4 Ke Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold, posipane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 20. decembra 1882 Obseg: Pregled čistega dohodka in zemljišnega davka in razmera med starim, sedanjim in prihodnjim davkom v posamez- nih okrajih dežele kranjske. 15. novembra 1882. (Dalje.) Naša živinoreja. (Dalj konec.) Občni zbor kmetijske družbe kranjske dne Zakaj odhaja od konj oves neprebavljen in kako to odpraviti? Tehnično po- ročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) jansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Naši dop Glasbena novica Novi čar. Spomini na veliko slav- Gospodarske stvari čistega dohodka in zemljišnega davka in razmera med starim, sedanjim in prihodnjim davkom v posameznih okrajih dežele kranjske. Cisti dohodek Imé okraja Po starem katastru za 1. 1880 II. Po prvem sklepu centralne komisije III. Po sklepu deželne reklama- cijske komisije IV. Po zadnjem dokončnem sklepu centr, komisije Zemljišni davek 2. plačilu 4. pri- 1. 1882., |davek, t. j.| hodnje Prihodnji t. j. 22-1°/ o 22-7% od od čistega čistega dohodka v II. dohodka v IV. manj. ko > po starem katastru Postojna Kočevje 357.367 Krško Kranj Ljubljansko mesto Ljubljanska okolica Litija Logatec Radoljica Novomesto Kamnik . Črnomelj Skupaj 218.831 248.202 185.661 244 555 244.540 423.956 381.623 422.385 318.040 31.121 36.578 414.949 438.984 256.114 288.645 185.224 363.300 367.448 200.927 231.849 145.311 182.428 183.247 95.298 51 58.355 54.853 378.478 378.821 79 113.055 305.362 308.837 77 112.636 41.031 84.339 70.287 35.693 35.692 87 8.299 8.084 421.284 198.806 226.437 267.461 209.209 240.817 3,538.549 173.486 142.829 421.201 26 110 653 97.015 55.510 41.387 39.788 16.968 85.992 27.063 70.106 42.530 8.102 197 95.512 15.141 199.018 53 68.297 44.405 45.177 23.120 226.414 60 143.215 35 266.691 240.107 167.361 267.362 158 240.043 78 76.972 51.239 51.396 25.576 49.393 32.113 32.509 16.884 96.880 97.986 2,868.939 2.810.031 167.217 14 55.789 J 2,815.613 126 943.613 59.109 60.691 36.189 53.221 54.489 43.497 38-340 37.958 17.831 634.036 639.144 Naša živinoreja. (Dalje in konec.) Obljubili smo svojim bralcem natanko se podučiti od gl Piće na trgu tako ne dobi nob živinč sicer pa se cena za pičo in stalnina v hlevih ravna dobroti piče dogovoru, in po o nadrobnostih dunajskeg skeg trga, in s tem prenapeto, gotovo pa vsakemu gospod morebiti ni ravno zmiraj preveč ako skleniti za zdaj razprave o tem, kako se dá spečati naša ki Vpra skeg živina na dunajskem nskem trgu je prisiljen zarad slabe cene z večim številom živine čakati druzega ponedeljka in med tem zgubljati čas in v tej zadevi in osobno obiskovanj rjskega trga pokazalo nam je sledeče dunaj denar v nadi prav negoto Trg bolj prodaj govedino je pri St. Marks-u konec pred Pred vsem moramo do pičice potrditi vse tožbe o danjem živinskem trgu, katere smo do zdaj navedli mestja Landstrasse , kamor se z vsakega konca mesta pripeljati zamore na vozéh „ Tramvaj < (konjske železnice) in katere je edla vlad a v tere da so sarj y lo gi h í h dodala načrtu za nov tržni red. Resnic daj na dunajskem ka je za 12 kr govedino , gre se memo velikanske klav je velika samo od ene strani obzidan in trg za kanska lopa s streho na veli- sarji, kateri imajo vse v svojih rokah, in resnično je, da skoraj narekujejo cene prodajalcem in vsem manjim ojih v* "^jh'v.hu je, lopa nskem trgu sami komi- do 12 sežojev I t I • i w m - i/ kah y----- - , »podaj i jane čno je, tlaku položenem po vsem prostoru pelj h stebrih visocih od 4 po malem kamnitem sirj in ožja pota mesarjem rejce, to f pa je pogl da komisarji skrbé za nevarnost za to, da unanji živino- zivino- stavlj večih in manjih ograjah iz zadosti močnega železa po po plemenih in tako, da si jo kup rejci do zdaj iz tržnih poročil niso mogli nikdar zanesljivega zvedeti o cenah. Na trgu se kupčije sklepajo vsakovrstne: eden kupuje na par za poprečno ceno , drugi kupuje na vago od spred in zad lahko ogleda in preišče Poleg trg kanska prodaj bli taka za zakl bolj zaprta tudi teleta ovce in go vej meso, katerega se privaža mnogo iz Galicije iz judov in to zopet na živo vago brez odbitka skih ki ker odbitkom, in > pet na živo vago z konec goved f) k judom samo prednji čisto vago klavne teže, katere se pa pri paru volov poskusi, ali pa celó brez poskušnj^, p« po dogovoru , da se odbijejo dogovorjeni odstotki vse teže žive živine. Po vseh teh načinih se kupuje in prodaja, tržna poročila pa imajo samo neko popolnem nezanesljivo katere nihče ne more računati sestavljeno ceno, iz prave cene. Kupčevanje ravná se, se ve da prav merodaj množini živine prignane na trg po Občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 15. novembra 1882. (Dalje.) . Lukmanom pride do besede gosp gosp Malo Kramer, kateri se boru živine jalčev« se mu boli prej uže oglasil pri glavnem odda hoče govoriti o tem, „kako bi se dalo bolj --4 VVL u. , VA a iiuuc gUVUliU U ItîLU , „ K.a KO Ol S v vsakem oziru stališče proda- oživiti delovanje podružnic kmetijske družbe bolj ponuja se mu visa cena za par poprek, ponuj cena na manjši, tako da živinorej vago y odbitki od skupne teže so Govornik pričenja s tem f bolj shaj na vse strani sama 1867, 9 spoznavši imenitnost podružni je družba kmetij y dne v tem smis maj premenila družbena pravila leta pa Prej pretekli ponedeljek 11. decembra prignalo se glavni odbor družbe izdal je v izvršitev one spremembe na trg 3100 govedine do malega samo volov. "" * " * " temi bilo je veči del šibkih , na pol opitanih sivcev, med drugimi videti je bila tudi večina opita in ako bi se štelo med sto Med gerskih dnj pravil leta 1868 jasnuj to bil pitanih bilo toliko popol: to prej preveč kakor premalo do 3 popolnem Minulo Blizo • tud 14 let delokrog ter se v katerem se podružnicam raz- vse, k družnice, sme se kakor popolno izpitanih , videti pa je bilo tudi nekatere podruž , in a&o se u trditi, da vse abijo storil v za mej delovanj pa g db pitanih od voza ali sicer od slabe krme pri peljaaih, prav zanikrnih živincet. Morebiti y je izroolženih krav, in okoli bilo bikov vsakovrstnih 15 para maj čneg tri ali štiri po nimajo inicijative na pr. Kočevje, Tržič štejejo ko bora ude in mnoge niso imele ne g ob vzrok temu, da podružnice spé? okle 25 jalci darji Pri ( 2800 bivol, »bilnem številu av na teden plemen, med parov zeló lepih Na kratko rečeno, je vzrok ta, da družba udu svojemu njimi tudi hud in težko so slabo kmeto opi avadno potrebuje Dunaj po šle so cene nazaj in proda n e Gl dá č db in ker nimajo n e m se za koršne inicijati oje u toliko, da od njih zahteva letne donesk de, r a z u n Zato pa šteje družba prav malo do del Videti je bilo na trgu gospo- štajarska družba nad 4000, koroška 2451 in posebno velike cede pa imeli ko h ima so v rokah služabniki grajsčin in fabrik, in judje stali o češki, kjer jih ne govoriti mešetar 80 ljei skih hlapcev redko mesar je primeroma še Ako hočemo pri nas podruž pri živini, katera se je prodajala, katera je bila kup- moramo udom kaj v roke. „Naz ko več. i probuditi dati tudi y da ečidel jud, poleg teh je mesar- kak h izd prejemajo kuplj di se tu in tam lepo go y in zeló družba, so nepotrebna in brez koristi, ker v njih nahaj dobrosrčen dunajski bralci izvedo se nezanimivo popisovanje opravil glavnega odbora y m si tudi sam pogleda blago in pozvedá cene. Odbitkov, s katerimi se ima na živinskem trgu ra- poprejšnj čez leto bčnega zbora i se kaj Ljudi je treba podučevati &v,dilo 8 sklep čunati še poleg cene, znašajo po 30 do 42 odstotkov ako pri vsem tem še dosti blaga pride na trg in to se doseže, ako kmetijska družba sama izdaja svoj list v katerem se priobčuj vse družbe zade zimsk čas prav navadno cena tako občuti y skrči ma se pri vsem drusrem o ---—za prodajalca, da moramo domačim prilaga ga ,,oiov. ^rosp.", in za to plačuje na 1< živinorejcem previdnost priporočati, dokler se vladi ne 600 gold, in zgoraj bilo je povedano, koliko udo posreči, vpeljati na J tržne cene, somnji in podlistek. Enake svoje liste i koroška, goriška in štajarska družba, zadnje imenovana SI let trgu nov, po peljati, kar zdaj čisto pogrešamo, uradna vsem pravičen red poročila o kupčij cenah sij JeJ imenovane družb o po šte- Ako svoj list, gotovo Stroški sak ud mi na trgu samem niso pomenljivi, kolikor se gold bi naia družba izdajala pristopi 2000 udov, in ako plača na leto poleg tega prihranil y zdaj se lahko list ker povedalo, plača se stalnine na trgu po 10 kraje, pri drugih stroških 600 gold se pri „Naznanilih 1 500 gold , in gotovo bi tudi vlada, 403 ki je leta 1878. goriški družbi dala enake podpore 600 gold., dala podpore kakih 300 gold. List izhajal bi na Gosp 14 dni lovalcev j redo vanje bila bi najmanja dosti. skrb, ker sode češ potrebna svetovalo Kramer izreče se zoper Murnikov predlog. a zadeva izdaje lastnega kmetijskega lista je nujno ni treba , da bi se še eno leto o nji po bora Inicijative pričakujejo podružnice od glavnega od ; pa delovanj teg je pri kr a j va n j em imeti vsaj letnih doneskov. Vsaka podru z iztirj morala bi Za njim govori gosp. R. Dolenc in se obrača najprej zoper govornika g. Murnika rekoč, da glavni odbor vselej , kedar se gre za to, vstreči željam družbenih po krat na leto svo] občni zbor; pri tej udov, išče izgovorov vsake vrste, da jih odbije; zdaj bi priliki poduceval bi potovalni učitelj dohodko po nakupilo bi se semena in poljedeiskeg Enako bi se dalo pri teh prilika h del d in stroj za povzdigo živinoreje s tem , da se priporočajo dobra plemena, da se po tem načinu izdaja lastnega lista odložila za celo leto, ako ne več, zato ker so predlogi podružnic glavnemu odboru došli morebiti za eno minuto ali eno uro kasneje, kakor ukazujejo pravila; tako godi se zmiraj se delijo premije za posebno lepo živino itd. kedar bi imel glavni odbor spolniti želje družbenikov Tudi je on pricaii po val , da se bodo predavanja, kat v korist kmetijstva. Po nasvetu gospoda Kratnerja pre- ima po deželi ljah poslušalcev in tudi kmetova!- nesti se ima delovanje družbe od zelene mize na zeleno cev druzih krajev priobČe kar bi se mogi tudi polje i in po tej poti je mogoče kaj storiti za kme- zgoditi, ako družba izdaja lastni list, za katerega so se izrekle podružnice Cirknica, Bohinjska Bistrica, Jese nice, Vip Metiik Po vsem tem je jasno, da lahko dpadejo „Naznanila lastnega lista Potem nasvetuje govornik Naj ki bo njen organ, ter ga daje udom brezpl proti povračilu poštni tijstvo. Gosp. Kramerju skazati moramo zaupanje in zato sprejeti njegove predloge. Lasten list je družbi potreben in Čas je, da občni zbor brez ozira na formalne in da je potrebna izdaja pomislike vendar enkrat vstreže željam, katere naši kmetovalci uže leta in leta ponavljajo. Gosp. Borštnik omenja, da bo slovenski kmetijski list gotovo zeló priljubljen, in zagotovlja, da bi njegovih znancev nekateri družbi pristopili. Gosp. M ur nik odgovarja, da on ni govoril zoper kr, družba kmetijska izdaja kmetijski list y ali samo Na dalj vetuje gledé družbenih diplom y da naj list, misli pa. da se mora računati s y tem, kar je in se daj pa še samo onim udom, ki jih zahtevajo; razun tega tuje in vmes zopet vtemeijuje dalje vrsto zato je treba, da se oni predlog prevdarja ia preiskuje nasvetov, ki se tičejo podr tod dalj pred logi bili so deloma prepledeni z utemeljevanjem samim y deloma pa tak določni, da bi bilo nemogoče o jih po glavnem odboru. Gosp. Kramer še ni povedal , ali bo on vredoval časnik, ali kdo se ima za to odločiti. Sploh se po misli njegovi Kramerjev predlog ne more drugače izvršiti, kakor po poti, katero je pokazal on sklepati, ako bi jih govornik sam ne bil popustil kakor je tudi svoj prvi predlog kolikor toliko premenjaval med daljnim razgovarjanjem. (Murnik) v predlogu svojem (Konec prihodnjič.) v . ; vprašanje predsednikovo, ali e kdo besede Murnik ter y pravi izdaji se najprvo ud glavnega odb „Nasveti podružnic, kateri deloma zadevaj lastnega kmetijskega lista po ttospodarske izkušnje. tudi Zakaj odhaja od konj oves neprebavljen in kako to od- družbi, došli so 2 precej pozno in odbor tedaj log ni ekateri še le pred malo urami, glavn bil v stanu se posvetovati o tem pred praviti sena in rezanice je konjem najbolj navadna gosp. Kramerja, ker odboru ni naznanil p n o benega predlog Govornik zato m da bo prav Poleg piča oves. Ta se jim daje ali sam ali mešan z reza- o je pa , da se med konjskim gnojem po- sprejeti sledeči predlog, katerega pa stavi samo v nico. gosto Z ahaj prav cel prebavlj oves. ne v odborovém imenu: ,,Glavnemu odboru y da skrbno ljam podru: prevdarja, kako bi se lastnem se nalag vstregio ska Bistrica, Vipava ia Metlika gledé izdavanja lastnega Taka piča j najbolj Jesenice, Cerknica, Bohinj ker namena svojega : živini gnojem popušča u odbo bilo mo iskega lista. Ako bi giavnea vstreči izrečenim željam, pa se mu nalaga, prihod goče njemu občnemu zboru o tem poročati u Nad vornik omenj katere y da mu ni znano , od kod so številke y ,jal gosp. Kramer za zdavanje lastr; lista, tudi pravi, da dvomi, da bi po izdavanji lastnega dati redilnih moči, ni dosegla in med zrnje in s tem vabi največkrat kmetijstvu škodljive živali, katere gnoj razkopavajo. Vzroki, da po konjih zavžiti oves odhaja* neprebavljen od njih. so, ako je konj sicer zdrav, ali v tem, da se konju sploh ovsa daje preobilo, da ima primeroma premalo druge krme, ali pa, da ima slabe zobe. konjskih boleznih, katere provzročijo slabo pre-bavanje, nimamo namena pri tej priliki govoriti, ker bi liâta postala „Naznanila" nepotrebna odbor, kateremu je ker mora vendar bila to preobširna naloga ; omenjamo samo ploh y Stopati |U, pyiUW^H V» OVV/jl-LU IAVJ4V • MUjf -------------J tudi oblika „Naznanil" v čem spremenila, bodo vendar-le poročati o po katerikoli družbi nalog za-em delovanji. Ako bi se tedaj pri konjih, kakor pri vsaki živali sploh, na to gledati y da odh od nje blato redno; in to doseči priporoča se, konjem večkrat dajati po nekoliko grenke soli. zmiraj ostala potrebna, to tem bolj, ker tudi pri izdaji Ako je vzrok slabega prebavanja v tem, da dobiva lastnega lista nastane vprašanje, ali se ima ; m______tistim družbenikom, kateri samo nemško razumijo, tudi kaj naznaniti o konj preveč ovsa in premalo drug krme y je pomoč lahka v tem, da se ovsu družbenem delovanji ali nič? Ako se ima celó sploh daje več sena. primeša vec rezanice in tistih 500 gold. , katere stanejo sedanj y Naznanila Ako pa ima konj zobe slabe, treba je oves na de > obrniti za izdajo novega lista bi bilo to morebiti prav belo zmleti računano; nerazumljivo pa je, da bi se prihranil še drugi denar, o katerem je gosp. Kramer tudi govoril Ako se sredstva po druzih potih — izrekoma po vladini podpori to vprašanje takim ravnanjem ohrani si gospodar konje zdrave in krepke in razun tega se varuj škode, ker ne zame dobé, bo to vsacega veselilo ; toda tava dobre pice, ki mu lahko dobro zaleže pri piči v drugem gospodarstvu. gotovo vsaj dane premalo m vtemeljeno, da bi občni zbor danes o njem sklepal * 404 Tehnično porodilo projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil P0^ Polhovim Gradcem vodni stavbi temeljne zatvornice, potem strugi dno po globočiti in bregovje s potrebnimi deli zavarovati Drug daljina meri od združenja Male vode z Božno Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. H^U i ™ ^^B VIII. GradašČica (Dalje.) Vkljub tem splošno neprijaznim razmeram so koder naprej se potok ime na nekaterih primeroma ugodnih krajih projektirani zapori Čez doline, in sicer: . Zapor doline Ornega potoka, ■ pod Hrastenicami v Gradaščico. in počezni profil doline sta pridjana projektu ki se m Situacija Tu predlagam, trov visok zapor, vikšal na 10 metro da ki bi me se naredil Čez dolino se ob svojem času lahko po Stroški tega zapora bi znašali 10.000 gold., kakor se razvidi iz počeznih profilov 7437 kub. metrov prodovja in tedaj zapor lahko ustavil meter pnine 1 gold. 34 kr veljal kubični n. Zapor doline potoka sv. Katarine. Pa zapor naj bi imel 7 metrov ob času naj bi se lahko zvikšal na 12 metrov Ker znašajo pa meter 4 gold. 23 kr stroški 12.000 gold., zadržano gradivo meri samo 2833 kub. metrov, veljal bi tukaj kubič III. Zapor doline Male Božne. nad Najbolj vgoden kraj za zapor je se naredi 6*30 metra visok % • Novim mli na) nom"; pri prvem zidanj v bodočnosti pa naj se za 4 metre zvikša Stroški zapor ustavljal kubični meter 35 kr / y znašajo 10.600 gold., nasipnina, ki jo bode pa 29.500 kub. metrov; tedaj stal < • Ta IV. Zapor doline Velike Božne. zapor je predlagan v skalnati soteski nad „No vim mlinom ', in sicer v • V • t visim 7 metrov ne bode mogel zvikšati, ker bi voda zastajala ležečemu mlinu škodovala Drugi kraj, naprava za ustavlj Poznej se zgorej Sag v Veliko Božno dolina preširoka zato ako bil 51 metrov jez slučajno tucjU dala narediti prodovja, leži ravno nad izlivom občini Zalog. Vendar je tukaj zmožna za tak jez; kajti , bi znašala dolgost uže manj metrov visok štev. IV Ker je za Veliko □o uže tako predlag Tudi v dol bi se dol bi za sedaj ne bilo treba druge take stavbe primernega kraja, kj Male vode zajezila; zato bi se moralo tu skrbeti samo za poprej omenjeno pogozdovanje in za zavarovanje dna posameznih strug. Konečno plaviti moram še omeniti, da bi se tam nič več ne m vsaj na nekaterih bodo zidani zap zat krajih drugače moralo skrbeti se za prevazevanj žagovcev. Se ve, da goterih žag veliko škodovalo to lastnikom mno drugi daljini, to je, o daljini po odprti ovega Gradca naprej do meie močvirj do - v občini Dobrova, velja skoraj ravno to, "kar sem rekel » w w a • M v • ^M» «M • —. _ O ^^ 0 «I —--— — —- guliranji Švice od Vrzde dalj jem Fudi tukaj je struga potoka napo GradašČica, do meje močvirja vsega skupaj 12.266 nuj metrov. Za to dalj se moralo ustanoviti med ude leženci posebno društvo, katero bi dežela in država pod pirali tej daljini ležeči adnj mlin popisan v zapisniku štev. 32 metra dolg poroma tako slabem stanu, da se na ) Pri peklu u y ki > stran 1, ima sicer 20.05 za- po 1 ne morejo, ko pride povodenj in zraven prizidane zatvornice z metra širokima; a oba objekta sta v pr. zatvornice še vzdigniti struga polna prodovj voda čez bregove in cesto na Polhov Gradec Vsled tega je vsa pri najmanjšem naraščaji stopi avi vsa zemljišča v dolini in Pri tacih razmerah naj bi se porabil §. 