnosti.
Še z vremenom, je nekdo rekel, so se uspeli Visočani ob koncu tedna "sporazumeti", da je bilo vse skupaj še bolj praznično. Sicer pa k tej šaljivi ugotovitvi morda še ena; kronisti vedo povedati, da je bilo Visoko že svoje čase v neravno tako odmaknjeni zgodovini občina in če bo šlo tako naprej ima vse izglede in možnosti, da postane še enkrat.
Praznično razpoloženje se je začelo v krajevni skupnosti Visoko v petek dopoldne, ko je Mercator, tozd Preskrba Tržič odprl novo samopostrežno trgovino z bifejem. Veliko so v vodstvu krajevne skupnosti pripomogli, da je Mercator v rekornem času (v treh mesecih) uspel uresničiti tudi ta del svojega programa, sprejetega že pred leti. Že samo nova trgovina bi bila za krajevno skupnost lahko velik praznični dogodek. Vendar pa so že naslednji dan, v soboto, praznično razpoloženje obogatili z otvoritvijo sistema kabelske televizije. Uspeh ob izgradnji sistema, ki so ga zgradili letos, je toliko večji, ker je hkrati stekel tudi interni televizijski program iz trenutno še začasnega studia; v načrtu pa imajo, da dobijo v zadružnem domu nov studio. Nič manj svečana ni bila po sobotni otvoritvi kabelskega TV sistema slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti (tudi to sejo so v živo prenašali po internem TV kanalu), na kateri je med drugim avtor knjige Franc Štefe-Miško predstavil
knjigo, ki jo bo zdaj moč kupiti tudi v krajevnih skupnostih Visoko in Hotemaže-Ol-ševek.
Ob tem, da so v soboto, še pred otvoritvijo kabelskega sistema in slavnostno sejo odprli tudi prizidek pri garderobah v športnem parku, pa so potem v nedeljo popoldne v parku proslavili še otvoritev dveh teniških igrišč z umetno travo. Osem takšnih igrišč je danes v Sloveniji in akcijo, ki so se je lotili v krajevni skupnosti letos, so speljali skupaj z delovnima organizacijama Iskra Commerce in Iskra ERO.
Pomembne otvoritve in velike pridobitve za krajevno
skupnost in občino pa so ob koncu tedna spremljale tudi druge slovesnosti, saj v teh dneh slavi desetletnico tudi vrtec Janček na Visokem. Tako kot že večkrat je proslavljanje obogatil mešani pevski zbor in praznovanje pa so spremljala tudi tekmovanja v tenisu in kot zanimivost nazadnje Še tekma v ragbiju med igralci Kolojsa in angleškimi člani moštva. Skratka, s številnimi uspehi ob skupnih naporih so konec tedna na Visokem slavili krajevni praznik, praznovanje pa bodo zaključili prihodnjo nedeljo s tradicionalnim športnim popoldnevom v športnem parku.       A. Žalar
Že deveta otroška veselica v Stražišču
Živžavček se ne izpoje
Stražišče, 16. septembra - Sobota, ki je že devet let tradicionalno namenjena prvi otroški veselici, je bila tudi tokrat živahna. Veselje se je začelo že dan poprej s kolesarjenjem, bolšjim trgom in letnim kinom, motorni zmaj pa je nad Kranjem in prireditvenim prostorom trosil letake z vprašanji, s katerimi je mladež na sobotnem Živžavu sodelovala pri velikem nagradnem žrebanju.
Stražiškemu Živžavčku, ki mu je oče znani domačin in prijatelj otrok Andrej Šifrer, je devet let, a ni izgubil prav nič svoje sv ežine in vedrine. Tradicionalno otroško veselico, prvo te vrste, po kateri so se
cem, pa poslušali program, ki se je odvijal na velikem odru. Tamkaj so se poleg nepogrešljivega Andreja Šifrerja zvrstile glasbene skupine, med njimi tudi Agropop, Čudežna polja in Pink Panter, otroci iz kranjskih vrtcev, pevci Anika Horvat, Stane Vidmar, Mateja Ko-ležnik, žirovski godbeniki, leski padalci, akrobatski smučarji, pa televizijski Periskopovci, skratka pisana druščina znanih obrazov. Kot navadno tudi letos odraslim ni bil dovoljen vstop, če niso bili v družbi otrok. Če pa so že bili, so smeli ob strani počakati, da se njihovo potomstvo naužije sobotnega veselja. Na obronku gozda je bila zanje postavljena čakalnica nalašč po njihovem okusu, kjer se je streglo z jedačo in pijačo.
Narišimo sonček.
Otroški Živžav v Straži^ torej kljub resnim letom še kaf vleče. Otrokom je všeč, staršem pa se dozdeva, da je zaplul v preveč komercialne vode. Iz }e' ta v leto je pod Šempeterskirfl gradom več stojnic z raznovrstnimi izdelki, ki nikakor niso poceni, pa tudi pravico do nc' katerih otroških dejavnosti na Živžavu si morajo mali obiskovalci že kupiti.
D. Z. Žlebi' Foto: F. Perdafl
Baloni, pisani baloni
kasneje zgledovali prireditelji širom Slovenije, je letos morda obiskalo manj otrok kot prejšnja leta, pa zato ni bila nič manj hrupna in radoživa. Otro-čad se je zabavala na podbne načine kot prejšnja leta: slikali so, se pustili frizirati ali si slikati po obrazih klovnovske maske, nastopali na odru sramežljivih, zbijali pločevinke za vabljive nagrade, vmes lovili letake, ki jih je trosil motorni zmaj, se vozili po mali improvizirani železnici z miniaturnim vlak- i