Štev. 49
Nedelja, 4» decembra
193«
Drugo Jutro je šel Andrej h gradu a v svoje veliko presenečenje je našel grajska vrata zaprta. Pred vrati je stalo polno ljudi, ki so se razburjeni menili med seboj.
»Tvoja sestra je prav tako slaba kakor ti«, ga je nahrulila neka ženska, »dobra graščakinja jo hoče vzgojiti ka-
skega ©feska
ta joče, kakor so bde oči mrtve srne...
Ponoči je sanjal o njenih žalostnih očeh in ves prestrašen je v polsnu skočil iz postelje in zaklical: »Milada, ali si tu? Milada!« In ko se je zdajci zavedel, da Milade ni ob njegovi strani, ga je obšlo tolikšno hrepenenje po njej, da je na ves glas zaihtel: »Milada, Milada, Milada!«
Virgil, občinski pastir, njegova žena in hčerka Vinska so planili iz svoje sobe in zakričali na Andreja, naj jih ne moti v spanju. Ko Andrej kljub zmerjanju in pretepanju ni utihnil, so ga vsi
kor lastnega otroka in ta nehvaležna nadloga ji hoče po vsej sili pobegniti, tako da mora gospa vsa vrata zapirati! Tvojega očeta so obesili; prav tako bi morali tudi vaju!«
Ves tisti dan je Andrej žalosten taval okoli. Zmerom je videl v duhu Mi-lado, kako je hotela pobegniti iz gradu, da bi bila spet pri njem in kako so jo morda potem obesili... Andrej je videl nekoč, ko je bil še majhen, kako so prinesli iz gozda mrtvo srnico obešeno z zadnjimi nožicami na debelo vejo. Bilo mu je, kakor da vidi Miladine oči pred seboj — prav tako žalostne in oči-
trije vzdignili in vrgli na cesto.
Mrzla noč je spravila Andreja spet k zavesti; čez nekaj trenutkov je napravil čudovit sklep. Rešil bo Milado is gradu, kjer jo imajo zaklenjeno, skupaj bosta zbežala in potem si v kakem daljnem mestu poišče dela in nihče jima ne bo očital, da sta manjvredna, da sta otroka zločinca !
Tiho se je splazil do grajskega zidu, počasi je rinil skozi temo. Nikjer ni bilo razsvetljenega okna. Da, tu je zid. Otipaval ga je z mrzlimi prsti. Morda stoji zdaj prav pod njenim oknom? Tiho je zaklical njeno ime. Za trenutek je bilo vse tiho. Potem pa se je začela tresti stena, ki se je je oklepal — zdajci je nekaj zarenčalo — v temi je za-
menjal pasjo hlSoo za grajski ziđ! - V
ne^aj minutah je prebuaii pes ves grad. Hlapci so prijeli Andreja in ga držali, čeprav je griže 1 in bil okoli sebe kakor iz uma.
Nikomur ni hotel povedati, zakaj je bil prišel na grajski vrt. Tako so bili vsi prepričani, da je gotovo hotel kaj ukrasti. In sedaj ga je občinski svet poslal k staremu učitelju Bohumeku, ki na vasi ni bil bogsigavedi kako priljubljen. Stari, bolehni Bohumek, naj bi ga za kazen pred vsemi učenci pretepel.
Učitelj ni rad prevzel te naloge. Saj je vedel, kako vsi zaničujejo Andreja. Pred vrati ga je zgrabil za lase in rekel:
»Ali se kaj bojiš, nepridiprav?!« Andrej pa je slišal iz zobatih besed usmiljenje in dobroto starega učitelja. Zmajal je z glavo in dejal: »Ne, nič se ne bojim!«
Bohumek ga Je malo dregnil v komolec in mu rekel:
»Če se že ne bojiš, potem vsaj kriči,
kolikor le moreš!«
In potem je stopil stari učitelj z ubogim dečkom v razred, kjer se je trideset škodoželjnih oči polnih pričakovanja uprlo v Andreja.
»Kdo se pa veseli, da kaznujem vašega tovariša?« je vprašal učitelj z resnim glasom. »Če se kdo izmed vas veseli, ker bo Andrej zdaj tepen, potem je njegova škodoželjnost mnogo večji greh, kakor pa ga je Lil napravil Andrej. Nu, ah je še kdo v razredu, ki se veseli?«
Tisti mah so vsi otroci povesili oči in ko je padel prvi udarec po Andreju, se je ves razred zdrznil. Pri drugem udarcu so padla učitelju očala z nosu in zagodrnjal je: »Nu, pojdi na svoj prostor in sedi!« (Dalje prihodnjič)
Kako se fe stezosledec izkazal
Po kosilu, ki so ga sami kuhali, so gozdovniki polegli po šotorih, da зе od-počijejo za popoldne, ko jih bo njihov novoizvoljeni voditelj spet preizkusil.
Vse je bilo mirno. Sonce je žgalo travnik, kjer so metulji letali od c/eta do cveta. Ta tišina je kar vabila k do-brodejnemu spanju.
Tedaj je nenadoma nekaj kriknil o in zbudilo gozdovnike iz spanja. Mirko, ki jim je kuhal, je ves razburjen pritekel v šotor in povedal, da ne more najti kosa mesa, ki ga je pripravil za večerjo. Morda ga je odnesla kaka žival, ali pa — to bi bilo iie huje — ga je moral kdo ukrasti. Beli Sokol je vstal, ukazal naj bodo vsi mirni in velel Mirku, naj mu pove, kako se je moglo kaj takega zgoditi. Potem je poklical Stezosledca in mu velel, naj zadevo preišče. S tem je bilo zanj vse opravljeno in spet je legel.
Stezosledec je šel s kuharjem k ognju kjer je ležalo meso in natanko pogledal «koli, ah ni morda kje kaka sled. Potem je zadovoljno prikimal in šel, ne da bi se bil zmenil za Mirkova vprašanja, kakor po nekih nevidnih sledovih proti gozdu. Čez nekaj časa se je vrnil iz grmovja in prinesel s seboj kos mesa, ki je prej izginil.
Položil ga je pred Belega Sokola.
Vodja je pogledal plen in zadovoljno prikimal: »Torej si ga dobil? Povej kako!«
Stezosledec, ki so mu oči še žarele od
veselja, je odgovoril: »Pri ognju, kjer je ležalo meso, sem odkril sled, ki ni mogla biti stara, sicer bi se bila poho-jena trava že zravnala. Zato ni oilo težko iti po sledi, ki me je vodila v gozd, kjer je bilo meso med grmovjem precej spretno skrito. Pobral sem ga in ga prinesel nazaj. To je vse!«
»Meso torej imamo«, je pomenljivo rekel Beli Sokol. »Kako bi le dobili tatu? Kaj ko bi poiskal še njega?« je vprašal in pogledal po gozdovnikih, ki stali okolL
Stezosledec je zardel in odvrnil: »Saj ga poznam, toda ne upam se povedati njegovega imena.«
»Govori!« je ukazal Beli Sokol in terjal odgovora.
»Urna Noga je bil!« je za jecljal Stezosledec in ga pogledal.
Vsi gozdovmki so se zdrznili. »Urna Noga, eden najboljših in najzvestejših, naj bi bil napravil kaj takega! Nezaslišano! Saj je zmešan!« so menili goz-dovniki, ki so se vsi brez izjeme zavzemali za osumljenca.
»Zadeva je zapletena,« je dejal Beli Sokol. »Pojdite za menoj!« Šli so k Jasnovidcu, da bi ga vprašali za svet.
»Ali lahko pokažeš, da je Urna Noga res tat?« je vprašal Jasnovidec. »Kako veš, da je on ukradel meso in ga skril?«
»Vem!«
»Potem povej!«
»Ko sem iskal tatovo sled, ki je vodila proti gozdu, sem zagledal v močvirnih tleh odtis čevlja in opazil, da manjka na desnem čevlju sled dveh žebljev.
Vrnil sem se v tabor. Tam je ležal Urna Noga v senci in kazal podplate. Takoj sem opazil, da mora biti sled njegova, ker mu manjkata na desnem čevlju prav tista dva žeblja.«
»Pokaži tvoj čevelj,« je ukazal Jasnovidec. Res sta manjkala na podplatu
dva žeblja.
»Torej si res ti kradel?« je strogo vprašal Jasnovidec
»Da jaz sem bil,« je zmedeno potrdil Urna Noga.
Gozdovniki so se spogledali. Jasnovidec pa je stresel Stezosledcu roko in dejal: Čestitam ti! Pri nas si se marsičesa naučil. In tebi,« se je obrnil k Urni Nogi, »povem, da se maščuje vsaka, tudi najmanjša površnost. Če bd bil o pravem času nesel k čevljarju čevlje, ne bi bil nihče odkril, kar si storil.«
Manica:
Miklavževa darila
Kosičkovi otroci, pa prav vsi: Jan-ček, Metka, Tinček in Anica, niso bili še zlepa tako pridni, kakor tisti večer. Klečali so vsak v svojem kotu in molili.
Pa kako molili! Kaj pa mislite, samo dva dni je še manjkalo do Miklavževega večera Kdo ne bi molil! In če kdaj. je oač tedaj veljalo biti priden in poslušen. Oče ie hodil po hiši in smehljaje gleda! brbljajoče otroke. Da so molili vsi štirje naenkrat mu ni bilo prav. Zato je rekel:
»Čakajte, otroci moji I Ne trobite vsak svojo in vsi naenkrat, je nemogoče, da bi vas Miklavž razumel, ter si vse zapomnil, kar ga prosite. Molite in prosite posamič, lepo. drug za drugim. In v prošnji povejte razločno, kaj bi radi od dobrega svetnika.
Prosilci so ubogali na mah. Janček, najstarejši, je prvi poslal svojo prošnjo proti nebu. V prvi vrsti je prosi) za šolske knjige, za nameček pa še za »Tarzana, kralja džungle«.
Tudi Metka je prosila za šolske potrebščine, obenem si je pa še želela tako 'epo pisano ovratno ruto, kakor jo ima sosedova Barica.
Za Metko se je oglasil Tinček, ki je
moledoval Miklavža za ustne orgelce, ki tako lepo pojo in za sanke — oj sao-
P/ftNAT
ke — da bi v zimskem času kakor ptica zdrčad po hribu nizdoL
Zadnja je prišla na vrsto Anica. Molila in prosila je takole:
»Sveti Miklavž, prav lepo te prosim, prinesi tako punčko, da bo zajokala, če jo pritisnem na trebuh in da bo zaprla oči. če jo položim v posteljo! Pa te prosim, če ti je ostal še kakšen majhen voziček. mi ga tudi prinesi, da bom vozila punčko v njem! In še te prosim, prinesi tudi kaj Koželjevemu Mihcu, ki je siroma in ki tako žalostno gleda, če mu nič ne prineseš. Le gotovo pxinesi, amen!«
Po teh vnetih prošnjah so se otroci odpravili počivat. Potem so šli samo še enkrat spat, pa je nastal Miklavžev večer.
Jej, to je bilo drhtenja v tem napetem pričakovanju ! Pa končno so le pričakali in mati jih je vodila v sobo, kjer se je mudil oče, sedeč pri mizi, obloženi z Miklavževimi darili.
Bilo je pet kupov in na vsakem zapisano, komu je namenjen. Hitro so našli vsak svoje in v nepopisni sreči bi bili najrajši zavriskali na ves glas.
Ko se je veselje nekoliko poleglo, so šele zapazili na mizi še en kup in na njem listek: »Za Mihca«. Ker so bili dobri otroci, so sirotnemu Mihcu prav iz srca privoščili, da se je tudi njega spomnil sveti Miklavž. Zlasti ie bila tega vesela mala Anica.
Takoj nato so pa otroci opazili tudi, da je Anica prejela mnogo več daril nego jih je zaprosila, dočim je ostalim trem Miklavž prinesel le ono, kar so navedli v prošnji. Hitro so obsuli očeta z vprašanji, čemu neki to? Oče jim je odgovoril resno:
»«Mislim, da bi bili že sami lahko uganili, zakaj je Anica najbolje obda njena. Sveti Miklavž je, kakor vidite, mož dobrote. Zato so mu gotovo najbolj vSeč oni, ki imajo dobro srce in pomagajo ali vsaj skušajo in želijo pomagati
svojim bližjim. Janček, Metka, Tinček! Vi ste prosili zase, na revnega Mihca se ni spomnil nihče drugi kot mala Anica. Prosila je zanj in je bila uslišana. Obenem jo je Miklavž s svojimi darovi nagradil še posebej, hoteč vam pokazati, kako všeč mu je človek, ki se usmili svojega bližnjega.«
Ob teh očetovih besedah je vsem trem Kosičkovim otrokom postalo tesno pri srcu. Takoj so sklenili, da bodo v bodoče vedno mislili tudi na Milica in na vsakogar, ki je revček.
Drugo jutro pa so vsi štirje nesli Mihcu vse, kar je pustil zanj dobri sveti Miklavž.
Nove knjige za vas
Zdaj, ko je sv. Miklavž že pred dur* mi in Božiček že na poti, da vas ob» išče, gotovo premišljujete, kaj vse bi radi imeli Zato vam bomo povedali, katere lepe mladinske knjige so v zadnjem času izšle. Ko boste pisali sv. Miklavžu in Božičku, kaj si želite, ne pozabite napisati tudi lepe knjige! Knjiga je najlepše darilo in vedno še tudi po letih jo boste veseli
Kdo izmed vas si ne želi Zupančiče* vega »Cicibana«? Umetniška propa» ganda« je izdala »Cicibana« v novi iz» daji. Knjigo je opremil in ilustriral Nikolaj Firnat, ki ga dobro poznate iz »Mladega Jutra«; saj vam vsako ne» deljo nariše vse polno lepih slik. Žu» pančiča pa itak dobro poznate in ve» ste, da je naš najboljši pesnik. Vsaka njegova pesmica je umetnina. Knjiga stane v vezani oprema Din 45.—, na» iročiite jo lahko v vsaki knjigami ali pa pri založnici: »Umetniška prnpa» ganda«, Loka pri Zidanem mostu.
»Mladinska knjižnica Jutra« je iz» dala pred nekaj dnevi prvi del »Tar» zana«. Gotovo ste ga čitali, ko je iz» hajal v »Jutru« med Malimi oglasi Strah in groza vas je bilo divjih opic, irenčečih levov in strašnih prigod, ki jih je doživel Tarzan, kralj džungle. Knjiga je bogato ilustrirana s 300 sli» kami in brali jo boste z največjim za» inimanjem. Naročite jo lahko v vsaki knjigarni ali pa v upravi »Jutra«, Ljub* Ijana, Knafljeva ulica 5.
Vladimir Kapus je spet izdal novo zbirko »Pesmic iz prirode«. Tu boste brali o veverici, modrasu, metuljčku, o Uenih itd. Kdor ima živali rad, bo iz največjim veseljem prebiral Kapu» sove pesmice. Knjiga je okrašena z mnogimi slikami in stane samo 16 Din. Dobite jo v vseh knjigarnah ali pa pri
založniku: Vladimir Kapus, Ljubljana, tiskarna Slovenija«.
Obenem vas opozarjamo, da ima »Mladinska knjižnica Jutra« še nekaj Rotmanovih knjig v zalogi: »Prigode porednega Bobija«, »Sinko Debelin» ko«, »Prigode gospoda Kozamurnika«, »Janko in Stanko«. »Bratec Branko in sestrica Mica«, »Sambo in Joko«, »Osel gospoda Kozamurnika«, »Vrtiš smrček in Silonoska«, »Popkins«. Vsa» ka knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2.—, pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—. Te knji» ge dobite v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« iv Ljubljani, Knafljeva uL 5.
Lažnive in resnične o Pikcu in Nikcu
Zbira Jože Kovač
Obljubil sem vam, da vam povem še katero o Pikcu in Nikcu, o njunih prigodah in nerodah, če vas bo zanimalo in če me marate poslušati.
Rekel sem vam že, da sta bila nagajiva in da ju je bila vsa vas polna. Doma in na cesti, povsod sta bila bolj v zraku kot na tleh, tako se jima je vselej mudilo v igranju in razgrajanju. Bila sta pač zdrava. A bih so dnevi, ko sta bila doma čisto mirna in kar tiha. To je bilo težko, laže jima je bilo splezati na visoki bezeg za hišo in skočiti s tega dreve-

Р1ВМДТ
sa na drugega. Pognal si se in oprijel vej sosednega drevesa in že sd se z nogami oklenil debla in drugi frkolini so te občudovali. A biti tih in miren — to je res težka stvar. Toda očetova jeza ustvarja čudeže.
In kidaj je bil jezen? Kadar je prišel kak lep dan in je hotel oče h kakemu sorodniku ali sosedu v vasi. Tedaj si je oče nataknil trd ovratnik, ga spel z gumbi, privezal kravato, zmočil lase, se počesal- ter odšel. A nikdar mu ni šlo natikanje ovratnika gladko izpod rok. Zdaj je izgubi! gumb in ga je po cele pol ure iskal, drugič je bil ovratnik nenadoma pretesen in tretjič mu je nagajala kravata. Tedaj je bil oče jezen, da nikoli tega. Saj ponavadi ni nosil ne ovratnika ne kravate, a kadar je kam šel, je bil praznik zanj. K prazniku pa spada ovratnik in spada kravata. In če je oče moral in hotel imeti praznik, je nataknil ovratnik. Če mu je nagajalo, je bal ogenj v strehi Tako malokdaj se postavi z belim ovratnikom, in še tedaj mu rado nagaja.
Ob takih očetovih nezgodah sta se Pikec in Nikec kar skrila v kot in sta bila tiho kot nikoli drugače. Če oče ni mogel najti gumba za ovratnik, sta brž splezala pod posteljo, pod mizo, stikala za gumbom in ga iskala na vse pretege. Vsak od njiju bi ga rad prvi našel, da bi se prikupil očetu. Včasi so ga našli, včaai ga niso in so morali v trgovino po novega, včasi pa ga je oče iskal vsepovsod, v kuhinji in sobi, našel pa ga je nazadnje v svojem žepu.
Če pa gumba niso mogli najti ah pa je bil ovratnik pretesen in se ni dalo pomagati drugače, kakor da je oče jezno godrnjal in črno gledal, tedaj sta stala naša dva junaka Pikec in Nikec v kotu in ponižalo molčala. Nista se genila, opazovala sta očeta in vsako njegovo kretnjo spremljala s strahom. Tako sta natamâno vedela, kakšen je ovratnik in kako ga je treba natakniti na vrat. Ovratnik sestoji iz dveh koncev, ki jih spredaj z gumbom pripneâ na sraieo. Tn če sta konca prekratka, je ovratnik preozek in oče jezen. Tako dobro sta vedela vse skrivnosti ovratnika, da bi ga sama celo v temi znala pravilno pripeti očptu na vrat.
Ko pa je prišel Pikec v šolo in spoznal kateheta, kaplana od farne cerkve, je takoj opazil, da nosi katehet neprestano be! ovratnik, ki g? je zaradi črne obleke še bolj in hitreje opaziti Memda ca nosi tudi ponoči — si je miwffl Pikec.
Katehet ie razlagal razne neverjetne čudež«, ki otrokom po navadi zelo ngaiaio, kakor тзтп ugaja vse. ka" je nenavadno in neverietmo. Toda Pflree je pHabo noelušal, naSel je biil swrf Çndeï — katehetxw отп-п+итк. či-m boli ga .i« aoazoval tem bofci je videl, da je ta
ovratnik drugačen kot očetov in da ne sestoji iz dveh koncev, ki se spenjata spredaj na vratu. Tudi kravate katehet nikoli ne nosi, menda ker je varčen in mu je denar ljubši od kravate. Name-stu kravate je ime! kar črno srajco.
Kanjo je bil ovratnik menda kar prilepljen in ni bilo treba nobenega gumba. Zato katehet najbrž tudi nikoli ne išče gumba. Tudi z jezo varčuje, ta varčni
veroučitelj. In jezil se je res zelo po-redkoma.
Tako je gruntal in preudarjal Pikec in ni odmaknil niti za hip svojega pogleda od veroučiteljevega ovratnika. Katehet pa je razlagal, kako je bog oče izgnal iz lepega raja Adama in Evo ter ju pahnil za kazen na cesto dela in trpljenja. Razlagal je na dolgo in široko, otrokom je opisani raj ugajal in hudo jim je bilo, da je bog izgnal prva dva človeka iz tega paradiža, ki je najbrž lepši od trate ob vaškem potoku.
In ko je katehet končal, je vprašal:
»No, otroci, dovolj sem vam povedal o tem. Mislim, da ste me razumeli. Če pa je komu še kaj nejasno, naj kar dvigne roko in vpraša.«
Edini Pikec je dvignil roko in vpra: šal: »Gospod katehet, povejte no, kako pa si pripnete ovratnik na to črno srajco in okrog vratu? Meni je to nejasno.«
Pikec pač ni vedel, da je ta ovratnik zadaj spet. Zato je vprašal. Pikec pač nikoli ni videl paradiža, ovratnik pa je videl in opazoval ga je že nekaj dni. Zato ga je skrivnostno spenjanje ovratnika zanimalo bolj od paradiža in tistih pravljic o njem.
Za spmtne roke
Harmonika
Vzemite list tenkega, toda močnega papirja (velikost 15 krat 21 cm), prega-nite ga po dolžini na polovico in nato še na četrtine (sL 1), ter ga zlepite ta-

И_v
fl.î.
jf.j-
л.г.
ko, da dobite papirnato prizmo brez dna. To preganite dvakrat počez (slika 2). Tako zloženo prizmo potem pregi-bajte kakor vidite na sliki 3. Seveda je treba vsak pregib čvrsto pritisniti. Najbolje je tako zložen papir za nekaj ča-
sa obtežiti z Bkalnikom ali kakim drugim težkim predmetom. .
Zloženo harmoniko raztegnemo, da primemo z dvema prstoma eno stran, jo s tem zapremo, v drugo odprtino pa krepko pihnemo toliko zraka, da se harmonika razširi. Ako se posamezni pregibi ne bi pravilno razvrstili, jih je treba s tenko treščico naravnati.
Številnica
1,	2, 3. 4, 5, 6. 7, 8, 4
2,	5, 4	bivališče blaženih
3,	2	tolmun
4,	7, 8, 5	iglasto drevo
5,	2	površinska mera
6,	3, 2	čut
7,	1	npanitev
8,	3, 6. 7, 2 mera za tekočine
4, 5, 1, 7, 8, 4 slov. pisatelj iz druge polovice 18. stoletja. Prva vodoravna vrsta in prva navpična vrsta dasta ime prijetnega družabnika.

Pozdravljen bodi stric Matic,
v »Mladem Jutru« polno lepih imaš A nekaj bi želela:	vrstic,
da »Mlado Jutro« dvakrat na teden bi izšlo,
ker predno ti dnevi potekô, je precej dolgo. A mama mi je govorila: »Ce samo čitala boš, nič ne boš se naučila.« Zatorej »Mlado Jutro« naj izhaja kakor do sedaj. Adijo stric Matic, ne vrži v koš teh mojih par vrstic!
Cvetka Rožencvetova, uč. II. razr. real. gim. v Ljubljani
Se niikoli Ti nisem pisal, preljubi striček, a zdaj se odzovem Tvojemu natečaju in Tj povem, kaj mi ugaja v Tvojem listu. Najbolj mi ugajajo indijanske povesti, med njimi zlasti »Leteča puščica«, pa tudi križanke in rebuse imam zelo rad. Dovoli mi, da Te vprašam zaikaj je »Mlado Jutro« tako majhno? Prosim povečaj ga vsaj za dve strani !
Rajko Novak, nč. П1. razr. vadnice v Ljubljani
Drago »Mlado Jutro!«
Tvoj natečaj za »Jutrovčke« mi ј^ zelo všeč, ker lahko povemo svoje želje. Meni najbolj ugajajo indijanske povesti, sanjave pravljice in tudi kar napiše Manica. Težko pričakujem »Mlado Jutro«, ki ga dobim vsaki ponedeljek, ker sem daleč od Ljubljane, v Smede-revu, ki je znamenito po starem gradu. Grad ie sezidal Gjurgje Smederevac ob Dunavu. Predlanskim smo praznovali 500 letnico gradu .
Danica Ušaj, uč. I. rezr. real. gimnazije Smederevo.
i
Ljubi Jutrov striček!
Kot zvesit in stalen bralec »Mladega Jutra« čitam v dopisih razne želje, nasvete, hvalo in vse mogoče predloge, kako naj se izpopolni nadvse priljubljeno »Mlado Jutro«. Blago srce imaš, ljubi striček! Upoštevah vedno po mož-
nosti »kaprice« pridnih čitateljev, zato Ti zaupan tudi jaz skromno željo: Vse govori o krizi, pa sv. Miklavž koraka v deželo. Premišljujem, kako nek: bo letos. Vse splošno »jamranje«. Srčno želim, da bi sv. Miklavž zadel v državni loteriji glavni dobitek, nas bogato od-daril in naročil toliko izvodov »Mladega Jutra«, da bi ga čitala šolska mladina v zadnji gorski vasi. Udani Kornelij Teran. uč. Fa razr. vlš. nar. šole Višnja gora.
2e dolgo je moj tatek naročen na »Jutro«. Odkar izhaja »Mlado »Jutro«, ga pridno čitam. lepim ga redno na posebne pole. Nikoli pa Ti še nisem pisala in danes sem se ojunačila ter prosim, da me stric Matic uvrsti med svoje dopisnike. Obljubljam, da ti ostanem zvesta. za danes pa želim, da bi bilo »Mlado Jutro« obširnejše. Najrajši čitam pustolovne romane in indijanske povesti, všeč so mi pa tudi sanjave. Lepe pozdrave Tebi in vsem »Jutrovčkom«. Jelena Jesih, uč. II. razr. mešč. šole v Trbovljah.
Kaj mi je v »Mladem Jutru« všeč' To zame je prav težka reč . Ljubim lepe pripovedke, ki v »Mladem Jutru« niiso redke. Pozdravljen stric Matic, prinašaš vedno mnogo nam novic! Mia Trapečar, I. drž. real. gimnazija v Mariboru»
Pesem o Miklavžu
Sv. Miklavž v vsem sijaju pride s spremstvom in darovi. Spi mladina že v smehljaju, polnijo se koški novi.
Iz nebes otroke opazuje, uho njegovo sliši vedno in si v knjigo zapisuje mladino pridno in poredno.
Otroke lene, nevbogljivL, Miklavž pokara in kaznuje, Malčke pridne in marljive pa bogato obdaruje.
Tatjana Tome, uč. IV. razr. osnov, šola v Ljubljani, Gestrinova 4
Bimčkov strah prest očetovo šibo
Bumček, kaj ti črna vest očita?, Milost božja, šipa je razbita. Mar pred šibo res rešitve ni? iBumček, Bumček, hude so skrbi!
A nazadnje šine misel rešna, misel rešna in zelo utešna: Tam za hlače vložim blazino — nič strahu pred bridko bolečino!
Grešni Bumko, zdaj pa le pogumček! — Kakor angel je pred očkom Bumček. »Pasja noga!« — očka de srdito — »V, naši hiši kmalu vse ba zbito!«
Križanka Košarica grozdja"
Vodoravno: 1. domača žival, 7. jesenska košnja, 8. slovenski pesnik in pisatelj ljudskih iger, 9. industrijska rastlina. Navpično : 2. trobilo, 3. koralni otok.
Grešni Bumček slane solze toči, zdajci — joj — blazina se razpočl, puh in perje — vse frči po zraku, šiba žge po Bumčku — siromaku.
4. vse kar ni resno mišljeno, 5. moško krstno ime, 6. privlačnost
Dopolnjevalka
—sir
—čar Dodaj od zlogov: аЦе-ко-па-—dež ov-se-to vsaki besedi po ene-—čaj ga tako, da bodo dale začetne —žir črke novih besed ime plodu, —kit ki jeseni razveseljuje otroke, —sen
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih 10 zlogov: e-gla-i-je-jem-mor-najst-pol-se-to 5 besed: 1. Trgovska prireditev. 2. Velika voda. 3.' Stevnik. 4. Drevo. 5. Pletilno orodje — katerih začetne črke dajo naziv za navlako, končne črke pa ime priprave, s katero se ta pospravlja.