6 deželneg zakona od 15. maja 1872 Potem bode treba počakati, bodo do sedanj vo- dotoči zamogli najvišo vodo toliko znižati da ne bodo škodovali sosednji zemlji ; ko bi se to vendar še zgodilo, morale bi se vodni stavbi nove temeljne zatvornice pri- zidati, 8klicevaj se na omenjenega zakona svojem dalj Kar se slednjič tiče tretje, na močvirji ležeče Gradašč teka razdeliti v dve bist v pravo Gradaščic moramo jo po naravi njenega različni dalj in sicer : to je y od hektom. 5 + 20 do izliva Malega Grabna, oziroma do zatvornice pri hektom. v Gradaščico kot mlinski potok 38 + 90, in to je ) od ome n)ene vstopne zatvornice do izliva njegovega v ljubljanskem mestu. ker Sedanj e tako zaznamnjevanj rado zmoti , in sicer zato, imenovan Mali graben v istini prava Gra daščica, potok pa, kateremu pravimo sedaj Gradašč je stavb kanal, ki se odloči od Gradaščice i Ko bi se ta imena popravila, bi bilo v istini razmeram pri merno iu dobro Pri prvi daljini, ki meri 3370 metrov, vidimo, se naj visa obližji Bokalškeg - da voda razlije posebno rada čez svet, ki leži v m haj Situacija tega mlina in dotičnih vodotocev se na- v zapisniku št. 32, str. 17. Nevarnost povodnji se tu zopet zamore odstraniti tedaj y najviše vode zniža. ako se s pomočjo temeljnih zat^ornic površje o to predlagam da se s po kona o vodnem pravu prizidale dosedanjemu dotoću nove zatvornice ki imele 298 m prag na kvoti zapore, katerih svitloba bi znašala 1*30 metra zraven pa nov vodotoč s 80 * me rokim dnom Drugi kos potoka, tedaj pravi mlinski potok, meri zatvornice do Ljublj 7385 metrov (Dalje prihodnjič.) y Glasbena novica. Matica" tekom meseca decembra Glasbena svojim članom muzikaiij za 188 Ke po r društveniko mnog odbor, ki ves društven ga doneska še ni uplačalo, zato prosi po z oztrom na blagovol poslale Redno 6. društvenih opravlja b r e z p 1 a č km a v»i uutu praVu , p. u. Olrti) j doposlati letnino. Muzikalije se bodo da bi n. či samo m članom ki led s prodov- priporočeno plačevanj so svo) pri viož pačnih, morebiti uže stoletja stoječih vodnih mnogo d kov narej ke bode častitim članom posebn stavb, tako da uže srednje visoka voda iz struge izstopi Da o —— — wuuju »»ova.« vyj u. a, ta ou u^c í^aiupi. o rvu v uareja. — ^araai se temu pomaga, treba je najprej narediti pri vsaki stu nekaterih muzikaiij r se z dopisovanjem in opominjevametn časa potrati in društvu nepotreboih stro-Zaradi neljubih zaprek se bodo narae- 7 ki so povedane v va- 405 bil i h na občni zbor, vsem članom razposlanih me3eca aprila t. 1., razposlale naslednje: 1. F. S. Viihar — ,,Mornar", samospev za niži glas in klavir; besede Fr. Preširnove. Delo je poklonjeno vladiki Strossmajerju. — 2. F. S. Vilhar — „V tihem mraku", fantazija za glasovir. 3. A. Foerster — Kitica narodnih napevov. X. zvezek z 11 pesnimi v partituri; prvib pet napevov je za mešan zbor šesteroglasno priredjenih. Pesni so : a) Zvonikarjeva, b) Veselja dom, c) Pastirska, a) Bleško jezero, e) Triglav, f) Vse mine, g) Hej Slovani, h) Planinar, i) Svarjenje, k) Pod oknom (za bariton), 1) Popotnik. 4. Anton Nedvěd „Vojaci na poti", možki zbor. XI. zvezek, partitura; besede Simon Gregorčičeve. Dohodki od nečlanom prodanih iztisov pridejo na željo skladateljevo v prid „Narod n emu domu". Cena partituri in 4 glasovom je 60 kr., posamičnim glasom po 5 kr. 5. Anton Nedvěd — „ Štirje moški zbori", poklonjeni čitalničnemu moškemu zboru. XII. zvezek, partitura. Pesmi so: a) Zvezna, b) V ljubem si ostala kraji, c) Pod oknom, d) Slovó. 6. „Lavorika" III. Zbirka slovenskih napevov za 4 moške glasove. V tej zbirki so vsi napevi, ki se nahajajo v X., XI. in XII. prej omenjenem partiturnem zvezku, samo da so tu napevi za vsak glas posebej. Prijatelje petja, narodna društva in čitalnice vabi k pristopu Glasbene Matice odbor. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881, Spisuje Jos. Levi eni k. (Dalje.) ! t A * A Akoravno je bilo uže precéj pozno na času, obiskati smo želeli vendar še eno svetišče, ker smo mu bili ravno blizo, in to je bila bazilika „Sv. Križa v Jeruzalemu" (S Croce in Gerusalemme). Lateranska bazilika stoji na skrajni jugo izhodni strani rimskega mesta. Pred njo razširja se proti izhodu velika, polagoma navzdol odsahjoča se ra?áa, opasana ob desni s trdnjavskim črno-rujavim obzidjem , akoa katero peljejo kmalu od bazilike dol lateranska vrata (Porta Ž. Giovaui). Svet le-tod je peščen, nerodoviten, spo-minjajoč zeló na ogerske pustinje. Konec te raváni stojí v tihi osamljenosti bazilika sv. Križa Jeruzalemskega, kateri je prizidan samostan redovnikov Cistercijenzov. Tu imel je njega dni mladi rimski cesar in trinog He-lio gab al svoje vrte. Cesar Konštantin pozidal je na tem mestu na prošnjo svoje pobožne matere sv. Helene krščansko cerkev, da bi se v njej hranil in Častil oni kos sv. križa, katerega mu je bila ona podarila. Od prvotne cerkve stojijo zdaj ie še zunanji zidovi; znotranjo svetišče bilo je večkrat, zadnjič za časa papeža Benedikta XIV. predelano. Delijo ga stari kamniti stebri v tri ladije. V velikem altarji shranjeni ste trupli sv. Cezarija in sv. Anastazija. Pod svetiščem je podzemeljska rakev (kripta), kamor pelje dvoje stopnic. Znamenita je ta rakev zlasti zato , ker so njena tla iz prsti Kalavarske gore poleg Jeruzalema. Sv. Helena je dala nakopati te prsti na onem mestu, kjer je bil zakopan najden Kristusov križ , ter prepeljati jo v to svetišče. Zarad pomanjkanja časa nismo mogli obiskati kripte, ampak ogledali v naglici baziliko, ki je po oboku oza-lišana s prelepimi slikami, katere kažeio v podobah zgodbo najdenja in povikšanja sv. Križa. Potem pa smo se podali v zakristijo in prosili ondi nazočega gosp. redovnika, naj bi nas blagovolil peljati v kapelo, kjer se hranijo ostanki sv. Križa ia druge sloveče svetinje. Česar smo se prepričati priliko imeli pri vseh gg. rimskih redovnikih, s katerimi smo prišli v kako dotiko, da so namreč nenavadno priljudni ia postrežljivi, našli smo tudi tu. Prav rade volje vodil nas je po več ho-diščih, ter pripeljal nas v nadstropji v skrbno zaklenjeno kapelo z mičnim altarjem. Tu je prižgal najprej sveče, potem pa jel nam razkazovati svetinje. Trije kosi sv. Križa vdelani so v veči križ, ki s to ji na altarji. Lahko so natančno videti. Koj nad altarno mizo je vdelan skoraj za seženj dolgi kos križa spokorjenega razbojnika (sv. Dizmasa). Ed en izmed žeblje v, s katerimi je bil Izveličar pribit na krit, hrani ae v zlati posodici tako, da se lahko poljubi in celó potiplje. Človeka sprehajajo ne-popisljiva čutila, ko ogleduje to znamenito svetinjo. Tudi velik del napisne table, katero je bil dal Pilat obesiti na Kristusov križ, pokazal se nam je. Le beseda „Nazarenus" (Nazarejec) in prvi dve črki besede „Rex" (kralj) poznate se še razločno; zapisani ste v latinskem in grškem jeziku in sicer od desne proti levi. Najden je bil ta napis (vrezan v cedrovi les) v 15. stoletji ob neki popravi bazilike shranjen vrh njene fasade (slavoloka). Pokazal se nam je dalje prst sv. apostola Tomaža, s katerim je bil posegel Kristusu v desno stran. Shranjeaih je dalje tu še nekaj trnov iz Kristusove krone, mali del betlehemskih jaslic, kos stebra, pri katerem je bil Kristus bičan, in še več druzih svetinj. Počastili smo vse te znamenitosti , kolikor se je zamoglo, dostojno, ob enem pa priporočevali sebe in svoje drage milosti Najvišega. Ko smo prišli nazaj v zakristijo, kupili smo si oodi v spomin železni žebelj , ki je natančno ponarejen po onem pravem, s katerim je bil Kristus pribit na križ, kar spričuje tudi tiskano pismo (avtentika), katero se nam je z žebljem vred podalo. Prejeli smo v dar tudi ponatis napisa Pilatovega, ki ga je bil pripeti dal na Kristusov križ. Prav zadovoljnega srca zapustili smo tudi to svetišče in globoko si vtisnili v spomin vae, kar smo ondi videli in počastiti priliko imeli. Uže se je bližal večer (četrti našega bivanja v „večnem mestu"), ko smo dospeli na svoje preaočišče. Tu čakala me je velika iu zeló mikavna skušnjava. Gosp. stotnik Zitterer me je uže prejšnji dan vabil, da bi šli čez nedeljo (3. dan julija) v Napol j, na ognje-metno goro Vezuv in v Pompeji. Zadnji čaa bil je zdaj , odriniti proti železnici , in našel sem več gg. tovarišev za odhod uže pripravljenih. Toda meni je veÓ okoliščin odsvetovalo ta izlet. Voziti se je kazalo vso noč. Kako slabi in nerodni so italijanski železnični vozovi 3. reda, sem popisal uže na drugem kraji. Da bi tedaj dospeli v Napolj naslednje jutro vsi vtrudeni m nenaspani, kazalo se je kot gotovo. V enem dnevu pa ogledati znamenitosti napoljske, iti na Vezuv, obiskati zraven še Pompeji, zvečer pa odriniti zopet od tam ia vositi se ponoči zopet nataj v Rim , tedaj uže drugo noč brez počitka: to razvidi vsakdo, da kratkomalo ni bilo priporočljivo. Ob potu od Rima do Napolja in zopet nazaj videti je vrh tega veliko znamenitega; in če bi tudi druzega ne bilo, saj uže doljno talijanske pokrajine kažejo popotniku dovolj mnogovrstnega in občudovanja vrednega. Vae to pa nam je imela prikrivati dol in nazaj gredé temna noč, ker me3ec še do polnoči ni svetel. Za zivest tedaj, da videl sem površno Napolj in VeBuv, plačati bi bil moral najprej precéj veliko novcev in žrtvovati počitek dveh noči; kar pa je bilo se največ: zamudil bi bil prvi dan sloveča tridnevnice, katero smo imeli po določilu sv. Očeta Leona XIII. obhajati slovanski romarji 3., 4. in 5. dan julija v častitljivi stari baziliki sv. Klemena. 06 Vse to tu na kratko povedano svetovalo mi je, naj zarad brambe našega morskega ribštva v jadranskem ostanem v Rimu, kar sem tudi storil. *) (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. morji, kjer nam predrzno v škodo hodijo laški ribči. Schônerer in Fiirnkranz pa vložila sta predlog, vlada razpusti državni zbor; pa ta predlog sta podpirala. naj sama Dunaja 18. dec česka ljudsk Obrtnijska post in na Dunaj bila sta tudi pretekli teden predmeta, okrog katerih se je vrtilo bolj ali manj ostro razgovarjanje političnih krogov. Državni zbor zbo ruje uže od 5. dne t. m. dan za dnevom predlogov, kakor postava o pobiranji davka malih konca meseca marca prihodnjega leta, in postava o številu re krutov, katero se dovoli tudi za prihodnje leto, obrav- navala se J dan za dnevom tudi v večernih pretekli petek in soboto Česka ljudska šola za predmestje „Favoriten" še zmiraj „vznemirja" nemški Dunaj. Ministerstvo zavrglo je namreč vse zoper njen izrek vložene pritožbe, ter naročilo deželnemu šolskemu svetu izvršitev; to je speklo tako Weitlofa in njegove somišljence v deželnem šolskem svetu, da so izstopili iz njega in se poslovili s solznimi očmi rekoč, da ne morejo sodelovati pri slavi-ziranji nemškega Dunaja, kateremu so obljubili zvestobo. Tudi krajni šolski svet v „Favoritih" posnema ta izgled, in pričakovati nam je obrtnijska postava raj kazalo ki niso samo osobni jah, izjemoma pa tudi v nedelj Glasovanj pri 24 zmi po predmestja izseli vse, v kratkem, da se iz onega ćuti in diha kar „nemško" misii, y in doseči zna konečno ona garda smešnih „nemških" y da je dobra četrtina poslancev med levičarj vitezev y kar * » jim bo n a j m a n j o volji y da dobijo čisia protniki postave in vsega ampa kar da fié hô6ô storiti malim obrtnikom na korist so volilcem svojim in obrtnijskemu stanu nasproti brez česko dunajsko predmestje ob južnem kolodvoru. se mora pač smešno zdeti tako postopanje, živo priča y ako velik ki je ozirni, glasovati zoper v glavnih načel postave, katera stvo na izučil. 24 določuje, da mora tisti, ki hoče začeti rokodel e tudi popolnem strah nimi nekaterih „pogumnih u SVOJO roko, skazati, da se ga jim Sploh je bilo prizadevanje skrivnih ali očitnih nasprotnikov postave obrnjeno na to, pri vsaki priliki s spremembami in dostavki spodkopati ali vničiti to, kar se načeloma hoče določiti obrtnikom na korist. — Zato je gomolelo nasvetov in popravkov skoraj pri vsakem paragrafu. — Mačeka, Suss, Sax in celo vrsto takih segalo je v razgovor, da so desnici očitali, da hoče brez somenj sv- Andrej akoravno nepotreben Nemcev pred zasramova Cehi. Nemški deloma oficijozni časniki, med temi „Frem-denblatt", začeli so pri tej priliki hvaliti velike zasluge izstopivših šolskih svetnikov, trditi nepotrebnost češke šole in naglašati potrebo „nemškega državnega je- zika", na kar odgovarja. yy Politika" prav odločno in temeljita Iz Gorice 10. dec. (Izv. dop.) V ponedeljek, 4. dne t. m., ko se je začel 14dnevni, najveći somenj goriški, y y prvikrat letos metlo v Gorici tako tehtne ugovore levičarjev postavo sprejeti nespremenjeno; ako seje pa vendar sprejela sprememba, očitalo se je ravno tako strastno iz istih obrtnijski odbor izdelal načrt postave površno, takoj, še celó po Sneg pa se je zarad toplega vremena naših gorah stopil. Ljudi je bilo pa malo na trgu tudi ust, da j pozneje med tednom; kup Be mocno pritožujejo, da m zadosti podučil in posvetoval — na kratko delo njegovo za nič Tako y da se da 80 malo blag čeli na koše pripravljenega za vse slučaj imela levica očitanj so, da letos dar nekaj pečali Naši mestni očetje so za- dostaviti še to Temu moramo pazko: Desnica segla je v debato samo pri važnih točkah in kedar je bilo treba, zato pa so se dščipavati pri izdajilih, in menili vsaj ne bo primanjkljeja za najpotrebniše stroške. Pa, kakor da bi prokletstvo prežalo nad njimi, se je bil finančni oddelek preracunil za par tisočakov. in hudobni duh jim je kar naenkrat pokazal g* oglasili nasprotniki postave pri več prilikah za predlog z deficitom imenovanega zneska.^ Vsled tega še hitrej ali P kakor jim kazalo predlog vpisani spustili so včasih začetkom govora nekatere „zagovoru potem pa so začeli govoriti pro t ostanej tri otročj pri sklepu, da vrte podobne besede predlogu, proti postavi spiob, proti vsemu, kar 8e r od desnice govorilo za postavo in konečno zoper des bodo vsaj letos namesto o sama drževali. Oni dopisniki tržaških ita- se je nico zbora štajarski poslanec ploh Tako odlikoval se y ki plemenit nega, po čital desnici začetkom govoril nekaj reč , da k obrtnijski postavi pričel sam prav strastno lijanskih dopisnikov, ki delajo za poitalijančevanje venskih otrok, se ve da se hudujejo nad tako varčnostjo, in zato vidimo, da na pr. v „Cittadino" skora vsak dan jadikujejo nad pretečo zgubo dveh Froebel-novih vrtov. Slovenci goriškega mesta pa se ravno v pa dava politiko , konečno govoriti o nevarnosti za "nemštvo in o vsem drugem samo o obrtnijstvu ne. — Poročevalec grof Belkredi. ki tem slučaji potrjujejo v vrti so ona črviva gnjezda ri korenini spodjedajo prepnc . ki : y da laški otročj sko drevo zare» in čujej Otroke nam s potujčevanjem odjemljejo in v renegate spreminjaj je pri visoki svoji starosti prevzel to važno in težavno 9drasii Pa 8.e Eam ^W0 P° Poti nizke£ službo poročilo, pa vsem težavnim nepadom nasproti nikdar ni m po aravnih zakonih laških ečij, ki vsled vsako gub hladnokrvnosti y odgovarjal zmiraj mirno in vrstnega mehčanj oličnega oblikovja slovenskemu rečno, redno samo tiho preziraje vse osebno besedo težaku materinščino podjarmljajo. „Cittadinov" dopisnik vanje ; tako na pr. Herbst na prazne njegove čenče ni dobil ne besedice odgovora. Iz državnega zbora omenjam še, da je vlada predložila postavo o pomoči za Tirolce in K vodnji poškodovane. iz Gradišk je po se siri in zemlie. jemij yy takem v resnici prav trdil, da laščina A t i • v vec Slovencem na Goriškem čim dalj po po zajez in jezov pri tem pogledu, če ne bomo tudi mi stavljali bodo vse druge korenini, nam Nabrgoj podal je interpelacijo osno.ve priprav m pomagale. Otročji vrti na do * Rima V na idj listu 397 v 9 karni pogrešek Bere Novic" vrinil se je pri „Spominih vrstici od spodaj gor motljiv mači podst so toraj v Gorici velika in po treba. Ako pa jih bo treba z lastnim žepom snovati in naj se : „ogledal tis- smo ondi še v nje zdrževati y ako silno potreba, da ga ijudstva obujamo potrebno v širših krogih dno zavest nem desnem kotu belo-marmeljnasti kip rajnega sv. Očeta tem pomenu smo vsaj Pij nekoliko srečni, ker letos razšir- IX v klečečem položaji; na nasprotni levi strani pa kip Izveličarja k stebru privezanega.") jeno bral in podp d r u š t v Gorici ima podlog o to, da se ljudstvo shaja, spoznava in oveda 401 Ravno so pričeli nedeljski poduk s pojamjevaojem pri- pa bodo častitim daro7atelje n iz src* hvaležai zi d> mernih predmetov, med katerimi tudi narodna iskrica moljubno pomoč. s časom dosedanji led otaja. Rodoljubi i ljudit v te društvu podučujejo , so pravo zadeli, da se vsake prenapetosti v obliki ogibijejo in da v priprostem Darove za zastavo sprejema s hvaležnostjo udani- odbor slov. bralnega in podpornega društva." Logatec 19. dec. govoru brez vidne ali na zunaj muč umetnosti 8edništvo blagovolilo Takoj , ko je si. c. kr. pred-nam potrditi „Bra no društvo" in nauke pojasnujejo, ne pa predavajo. Poslednje