Po&aaiiia plaćan« t wto*ia'\
Posamezna številka g dim
Dolenjski list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. — Štev. BO.
NOVO MESTO, 25. JULIJA 1952
ČETRTI.KI NA NAROČNINA 1M DIN
IZHAJA VSAK PK I KK
V SPOMIN IN OPOM
Štiritisočglava množica Novomešča-nov in udeležencev treh partizanskih patrulj se je zbrala v četrtek 17, julija k odkritju spominskega stebra, ki ga je postavila Zveza borcev Novega mesta na Glavnem trgu. Iz vseh smeri so prihajali na trg stari partizani m aktivisti NOB: iz Dolenjskih Toplic se je pre~ bila v mesto navzlic zasedam republiška patrulja, navdušeno spremljana od številnih borcev za svobodo iz Topliške in Obkrške doline. Partizani iz Škoc-jana, Zbur, Smarjete, Bele cerkve in Otočca so prišli v mesto po Ločenski cesti, z Kandije pa so prikorakali na Glavni trg partizani iz Gabrja, ki so prinesli Novemu mestu pozdrave belokranjskih junakov.
Na častnem odru se je medtem zbral okrajni stab partizanskih patrulj, k odkritju spominskega stebra pa so prišli tudi ljudski poslanci dr. Franc Hočevar, Franc Krese-Čoban, Niko Šilih, Viktor Zupančič, Martin 2ugelj, polkovnik Savo Trikič, predsednik Okrajnega odbora ZB Tone Pire, predsednik občine Udovič, sekretar MO OF Bogdan Vrančič in drugi. Po državni himni, ki jo je odigrala godba novomeške garni-
Od tedna do tedna
Dogodki na Srednjem vzhodu — v Perziji in Egiptu — so vzbudili prejšnji teden največ zanimanja. V obeh teh deželah sta prišla na krmilo mota, ki sta že bila ministrska predsednika: Mosadik inHilali paša. Toda njun povratek različno tolmačijo v svetu, zlasti pa v Londonu, kjer imajo že dalj časa polno glavo skrbi s Perzijo m Egiptom.
Stari bolehni perzijski politik Mnsa-dik, ki je izvedel nacionalizacijo petro-lejske industrije, je prejšnji petek od' stopil, in sicer po daljšem nesporazu-mevanju s parlameatoiu. Uradno so tedaj sporočili, da parlament ni hotel ugoditi želji Mosadika, da bi dobil neposreden nadzor nad vojsko, Zelo verjetno pa so bila tu Še druga ozadje, predvsem v zvezi s petrolejem, nacionalizacijo in nerešljivim sporom z Veliko Britanijo. Spominjamo se še. da nacionalizirana, perzijska petrolejska industrija ni mogla prodajati v inozemstvo, Perzija tudi ni dobila posojila v Ameriki in je zabredla v težavno gospodarsko stanje. V takem vzdušju je Mosa-dik odstopil in sestavo vlade so poverili Chavamu es Sultanehu, nekdanjemu ministrskemu predsedniku. Sultaneh je začel takoj napovedovati novo politiko in zagotavljal, da bo petrolejski spor z Anglijo kmalu rešen. V Angliji so seveda z neprikritim vselejem zagrabili za te vesti. Toda v Teheranu in ostalih perzijskih, mestih se niso preveč ogreli za spremembo vlade. Izbruhnili so neredi, stavke in spopadi. Mosadikovi pristaši so vse bolj odločno pokazali, da ne marajo Sultaneha. Se preden je temu uspelo sestaviti vlado, je v torek perzijski parlament spet vrnil mandat Mosadiku in sicer precej prepričljivo: od 63 poslancev jih je 61 glasovalo zanj.
Hkrati pa je Mosadik izbojeval še eno zmago. Mednarodno sodišče v Haagu, kateremu je bila poverjena razsodba med perzijsko vlado in angleško petrolejska družbo, je sklenilo, da ni pristojno razsojati v tem sporu. Ze pred več kot enim letom je Anglija zaprosila haaško sodišče, naj razreši petrolejske vprašanje okrog nacionalizacije, vmes je. o tem razpravljal že tudi Varnostni svet, zdaj pa je prišlo do odločitve, ki za. Anglijo ni prinesla zaželenega rezultata. Se manj pa se vesele Mosadi-kove vrnitve in prvi komentarji iz Londona povedo, da so britanski politični krogi prepričani, da je spet padlo v vodo upanje za rešitev perzijsko-angleške krize.
Drugače pa je z egiptovsko zadevo. Tri. tedne je minilo, odkar je Hilali pala odstopil in zdaj spet dobil nalogo, naj sestavi vlado. Vmes je bil ministrski predsednik Siri paša, ki kaže, da je mnogo bolj naklonjen vajdistični stranki kot njegov prednik in nasledmk, Hilali paša. Toda prav takrat, ko so bili vafdisti najbolj zastopani v vladi, je izbruhnil in se zaostril spor z Anglijo. Tako torej v Londonu niso s prevelikimi simpatijami spremljali vladanja Siri paše, ki pa v treh tednih ni kdo ve kaj pokrenil ne za eno ne za drugo stran. Niti vlade se mu ni posrečilo do kraja spopolniti in n. pr. ni nikogar dobil, da bi prevzel finančno ministrstvo. V ponedeljek je odstopil in izjavil, da ne »more več obdržati odgovornosti za vlado«. Tako je kralj Faruk spet poklical nazaj Hitali pašo. ki je v glavnem sestavil vlado s prejšnjimi sodelavci. In v Londonu so — ne kot zaradi Mosadika zaskrbljeni — pač pa z veseljem sprejeli to spremembo, ker se nadejajo, da bo Hilali paša spravil z mrtve točke pogajanja med Egiptom in Veliko Britanijo.
Kljub vsemu ostane položaj na Sred ■ njem vzhodu zagoneten, kajti tam se kHža preveč interesov: angleški, ameriški in tudi krem.eljski.
Ob zaključku lista smo izvedeli, da je Kairski guverner general Magib izvedel v Egiptu drža.vni udar, vso oblast pa je prevzela vojska.
iT ?
zije JLA, je Bogdan Vrančič začel slovesnost, komandant partizanskih patrulj rez. kapetan Martin Pavlin pa je sprejel raport komandantov topliške, škocjanske in gorjanske patrulje. