6t. 66. V Gorici, v soboto dne 10. junija 1911. khaja trikrat na tedei. in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K /a »» • • » »» Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „DVVa ima naslednje izredne pri Joge: Ob novem tetu^KaŽipfii bo Goriškem in GradtSČanskem" m dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnin zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici Tečaj X1L Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v 1. nadstr. na dežno. Upra/vništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7-v 1. nadstr. na levo v tiskarn?. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin*; 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Telefon Št. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Dolilci! Obračamo se do Vas še enkrat s pozivom, da pojdete v torek dne 13. t. m. vsi na volišče! Pokažite, napredni volilci, da je pristašev naše napredne ljudske stranke na Goriškem toliko, da je strani a vredna \ sega vpoštevanja ter da Goriška z dale-ka ni tako klerikalna, kakor jo slikajo naši klerikalci! • . . „ Apelujemo na volilce, da gredo za gotovo na volišče vsi oddat svoje glasove za naše kandidate. Tri dobre neodvisne kandidate je zbrala napredna ljudska stranka naša, tri kandidate, ki poznajo deželo in prebivalstvo natančno ter so vsi uneti za to, da bi pomagali naši ubogi deželi, da bi se dvignila, da bi prišli goriški Slovenci do prave veljave. Neodvisni, svobodni so naši kandidatje, zato jih mora voliti vsak, kdor hoče dobro naši deželi, komur so pri srcu boljši časi goriških Slovencev! Vsi trije kandidatje so razvili svoj program. Vsi trije naznanjajo delo za napredek našega ljudstva na vseh poljih, da stopimo na plan ter se moremo uspešno boriti proti našim mnogobrojnirn nasprotnikom, da dobimo moč. da se vzdržimo v tem boju ter si priborimo med kulturnimi narodi pozicijo, s katere nas nikdo ne prežene ... Vc'i!ci! Apelujemo na Vas, da greste \ torek VSI na volišče oddat glasove za kandidate naše napredne ljudske stranke. Cela Slovenija se zanima za volitve na Goriškem. Pokažimo svetu, da je na Goriškem napredna misel globoko ukoreninjena v ljudstvu, pokažimo, da po krivem kričijo klerikalci, da se število na-prednjakov manjša. Na plan. volile?, na volišče, v takem številu, da bo naše nasprotnike strah — Vsi na volišče! Naši kandidatje so: V Kraško-ajdovskem okraju je bil proglašen za kandidata dr. Gustav Gregor in, odvetnik v Trstu. Ta kandidatura je bila sprejeta na znanje na shodu zaupnikov napredne stranke v Gorici. V Goriški okolici kandidira od strani naše napredne stranke Fran Kocjančič, veleposestnik in podžupan v Podgori. V tolminsko-kanalskein okraju je naš kandidat Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolminu. Volilci! Volite te može v državni zbor. V njih dobite dobre zastopnike interesov našega goriškega ljudstva! M skupni kandidat v soriškem mestu Za skupnega kandidata je bil proglašen gospod Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Volilci! Zapišite torej vsi na glasovnico: Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Složno v boj za zmago! Ako stori vsak slovenski volilec svojo dolžnost, pride naš kandidat prav gotovo v ožjo volitev. Za ta slučaj naj vsakdo dobro shrani izkaznico. Slovenci v mestu, vsi kot en mož na volišče! Pozor, volilci meščani! , Kdor š& ni prejel izkaznice (legitimacije) in glasovnice, naj se oglasi pri c. kr. okraj, glavarstvu na Travniku v II. nadstropju, kjer dobi oboje. To velja tudi za tiste volilce, ki so že oboje prejeli, pa na eden ali drugi način prišli ob nje. Kaj je klerikalizem? Pred volitvami grmi z lec in izpred oltarjev o »liberalcih, svobodomiselcih, naprednjakih« itd., o naprednih listih, sploh o vsem, kar ni po volji gospodom v farovžu. Strašansko rohnijo in ropotajo nad nedolžnimi ljudmi; pravijo, da liberalci hočejo podreti cerkve, požgati samostane, razporočiti ljudi itd. Same strašne reči. Gospodje vedo, kako neresnico govorijo — ali namen posvečuje sredstva. In dočirn se gospoda masti v župni-ščih in se vesele, da so svojim vfernhn ov-eieam povedali take krepke stvari o svo-bodomislecih, sedi ubogi kmet v svojih skrbeh pri skromni mizi in si misli, kako grozen človek je tak »liberalec, svobodo-mislec ali naprednjak«. Pred njegovimi očmi se vrše grozna grozodejstva in za-klinja se na vse svetnike, da pojde volit proti tem »brezvercem«. Toda če prej ali slej sreča človeka naprednega mišljenja, vidi lahko, da je to popolnoma pošten človek, in strah izgine. A.vO bi se ta človek pouči! tudi o pomenu kulture in napredka, ko bi mu bilo jasno, kaj in kako je na svetu, postal bi iz njega napreden človek, ker bi moral pripoznati, da le narod, ki ima smisel za napredek in kulturo, more obstati v boju s sosednjimi narodi. Klerikalizem tiči moža k tlom. Zato mu treba povedati, kaj je klerikalizem? Klerikalizem je svetovna moč in se ne kaže samo v politiki ampak tudi v drugih panogah javnega življenja. V politiki je klerikalizem le najbolj javen, ker se tu bori za to, da bi h#el javnost za seboj. Šele na ta način more klerikalizem odločevati tudi. v politiki. Klerikalizem navadno v javnosti neče priznavati, da je Merikalizem, zato se rad skriva pod raznimi naslovi: ljudski, socijalni itd. in tu in tam si nadevlje celo naslov naroden... Klerikalizem je ona mednarodna črna sila, ki hoče spraviti ves svet, vse države in vse narode zopet v popolno odvisnost od rimskega papeštva in tako zavladati po svoji duhovščini nad ljudstvom, nad vzgojo, nad javno upravo. Razvoj narodov in držav je Šel v tej smeri, da so se skušali osvodobiti rimskega poveljstva. Države so se odpovedale rimski službi že koncem 18. stoletja, pri nas je posebno Jožef II. izvršil reforme. Tisoči menihov so pasli lenobo po samostanih in beračili pri ubogem kmetu1. Cesar Jožef je te samostane odpravil. RazpuSčen je bil od papeža jezuitski red, proglašena je bila verska svoboda in začele so se ustanavljati šole. Država je sama začela skrbeti za izobrazbo ljudstva m ga je varovala pred- izkoriščanjem. Toda pozneje si je cerkev zopet opomogla m je v Avstriji za časa konkordata 1. 1855. popolnoma zavladala. Šele po porazu 1. 1866. je Avstrija morala zapustiti svojo zaveznico, ki je podpirala absolutizem in germanizacijo in zakoni iz 1. 1867. in 1868. so vrnili zopet svobodo šoli in javnosti. Papež je te zakone proklel, toda to mu ni pomagalo. Narodi, ki so se prebudili iz narodnega spanja, so videli, da le le v napredku rešitev. Ko je klerikalizmu država odpovedala svojo službo, je hotel podjarmiti narode. Na ta način so hoteli klerikalci zopet priti do veljave na odločilnem mestu. Oni, ki so preje podpirali igermanizacijo in absolutizem, so naenkrat postali narodni. Posamezni duhovniki so tudi res mnogo storili pri probujanju narodov. Toda združena narodna Italija je 1. 1870. vzela papežu Rim in takrat je papež proklel narodnost. Duhovščina"'je morala nastopiti proti narodnemu naprednemu gibanju. Pri" nas se to ni takoj zgodilo, ker so bile raz- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Krasen par.« Splošno mnenje je bilo ljubečima ugodno, toda Mo-nestrel je pihal od jeze. »Ti si Galtiera gotovo zadnji čas dobila pri Cril-lovnovih, in si to dogovorila z njim,« je rekel svoji hčeri, »ali motiš se, iz tega ne bo nič. Sin moža. ki me je preganjal s pravdami, ki je zlagal sramotilne pesmi name, v katerih mi želi celo smrt! Ničvrednež, ki me je sam tožil, me uničil... Ti, Lucija, ali je bila stvar takrat v Saint Marcellrnu pri sodniji tudi med vama dogovorjena?« »Ne, oče, tu se pa motiš.« »Ko bi vedel...« vpije Monestrel in dvigne roko. Lucija pa skoči urno skozi vrata, pri katerih je stala, na prosto. »Ne«, pravi, »tega ne, pozna se mi še sedaj na obrazu, imam popolnoma dovolj,« in odhiti lalikonogo k Ani. »Premisli *:.., pravi gospa Monestrel svojemu soprogu. »Albert je bogat, bogatejši kakor Chanat in ne vpraša po doti. Pomisli to.« »Če bi ne pomislil tega, bil bi še drugače jezen! Seveda mislim na to, in to me ravno najbolje jezi ...« Predno je mogel Monestrel končati, je vstopil Chanat v spremstvu župnika: »Monestrel, aliije mogoče! Kaj sem moral slišati!« pravi župnik. Vaša hči naj bi se omožila ...?« »Da, Galtier je prosil za njeno roko.« »Katero ste mu seveda odrekli, kakor upam?« »Samoobsebi umevno, prečastiti.« »Saj tudi drugače ni mogoče. Sovraštvo, katero va^i je vedno kazala družina Galtier...« »Sovraštvo, katerega sem jaz vračal.« »Ne, ljubi Monestrel«, pravi župnik sveto, »vi niste nikogar sovražili in ga sedaj tudi ne, ker ste dober kristjan, ali oni so vam sovražni, da pa ne daste svoje hčere smrtnemu sovražniku, je naravno. Razen tega je vaša družina, gospod Monestrel, pobožna, spoštovanja vredna, med tem ko je Galtier glava tukajšnjih republikancev ,in svobodomlslec. Če bo torej nekega dne — kar ni nemd-goče, kakor hitro se spremeni vlada — Galtier pregnan, kaj bo potem z vašo hčerjo?« »Imate prav, gospod župnik«, pravi Monestrel, »položaj republikancev ni gotov.« »Ker ste odklonili Galtieru roko svoje hčere«, se vmeša Chanat v pogovor, »dovolim si v imenu enega mojih sorodnikov snubiti za gospodično Lucijo. Mladi mož je bogat in bo izvrsten soprog, ker je pobožen in boga-boječ. Odklonjena snubitev povzroča vedno mnogo govoric, dobro je torej, govorice obrniti na drugo stran in sicer, da se razglasi takoj zaroka. Moj mladi sorodnik se imenuje Tenin, in če ste zadovoljni, ljubi Monestrel, lahko ta'koj pride.« »Da, naj le pride — hočem temu lopovu Galtieru narediti črto čez račun ... Toda — saj je bogat, vaš kandidat ... ?« ' »Da, bogat je, odvrne Chanat. Ko so gospodje odšli, pravi gospa Monestre! svojemu možu: »Ti, človek, ki ni iz okolice, je vedno negotova stvar. Kako je- z Galtierovim premoženjem, to vemo na- tanko, to je ina gotovi podlagi, tudi rtjega poznamo, ni zapravljivec ...« »Kaj hočeš s tem govorjenjem?« vpile Monestrel, »vendar me ne misliš pregovarjati, naj dam Galtieru- svojo hčer?« Gospa Monestrel je molčala, on pa je šel, še ves razburjen v klub in je slej.'Kd# Lrke G; v mestni dvorani, v mlici ' $, pa za one s črkoip^do črke Z. P^lanec fon je,«ovorJl letos tudi v f delegacijah. Dr. Gtabmayer, ugleden nemški politik, je bjl povedal Lahom ne- Izostalo je povabljencev do sedaj neopravičenih: v Goriškem sodnem okraju 201, v Ajdovskem sodnem okraju 34, v Kanalskem sodnem okraju 62, skupaj 297. Najbrže zaradi tega, ker je bil. nabor jako pozno in so mladeniči poprej odšli iskat dela po svetu. »Dr. Stepančič sam škropi trte«, — Sklicevaje se na § 19 tisk. zak. prosim, da sprejmete z ozirom na, dostavek, ko-jega ste napravili k mojemu popravku na notico »Dr. Stepančič sam škropi trte« sledeči popravek: iNi res, da vlada med sodnimi uradniki o meni mnenje, povedano v št. 63 »-Soče«! Res je marveč, da uradniki obsojajo takšna nizkotna podtikanja. Gorica dne 8. junija 1911. Dr Henrik Stepančič Opomba uredništva: Stepančič kar ne more iz škropljenja ven. Sedalj škropi po sodnih uradnikih, o katerih ve ow čisto gotovo, da ne vlada med njimi tako mnenje o njem, kakoršno je povedano v št. 63. »Soče«. On ve celo, da uradniki obsojajo takšna nizkotna napadanja! — Popravka nismo- hoteli vreči v kos, marveč ga priobčujemo v zabavo onimj ki imajo o Stepanc^u mnenje, povedano v št. 63. »Soče«. — Stara resnica pa je* da skope ljudi strašno jezi očitanje skoposti. Ubogi Stepančič je ves 'nervozen nt ta nervoznost ga je spravila do nepremišljenega koraka, da nam pošilja popravke, ki nič ne popravijo, ampak stavi -javnosti pred oči on sam žGDjseiiisvojo' lepo -lastnost: skopost. Če hoče popravljati še dalje, mu damo radi prostor na razpolago. Naša gorska železnica.— Kedaj bo še kaj s to. železnico?!; 100.000 K -je dovolil dež. zbor v seji 16;febr. 1910. za *črto od Sv. Lucije do • Kobarida in do Kranjske meje. -:- V letošnjem proračunu sejnega zaklada čitamo, da 'znesek za o^esji od 100.000-K se ne prevdatja, ker aiy Vejr$stno, da;'se dovoljeni znesek"' dvigne že'v letu-191(1. — Ni verjetno1-ne in še dolfeo časa ne bo- verjetno —¦ ker zgradijo po^ej^črto i« Gorice v Četfvi-•njan. G©rja»i čakajte v& Gregorčiča volite za poslanca, 'da; sboste"lažje še dlje časa čakalli! «' ;¦ \. V Gorici je še flotao ineoddanilh legitimacij za ^ržavnoziborSke volitve. Kdor je ni dobil, naj se oglasi nemudoma na glavarstvu. | PordSlla iz bolnice! usmiljenih bratov » v Lincu omenjajo: Pri različnih boleznih v spodnjem delu telesa se je z jako dobrim odvajajocim učinkom vporabljala naravna Franc Jožef-ova grencica. Ta »Franc Jožef-ova« voda zasluži tedaj pozornost vseli zdravnikov. 17. Ne verujte klerikalcem, da ne pojdejo volit — vsi pojdejo, v torek na volišče. Da ne pojdejo, to pravijo samo radi tega, da bi uspavali 'napredne volilce v malo-dušuost, da bi ti ostali dama — oni pa : volitvah ta resnični dogodek! »Corriere«, glasilo -Pajer-Gregorči-čeve zveze, se zaleti v g. Gabrščeka pred vsakimi voHtvami. Tako tudi sedaj. — \i-dal pa se je »Corriere«. Povedal je, da Gabrščekove izvolitve niso potrdili radi tega ker so hoteli imeti prav uspešno deželnozborsko zasedanje v prid Furla5-ollL Bali so se, da bi bil on omejil njihovo grabežljivost za Furlanijo ter jim marsikaj preprečil; zato ni smel-ostati, v zbornici. Gregorčič in njegovi-paj seveda le ostanejo, ker ti v deželnem j^ofu Lahom vse privolijo. Slovence imajo Kak le za norca! Nevedneži okoli »Prismojenca« se hočejo norčevati iz Vrtovca, ker ima v svojem programu splošno -in jedmako volilno pravico. Nevedneži ne vedo, da je še drugih zastopov poleg dež. in drž. zbora, kjer se ima uvesti splošna in jednaka volilna pravica. — Klerikalci kažejo s takim zadiranjem- v Vrtovca samo to, kako so nasprotni razširjenju volilne pravice! Gospodine Stepančič, niente »popravek« per Vižovlje?! — Pričakovali smo, da zopet prinese popravek iz Stepančiče-ve roke gospodična (iz skoposti noče poslati po pošti popravkov!), pa je ni bilo! Ailora n>iente »popravek« per Vižovlje?! — Pozabil je tudi popraviti, da se ni upal vpisati se v čitalnico v Buzetu ter da je čez čas šele upisal svojo ženo.....O ti revše Stepančičevo, kako se je blairiiralo s. popravkarjenjem! Klerikalci so se mu smejali v pest! »Dr. Stepančič sam škropi trte«. — Sklieevaje se na § 19. tisk. zak. prosim, da sprejmete, z ozirom na notico »Dr. Stepančič sam škropi trte«, prineseno v št. 63 od 3. junija, sledeči Popravek Ni res, da škropim sam trte radi tega, ker ne privoščim, kakemu delavcu zaslužka, res je marveč, da delam to za veselje. Ni res, da sem se kazal uradnikom pri sodniških komisijah kot sodni svetnik skopega in umazanega; res je marveč, da sem imel kot sodni svetnik sploh le dve slabi komisiji. Meni prideljeni avskultant se je kakor običajno z menoj peljal, je z menoj razmeram primerno dobro jedel in pilter je debil one pristojbine, ki so se mu odmerile. Gorica dne 5. junija 1911. Dr. Henrik Stepančič. Opomba uredništva: Prosil nas je g. Stepančič, da naj priobčimo še enkrat ta popravek. Kot dobri ljudje ga priobčuje-mo, samo hud naj ne bo na nas, če bodo ljudje zopet govorili o njegovi znani skoposti ter se smejali njegovim slabim komisijam in pomilovali onega, ki. je tako dobro jedel poleg Stepančiča. I Po gornjem Krasu je lazil za Stepančiča Gregorčičev tiskar Lukežie. Revež je nekaj jecljal v zabavo Kraševcem — Stepančič pa si niti ne upa na gornji Kras. Samo po Luikežiču je poslal pozdrav go-renji-rn Kraševcem. Odgovor dobi na dan 13, t. m. Stalno letno podporo za nemško šolo in enega starešino so zahtevali Nemci v Gorici za svoje glasove za laškega liberalnega kandidata. — Tako je poročala »Ed.« najbrže po listu »Liberta« v Gorici. Iz nemškega volilnega odbora pa smo izvedeli, da med 'Nemci in Lahi ni bilo sploh mkakega pogajanja glede podpore, starešine in glasovanja za laškega liberalnega kandidata. Na vsem, kar je prišlo v javnost, ni nič resnice. Nemci nimajo volje in ne čutijo potrebe spuščati se z ma-igistratovci v take vrste pogajanja. Furlanski ribiči so pripeljali včeraj na trg v.Gorico sardele. Tržni komisar jim je prepovedal prodajo sardel ter jih jim je hotel zapleniti. Ribiči so živahno protestirali ter zahtevali komisijo, da razsodi, če so sardele res take, da se jih ne sme prodajati. . Komisija je dovolila prodajo in popoldne so prodajali sardele. Seveda bi jih bili radi