besede njega pravila — poročal sem to uže v 49. št. „Novic" ploh mi ne priporočali, ker ili učeniaško. Sicer b se versko v pravem pomenu čitalnicah. Strokovnjak graj preveč po il „predava ka šteli so si njega ustanovitelji v dolžnost svojo, marljivo besede tudi po j* aših * • Lilj Čl U* utl VS2VW V II J IVI IV < ' O 9 V^O j i \JKJ- * J v f f J/4 v^uw^u.im^^ Vftuuu«4 UIVU.4 v vv%u priprosto, pa vendar dovolj korenito svoj pred- nikov in dveh namestnikov. Predsednik voljen je bil nabirati udov. Nabrali so jih v kratkem času blizu 50 poskih ter potem sklicali občni zbor uže 14 t. m. Na dnevnem °gi> ob redu bila je volitev predsednika, denarniČarja, 5 odbor- deluje met po merah rsega obči in ne išče slave v dr. Stanko Sterger, a denarniČarjem sod. pristav tako imenovani duhovitosti ali bolje v „duhovičenji" . Ta v i skanji brezpotrebnih nasprotij in paradoksij in na- Bogdaa Ko bal; v odboroví seji peterih odbornikov pa 18. t. m, izmed Ignacij Grruntar, c. kr. notar y paka prenese z vseučilišč ali velikih mest tudi na predsednikom, g. Ivan L a v r e n č i c tajnikom, g. Simon slovenska tla, je zeló kriva, da so se „predavanj (6 po pustila y ker jih je najprej občinstvo z nanavzočnostjo gg. Josip Bric, notarski kandidat, knjižničarjem in odbornikoma n M i 1 a v e c : J e g i i č, c. kr. davkar y in zup nemařilo! Istina je gospoda in ko hočete da ci- namestnika sta gg. Josip Cerk. davkarski pristav y y in talnice pet nekoliko oživé, izbirajte v razgovoru pred veletrgovec Karol Pup pis; voditelj gledišnih predstav občinstvom predmete, ki sedanji obči in sosebno tudi pa v tej ëlroki isrsdno isurjen sod. pristav g, Vi die, m m • « • • . Ill I I « 11 « . I ? m___^ i _ - V 1 I 11 I 1 ski svet zanimajo y prestrojite obliki tako Društvo naročilo se bode skoro na vse slovenske a vzbudite hrepenenje v poslušalcih po kem in na- časnike i tud na nekatere druzih daljnem poduku. Potem se tudi strokovnjaki ne bodo dolgočasil bode v družbo Moho kov. Vpisalo se v Matico slovensko in bodo več, kot kako skupno pod konsumnemu društvu, katero osob to je, čital jetje, enako kakemu nim potrebam hrano ceno. Pa preneham, da sam ne zagazim v predavanje te nekako zares propadle strani v naših narodnih, kakor sem rekel, zlasti ,,gosp >skih" društvih. beno sedo st y določ i je to odb v ike podeljuje za nižo bolj četo delo bolj bode dosegalo pr seji eno be vse, kar je mogoče, da bode le vedno svoj namen Bo o» O bla o pri Ljubljana. se vrnili vóe aj zopet v domovino. Državni poslanci slovenski so Državni zbor dec (Slovensko bralno in podp Gorice 18. društvo) vabi vse redni občni zbor, ki bo dne 24. decembra t čim dnevnim redom n. gospode društvenike v s letni lede- Letno poročilo odboro zboroval je od 5. decemora poČenši dan za dnevom, zadaja dva dni preteklega tedna celó po dvakrat na dan; tudi zadnjo nedeljo zboroval je od 12. ure do 4. Računski sklep za tekoče leto. Proračun za 1883 popoludne; zadnja seja bila Ck v ponedeljek. Naši poslanci razun obrtnijske postave niso Slovencem niče- Poročiio o pogodbi sklenjeni z društvenim gospodom sar prinesli seboj; o položaji sploh pa zdravnikom in z lekarnicami ter odob po 24. dr 5. Volitev novega odbo te pogodbe zadovoljno in trdijo izrazujejo se y da smemo v bližnji prihodnosti y in sicer: pričakovati Slovencem ugodnejših razmer. predsednika 10 dborniko in namestni litev društvenega senata. 6. Posamezni predlog ter vo- Ob (Občni zbor ljubljanske Čitalnice) bode , kakor vsako leto, tuli letos sv. Štefana dan ob 11. uri dopo- enem odb ki y nabirati za drust priporoča se vsem gg. drustvenikom da zastavo; ludne v zgornjih prostorih čitalničnih. Vabila ob kaj daje neske s gosp. Vugi, posebno knj ki pooblaščen Razposlana da v ta namen čnemu zboru se te dni razpošljejo b do niča do znanih rodoljubov: „Prečastiti gospod! Zn (Uradna „Laib. Zeitung") pritožuje se po pra- ta le okrož- vici zoper nek izrek mladega Plenerja v finančnem odseku, „da uradna „Laib. Ztg." udriha dan za dne-Vam je, da so rodoljubi vom z na^nesramnejšimi izrazi po najbolj ustanovili v goriškem mestu slovensko bral in pod častitljivih patrijotih". društvo, v katerem se zbirajo rojaki nižega stanu porno ki so do sedaj ne rečemo zgublj v mes Sed popolnem pa imajo kro pij da v te društvu ná Dunaji lepo, laži in Kaj tacega se dá na , L. Z." sploh nihče ne išče iu ne bere z prav lahko blebetati; komur pa je znano, koliko psovk kjer rodno ognji y krog kat erega se zamorejo zajemati toliko duševno, kolikor tudi mate Gotovo namen teg društv po širokem svetu po telegrafu in po dopisih pošiljajo umirajoči nasi „Deutsch-lírajnerji" zoper rijalno pomoč. viado in narodne osebe, se mora res čuditi mirnosti in birat ter a sreči posvečen , zato je to društ vsem blag m národa o vredno domoljubne potrpežljivosti uradnega lista y ki o glasi , se prav prav redko da šegavo in rahlo zavrne najbolj lažnjive in podp Lepo je uže število društveno začetno premoženje dobro napreduj h drustvenikov (234), nesramne napade oae stranke samo v toliko y da se celó Njegovo Veličanstvo je bla 100 )ld g Po pravilih našemu podpornemu zalog podarilo podp želji drustvenikov, kako tudi zavrnilo motenje občiustva. Vredništvo „Laib. Zeitg.,ť dalo je g. Plenerju najboljši odgovor s tem, da mu je poslalo zadnja dva letnika ,,Laib. Ztg." drugih spoštovanih rodoljubov, namerava sedaj odbor društvu priskrbeti lastno zastavo národ trib b podobo ss. apostolov Cirila in Metoda , katera si je društvo izvolilo za svoja patr Pa to more odb z dostavkom, da naj ju pregleda sam m se prepriča , kako neresnična je njegova prav v en dan tje izrečena trdite?. (Mali koledar za leto 1883) , lično izdelan, lepljen na debel papir, da se more obesiti na steno; pri-na napraviti le iz radodarnih doneskov, ker podporni zalog prodaj je pri Blazniku v Ljubljani. še majhe in more podp h bolnih drustvenikov