¦?/y
PREJELI SMO V OCENO
Ivan Cankar, Zbrani spisi XIX. zv. Ur. Iz. Cankar, Ljubljana, Nova založba 1936.
Vilko Novak, Izbor prekmurske književnosti. Cvetje iz domačih in tujih logov 9. Celje, Družba sv. Mohorja  1936.
Dr. A. Piskernik, Slovarček slovenskega in nemškega jezika. Jugoslovanska knjigarna  v Ljubljani  1936.
Dr. Ivan Pregelj, Osnovne črte iz književne teorije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna 1936.
M. D. G j u r i č, Slikarske tehnike u crkvenoj umjetnosti. Zagreb 1936. (Vsebuje opis sledečih tehnik: kazein, tempera, fresko-seko in fresko ter navodila o snemanju fresk in ohranjevanju stenskih  slik.)
Knjige Goriške matice; Gorica: 1. Koledar za leto 1936. 2. Damil Feigel, Okoli sveta, 8. 3. Gizela Majeva, Duševna vzgoja otrok. i. Ferdo Plemič, Po krono, dekle in vino. Novela. 5. John G o d y n — Jerko J e r m o 1, Naseljenci, divjaki in otroci. Povest. 6. Nande V r b a n j a k o v , Pravljice iz tujih logov.
Anton A n ž i č , Slovenska pesmarica. Zal. Družba sv. Mohorja, Celje 1936.
Rudolf B a d i u r a , Kleiner Fiihrer durch Slowenien. 2. izd. Zal. Putnik, Ljubljana 1936.
Knjige Mladinske matice: 1. Adam Mil kovic, Barake. Ilustriral M. Gaspari. 2. Oskar H u d a 1 e s , Postelja gospoda Fibriha. Ilustr. SI. Pengov. 3. Josip Ribičič, Čurimurčki. Ilustriral V. Cotič. 4. Kresnice letnik IX. Ur. Josip Ribičič in A. Širok. 5. Tone S e 1 i š k a r , Bratovščina sinjega galeba. Ilustr. A. Sirk.
Beseda o raku. Izd. Jugosl. društvo za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana,  1936.
Tadijanovič, Pepeo srca. Pesmi. Matica hrvatska, Zagreb,  1936.
Ivan Kosec, Trbovlje. Socialni prerez. Izd. Mala biblioteka, Ljublj. 1936.
Milan K a j č,  Odmevi ob Muri.  Maribor  1936.
G. Androvič, Dizionario delle lingue italiana-slovena. Antonio Val-lendi, Milano 1936. (Ta obsežna knjiga, ki je izšla v vrsti šolskih tekstov založbe A. Vallandi v Milanu, vsebuje poleg slovensko-italijanskega in itali-jansko-slovenskega besednjaka kratek, simpatično, a le s slučajnim papirnatim znanjem pisan uvod o slovenski literaturi in važnosti italijansko-slovenskih stikov. Sledi kratka slovenska slovnica za Italijane in pojasnilo o metodi, ki ji je avtor sledil pri sestavljanju svojega dela. S toplimi besedami se pisatelj spominja f J. E. Kreka, ki ga je navduševal za to delo in mu dal mnogo koristnih pobud. Vsekakor je ta besednjak eden najbolj simpatičnih pojavov v povojnem italijansko-slovenskem zbliževanju. Žal, mu je za podlago predvsem teoretično znanje slovenščine, kar daje tako slovnici kakor besedišču močno papirnat, nekam starinski, neživ značaj. Tako srečujemo nemogoče naglase kakor nom.-duala grada ali človek in Ljubljančani; ali nemogoče pogosto po nesporazumljenju nastale oblike: gen. duala gradi, gen. pl. gradij, nom. duala sini, gen. pl. in duala pečij, milostij, soseski m. sosedovi otroci, imenitniši mesto imenitnejši, vzdignoti, minoti, m. vzdigniti itd., šivljem, m. šivam, smijoč itd. — Tako bo kljub vsem hvaležnim čustvom, s katerimi moramo Slovenci spremljati ta resnično velik napor italijanskega pisatelja, njegovo delo ostalo brez večje vrednosti ter se že ob izidu pridružuje dokumentom ital.-slovenskega jezikoslovja, katerih vrsto je v prvem desetletju XVII. stol. začel Fra Alasia da Sommaripa.                 (Frst.)
Branko  K 1 a r i č ,  Missa  poetica.  Pesmi.   Split,  Hrv.   knjižara   1936.
Milan Vidmar, Oslovski most. Ljubljana  1936.
Časopis za zgodovino in narodopisje 1. XXXI., snop. 1. Maribor, Zgodovinsko društvo. Uredil dr. Fr. Kovačič. (Iz vsebine: Soklič J., Cerkev sv. Uršule na Plešivcu v zapiskih škofa T. Hrena. — Kovačič Fr., Slomšekiana. — Nova V., Las in njegovi izdelki v Slovenski Krajini. — Slovstvo. — Priloga).