prodali dopoldne". Ribiči so bili strašno ogorčeni, v zahvale laškim liberalcem, ki tako delajo ž njimi v Gorici, bodo doma volili gotovo vsi laškega liberalnega kandidata Pet-tarina! Stepančiču biti sosed — to je prijetno. Pripovedujejo nam, kako se tožari sedaj z nekim c. kr. uradnikom, ki ima to nesrečo, te je Stepančiču sosed v Gorici. Oni uradnik je postopal pri nakupu zemljišča, ki ga je spravilo v soseščino s 'Stepančičem, jako obzirno, tako, da naj bi bilo glede hiš prav za oba; ali Stepančič je dobil pot za pravdanje in sedaj se tožari z onim uradnikom. Z vsakim drugim bi se bil oni uradnik ' lahko sporazumel, pri Stepančiču pa to'ni bilo mogoče. Mož je pač poln lepih lastnosti!— Naj popra-ša sodne uradnike, kako sodijo o tej reči; če mu povedo svoje mnenje v obraz, bo Čul lepe izraze! Doberdob spada pod tržiško-červi-njanski volilni okraj. Bili so v Doberdobu že laški klerikalci, prišel pa je tudi župan Blažič iz Rortkov delat za Pettarlna. Kakor smo izvedeli, so hoteli imeti laški liberalci shod v Doberdobu; in sicer je rekel oni, ki se je poganjal za shod, da če nočejo laškega govornika, bo prišel pa slov. govornik, in sicer dr. Gregorčič. Torej po onem poročilu bi šel Gregorčič v furlanski volilni okraj — med svoje volilce pa ga ni!! Kdo bo še volil tega furlanskega priganjala za slovenskega poslanca?! Klerikalne posojilnice po deželi so prava nesreča za ljudstvo. Niso ustanovljene v pomoč ljudstvu, marveč v zadolževanje. Politične postojanke so klerikalne posojilnice. Ljudi kar. naravnost zapeljujejo v dolgove, samo da jih politično vežejo nase. Pri volitvah morajo vsi dolžniki pri takih farovških posojilnicah voliti le klerikalne kandidate — če ne pa mu zagrozijo z bobnom! Koliko ljudi mora z gnjevom v srcu voliti farovške kandidate. — Le previdnost in Čim dlje proč od klerikalnih posojilnic, tim bolje za dušo in telo! Most čez Sočo pri Tolminu bo obhajal letos lepo jubilejno leto. Zgradili so ga 1. 1847. pod vodstvom arhitekta Ma-zotti. V 1. 1857—58 so ga obokali; takrat je županova! pokojni Miha Cazaifura. — •Letos pa so odpravili oba krajna varnostna zidova, a na njih mesto pridejo železni držaji. Na ta način so razširili most za 148 cm in dobili čez 2000 k intalov rezanega kamna, ki ima svojo vrednost. Most je za 2000 q lažji, torej morejo dr-drati čez toliko težji vozovi brez sleherne fcojazni za most. — Vse to se je izvršilo letos brez pomoči dr. Antona Gregorčiča! Kari Lewen, znani dunajski komik, damski posnemovalec, govori s trebuhom, imitator itd., priredi v družbi z gospodično EHo Carmeii dve predstavi za smeh »Pri Zlatem Jelenu« v soboto in nedeljo večer. Program jako komičen. Začetek ob 8V2, vstopnina 60 h. Odprti lekarni. - - Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od '11. do 18. t. m. FrijavskiHbftne in gospodarska vesti. Okrajna posojilnica v Kanalu, reg. zadruga z neom. zavezo bode imela v nedeljo 25. junija t. I., ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Kanalu svoj redni letni občni zbor po- §§ 30. in 33. društvenih pravil. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika in blagajnika; 2. Potrjenje računa za upravno leto 1910.; 3. Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Morebitni nasveti in predlogi. K obilni vdeležbi vabi načelstvo. Z novimi avtomobili se bo vozilo leto in dan na tisoče ljudi j iz najrazličnejših •krajev. — iNaravno je, da potniki z zanimanjem prečitajo vsak napis, vsako reklamno tablico, ki jirn pade v oči. Časa imajo dovolj. Posebno radi čitajo reklame o iblagu, katerega utegnejo potrebovati. -—'Zato pa so povsod taki vozovi kar pokriti z reklamnimi tablicami. Poglejte n. pr. tramvajske vozove po mestih, v novejšem času tudi železniške vozove. — čujemo, da ima podjetništvo gorskih avtomobilov že ponudbe, da bi sprejelo v, vozove reklamne tablice. Uverjeni pa smo, da podjetništvo ne pozabi na naše domače tvrdke, tem naj da prednost. Trgovci, obrtniki: zganite se! Družba sv. Cirila in Metoda. Iz PeVme. — Naš rojak gosp. Niko Dominiko c. k. svet. taj. najvišjega sodišča na Dunaju, je poslal 10 K kot vstopnico k veselici podružnice C. .in M. Najsrčnejša zahvala. Za jubilejni šolski sklad je darovala obitelj gg. Dominko-Komac, 20 K. Hvala! Živeli posnemovalci! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca maja 1911. 1. sh-deči promet i. s. {Dohodki. A. Redni dohodki. 1. prispevki iz nabiralnikov 1.725 K 21 y» 2. prispevki podružnic i. s. Kranjsko 1.197 K 99 v, Štajersko 377 K 12 v, Primorsko 1.551 K 90 v, skupaj 3.127 K 01 v, 3...razni prispevki 4.354 K 98 v, skupaj 9.207 K 20 v. 13. Izredni dohodki. 4. prispevki za obrambni sklad 1.379 K 61 v, c. Iz družbene glavnice se je dvignilo 18.121 K 33 v, skupaj 28.708 K 14 v. Izdatki. A. Redni* izdatki. 1. plače, remun. učit.,osebju, razni računi, itd. 7.974 K 85 v. B. Izredni izdatki. 2. naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 1.379 K 61 v, 3. izplačila za šolske stavbe 18.121 K 33 v, skupaj 27.475 K 79 v, torej prebitka 1.232 K 35 v. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Vsem oskrbovalcem nabiralnikov in podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda. — Dtužbina pisarna vodi o prispev-"klili iz nabiralnikov posebno knjigo. Tam se zapisujejo vsi zneski vsakega nabiralnika. V knjigi je upisano mnogo nabiralnikov, ki niso še poslali nobenega zneska, ali pa v teku par let tako majhen znesek, da ne kaže, da bi se nabiralnik pustil še nadalje v takem lokalu. Družbina pisarna j je pričela vse one oskrbovatelje nede-j lavnih nabiralnikov opozarjati, da iste vrnejo, da se odpošlje na tak kraj, kjer bo-' do družbi v korist delovali. Zgodi se lah-' ko, da bo, ali je že bil kak nabiralnik tir-jan, če tudi,je dal že dokaj prispevkov. Pripetiti se pa zna to le v takem slučaju, I kjer se ni sporočilo, da je bil poslani znesek nabran v tem in tem nabiralniku. Če i bi se to kje prigodilo, naj se to ne šteje v 1 zlo družbini pisarni, temveč pripiše naj se pogrešek onemu, ki ni sporočil, kje je poslani znesek nabral. Pisarna želi imeti povsod jasnost in točnost. ' V par mesecih bo dobil vsak n; bralnik upisno tablico, kamor bodo oskrbova-tclji istih upisavali čas, kedaj so ga.odprli ; in koliko so v njem prejeli, ter kedaj so i denar odposlali. Toliko v nvaževanje. (Dalje na peti strani.) Odlikovana pekarija in siadčičanta Karo! Draščik v Gorici na Kernu v (latiai biti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birinance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vi?**« In like?]« na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvo za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo mr* po Jako zmernih cenah. ~*99 Pregrad & Cernetič modna in manufakturna trgovina priprta svojo bogato zalogo paletah Gorica - Trgovski Oom. i^^^^B^,. m^^^tmmJm 01 4 Zlet III. okrožja Oš. S. Ž. se bo vršil j v nedejjg js,Junija v Do^be^gu pa ob- [ širnem prostoru tik postaje Vipavske železnice. Zagotovljena iiatn le že velika udeležba br. Sokolov. Upamo, da nas tudi drugo občinstvo ta dan poseti, da se po-razvesglUv -^fcftUšCiu /HV^v^ke.^oJine^, Poskrbljeno 'loo vše&ttaftslcfr-•»a"«3&javb, da ne foo nikomur dolg čas. Pri telovadbi nastopijo tudi članke s prostimi vajami. Natančen vspored se objavi pravočasno. Na svidenje v Dornbergu. Na zdarJ Iz Prvačine, —' »Sokolskr*dom« se dovršuje. V par .tednih bode popolnoma dovršen. Bratski odbor se trudi v svojih sejah na vse načine, da bode ta prva Sokolslca trdnjava va sta oproščena. Moll-ov Seidlitz-prašek je z& na Želodcu trpeCe neprekosljivo sredbtvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenfiicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško lasleduje. lollo-vo Franc, žganje in sil ia ribanje livota. — BolcJino oltjlnjoic ta okrepCujofie sta-romano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orijf. steklenica K 2- Na prodaj po vseh lekarnah l, in mirodilnicah. Glavna lekarna L 1011, c. in kr. dvorni i&bloik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli. Se ni zgodilo Se nikoli! Razdelimo K 1200 v darilih in gotovini. Zgorajomenjeno svoto namenili smo rešiteljem siike. Kdor najde in preslika gospodinjo dobi. zlato uro v vrednosti I K 30- — ali na željo K 15'— v gotovini. Pogojeno je, da naroči \vak rešitelj poleg tega izvrstno Diana verižico ter j priloži K 1*75 v znamka!). Po doposkmi rešitvi sledi raz-: delitev daril. — Vse pošiljafcve naj se pošljejo na naslov: PatrSa Zentrale | H. Setfert, DnnaS lili. Nenbaugasse 63. Tehnični biro FRIDERIK KIEHTZ - GORICA ulica Ascoli štev. 20 priporoCa: parne itaprnve, razne vsesalne naprave plina, raznovrstne motorje in lokoinobile, kompletne naprave za pekarne, pavue peči, stroje za mešanje in posamezne dele strojev. Dvijjala za stavbe, poljedelske stroje, stiskalnice za grozdje in drugo. Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za koruzo z ročnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseli vrst, smfrkov papir za čiščenje in. platno. \Milati)ofcf)o$ it) cifer. ulica Arbsto Mattioti goriška lovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz na-I vadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pii stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprelme se hahorlnoholl delo. Lekarnarja A. THIERRV-ja BflLSHm i i Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno auamko. , .....ijujh Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju \iri :-:oyetni prodaji drugih balzamov rod dvomljivo znamko, se sodniško postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsihj na pljučih, speoijelno pri iufluenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani bal/.am ia/iž ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K »*-— Lefiiaraaria fi. THIERRY-Jn samo pravo C E JV TIFO L JIN O M AZ IL.O zanesljivo gotovega učinka pri opeklinah, oteklosti, pone- srečenju in vnetju prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih rsnah itd. 2 škatlji Stil). ZnUiGfc Lekarna pri ftogelji vrriiu &. TMerry-ja Preirada pri Rogatcu. Dobi se. po lekarnah. ~ Ka debelo po med. mirodilnicah. Cospodtnle. zaMeoilte KOLINSKO CIKORMO Pil USCll trflOUlnab \z EDiNE slovenske tovarne vJiLjubljani. Biste »lice v Tržii (Monfalcone). Bromove terme z dvojno klorokislo »odo. Solnate kopeli, stalna temperatura 38-40°. Blatno zdravljenje., Sezona od 1. junija do 30. septembra. Učinkuje proti protinu, rev-matizmu, Ischias, ženskim boleznim itd. — Lastnik knez A. pl. Thurn in Taxis. Redni promet z avtomobilom Rimske toplice — Tržič. — Izleti: Timavo, Sv. Ivanu, devin-ski grad, kopališče Sistjan. Največji kom-fort. Na novo urejeno in povečano kopališče. Interurb. telef. št. 26. Koncerti itd. V zavodu se nahaja zdravnik. Ivan Kravos na Komu št II. GflUSi na Komu št. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj- j ske potreb- I Š6ine> potovalne potrebšftine kakor: kov-j čege, torbice, denarnice, listnice ___ ; itd. — izvršuje in sprejema v pPp^pf^ popravo različne koleseljne in XšJsil := kočije ~~------ Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne. *i Ploua trgouina z železnino Pinter & kenard ij (gorici tf Raštelja št. 9. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. _ __ fjHP"- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. -tHPJ|, Ceni. občinstvu se toplo priporočata Pinter ft Lenaril. ^g^gsssBeseosssgsssia c. kr. privil. krojaški kroji 30 let obstoječa strokovna krojačnlca za gospode vsakega stana. Zaloga usakourstnega blaga iz Inozemskih in čeških touaren ter izgo- touljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah in izgotouljene obleke po znižanih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate »Sokole", samo v trgovini M. POVERAJ v Gorici na Travniku štev. 5. #"•>•¦#¦•¦•¦•¦•¦•¦© **•¦• Lekarna v Gorici, i ŽELODČNE KAPLJICE * S * ^ z znamko sv. Antona Padovanskega. v Zdravilna moč teh & kapljic je neprekosljiva. f — Te kapljice vredijo ˇ redno prenavljanje. J če se jih dvakrat na dan J po jedno žličico popije. ^ Okrepe pokvarjeni ža- { lodec, stord, da zgine $ iVarsiv«ia zvuaka). ^ kratkem času orno- • tica in životna lenost (mrtvost). Te $ , kapljice tudi store, da človek raji je. { Cena steklenici 60 vin. • T I irislofoleilijcva pijača iz kine $ "~ najboljši pripomoček pri $ zdravljenju s trskinim oljem. # vin. J | Ui 4 Ena steklenica stane 1 krono •<4*-+-mo orno <+-•*>•**• <0>«4»"49 Dobro krepilo m želodčno slabost in za ono. ki so se prehladilt ali prcnajeli ali si nakopali f. zanžitjcm slabih, za prebavo težkih. prevroCih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, DOleCine, napihuj enost Itd. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „BaldTian*nmu se izkaže pri takih neprijetnostih, tokler niso §e razvite, kot dffbro želodčno vino z izvrstnim vspehora in zahranjujo tudi sla!je posledice, kakor nervozltetO, nespečnost, omotico, stisko lid. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z 'motovilSnimi kapljicami, uialinovec in CreSnjevec, vpliva „Baldrianum,u tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepilno na cel Človeški organizem Dr. Engei-nov „BALDRIANUMU ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenagajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, ca se ga zavžijc zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno Rašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči 3JUJ3RIANUM" z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. V Dr. Engel-nov „Baldriaiium" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnieah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Campolongo, R nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, analii, Čedadu, Vidmu, I almi, Cerviujanu, Ogleju itd. se, dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-DOV r,Baldriaaumu po izvirnih cenah v vse kraje AvstroOgrske. A. v*. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga === ===oljkinega olja prve vrste Mjbiljiili Ivrdk Iz Istra, Dalmacije, Nilfstte, Biri k m s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 112, l'20, 12 i 1-36, M4, 1-60, 1*80, 2'-, 2'40. za luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ----— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —------------mila in sveč. —-------------- j Cene zmerne. —.....--:-;—- Siiarl se pred ponarejanjem! ———- Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov ,,'Baldrianum--4. Imouifejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! Halo! Urša počakaj: Kam tako letiš ? Jera! Pomisli kaj se mi je zgodilo, pred par leti sem kupila od potovalca cenen šivalni stroj, toda danes, ko imam dela črez glavo, se mi je polomil. Letim pa zato, ker nujno drugega rabim k gospodu Dos. Dekleua v Gorici, nI. mnnicipio št. f, da si tam'nabavim nov Pfaffov šiv. stroj, ker moja soseda ima že več let stroj iste vrste, kateri je tudi pripraven za umetno vezenje in do danes se ji ta ni še nič pokvaril. Stroj šiva res izborno. in Katra mi je prav toplo priporočila ter dostavila: Urša zapomni si, da kar je primerne cene, ni drago, ampak kar je ceno, to pride stati človeka drago. Prav imaš Urša, pristavi Jem, le kupi Pfaffov šiv. stroj, tudi jaz sem slišala, da so Pfaffov šiv. stroji najbolji, da nič ne ropotajo, ampak, da je veselje na nje ši-.... ., , . „, vati ter tudi jaz kupim Pfaffov šivalni j stroj, kadar ge moj kolovrad ustavi. Zdrava bodi! Bog daj srečo in dobro odpravi. Adijoj i Zobozdravniki in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi fekalije Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaucukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordfnira v svojem alellefn od 9. ore dop. do 5. nre pop. Išče se t- sredini mesta za otuoriteu I10V8 iMSIlice. Ponudbe na naše upravništvo. pKfcM/r" BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijevi PODPETNIKI najvažnejši del moderne hfgijene.' Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice In odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti uinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. C 1 ' yA Podružnica -------JDelnUka glavnica I 5,000.000. - — —~------- PODRUŽNICE r »Ljubljanske kreditne banke" — še bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4Vj0, vloge v tekočem V Centrala v llnbllanf. - Rezervni zaklad K 450.000. - Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst ===========