služiti. Drustveniki sami pa ne zmorejo potrebne vsote; zato se vdani odbor do prečastitih domoljubnih gospododa bi dariti pij o brač( o po Noviear iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Državni zbor zboroval je zadnjič aj v ta namen. Vsak znesek pobotamo v javnih pretekli ponedeljek ter se je v zbornici poslancev obrt- listih in vsakemu darovatelju posebej; naši drustveniki nijska postava sprejela v tretjem branji ; volil seje dalje 408 odsek za přetře sa vanje vladinih predlogov o pomoči po plomacija sumiti, da bi bil utegnil Giers z Bismarkom povodnji poškodovanim Tirolcem in Korošcem, in vložil dogovoriti korakov obrnjenih zoper Avstrijo in ravno je v tej seji tudi dr. Poklukar s tovariši interpelacijo do naučnega ministra barona Conrada, v kateri ga 8klicevaje se na znane v koroškem vladnem listu razglašene razpise učiteljskih služeb za slovenske občine, v to, da se je Giers iz Berolina naravnost podal na Laško r ni dalo malo potrdila onemu sumu, ker ni ravno never- jetno f da bi se zvezi obrnjeni zoper Avstrijo Laška iz znanih vzrokov zdaj tako radovoljno pridružila ovuw A ChU I^IOU U vl tv A J O X-k. 1 MJL ëJ Cm DiU V vUO IV V> UUUUU ^ V ^UaUlXl » £JA \J tV \J ▼ VA C* j tai\W katerih je rečeno , da je pri prosilcih znanje sloven- se je to zgodilo leta 1866. y ščine samo želeti (wiinschenswerth), vprašajo: kakor Temu nasproti se Bis- Je marku ni zdelo primerno molčati, ampak za zdaj je njegovi ekscelenci znano omenjeno postopanje koroških hotel pred vsem svetom odstraniti nezaupnost, katera šolkih oblastni) ? Ali ga je volja, storiti vse po- bi bila pri nas po pravici nastala. 9 Nemški Časniki, ki 5 da se v koroških slovenskih obcinali namestil- so zmiraj glasilo Bismarkovo, priobčili so tedaj v ta trebno jejo samo, slovenščine popolnem zmožni učitelji in skr- namen novico, ki je bila do zdaj skrivnost, da imate beti za vspeh, poducevanja v ljudskih šolah slovenske Nemška in Avstrijska pismen po obeh cesarjih podpisan Koroške tudi s tem, da se slovenščina kot učni jezik dogovor za svojo obrambo z natančno omejenimi na- vpelje V vseh teh Šolah brez izjeme? sprotnimi dolžnostmi za gotovo v sedanjih razmerah gosposki zbornici dejali so udje desnice pre- mogoče slučaje, in temu dostavljajo Bismarkovi organir tekli ponedeljek v kraj šolsko komisijo 9 ki Je s da je zveza obeh držav tako tesna in prijateljska 9 da predlogom o premembi šolske postave cincala leto in izključi pri o b eh državah enako zvezo s katera dan levičarji izstopili so iz komisije še V1MU j AVT1VUAJI IXJOiV^lll OV A dJ AVUilOljU OU IV p o t g hi y AU je desnica sklenila s pomnoženjem komisije vničiti nji- Vse to bi tedaj po domače rečeno toliko pomenilo : hovo večino, in potem prišlo je še le do volitve po da je Rus za zdaj brez vspeha Nemcu ponujal zvezo vsem nove šolske komisije, v katero pa levičarji ne za- zoper Avstrijo. — Naši uradni in uradnim sorodni čas- samo ko koli drugo državo. tajajo. niki temu razkrivanju niso mnogo dostavljali 9 Zadnje dni šumelo je zeló po časnikih in na borsi „Pester Lloyd' < trdi je 9 da po tej pogodbi Nemški ni o predstoječi vojski med Nemško in Rusko ali zabranjeno, svojo državo politično ali teritorijalno pre-tudi Avstrijsko, toda mi zdaj še upamo, da je bil strojiti, to je drugače rečeno šum umetno napravljen. Iz Trsta naznanja „Tr. Tagblatt 9 da U 9 da je bil znani Oberdank, ki je hotel z bombo napasti cesarja v ške vladarje Trstu, obešen danes zjutraj ob 6. uri. skega itd. naša država ne imela pravice vtikati se vmes, ako bi prav Bismark odpravil vse druge zdaj še kolikor toliko samostojne nem- 9 na pr kralja bavarskega, sakson Nem Čija. Nověji nemški časniki hočejo vedeti _ , da Odkar je potoval ruski minister Giers nemško-avstrijska zveza za slučaj samo rusko-avstrijske po zapadni Evropi in posebno odkar je po sijajnem ali nemško-francoske vojske ne naklada zaveznikoma sprejemu v Berolinu imel razgovor s knezom Bismar- kom dolžnosti, ampak samo za slučaj 9 ) začela je avstrijska, pa tudi druga evropska di- ena zaveznih držav od dveh nasprotnikov. ako bi bila napadena na prihodnje leto. novim letom nastopijo „Novice" svoje 41 leto znane so tedaj slovenskemu svetu Zadostovalo bode zato častitim bralcem, naročnikom in prijateljem „Novic" zagotovilo, da bode vredništvu skrb in prizadevanje, v gospodarskem, poducnem in političnem delu podajati bralcem res koristnega, zanimivega in po vsem staremu našemu programu „za vero nega berila. dom cesarja (i primer načelih držali se bodemo zmiraj zvesto svoje preteklosti f pri sredstvih pa si bodemo prizadevali, hoditi pot pr emisij enosti in odločnosti, katero nam je kazal oče „Novic" in prvi probu ditelj naroda, dr. J. Bleiweis, se ve da v popolni zavesti, da nam on sam ostane nenadomestljiv. orodji Vstreči željam, katere so se cule, prinašale bodo,,Novice" tudi podobe o strojih ' l'VU.VMV v/ o ti Vjlll, ui UUJl ali iznajdbah zadevajocih kmetijstvo in obrtnijstvo. — Trgovini, kolikor zadeva kmetijske pridelke, in živinoreji sledilo bode vredništvo s posebno pozornostjo in upamo, da nam bode mogoče, naročnikom „Novic44 knjigo o tej zadevi, katero hočemo kmaln na svitlo dati, preskrbeti polagoma, ako ne popolnem brezplačno, vsaj po nizki ceni Vsem častitim dopisovalcem in prijateljem „Novic" izrekamo pri tej priliki naj gor kej o zahvalo in prosimo jih ob enem da Naročnina „Novicam44 ostane stara in veljajo z „Oglasnikom nam zvesti in prijazni ostali tudi vprihodnje vred s pošto prejemane za vse leto gld 60 kr., za pol leta gld 40 kr., za četrt leta v tiskarni gid 30 kr >1 « 9 9 19 M 9 1 za 99 99 99 za Za prinašanje na dom v Ljubljani po kr na leto več > > '9 Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani Vredništvo in opravništvo „Novic Odg vrednik: Alojzij Majer Tisk in aložba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani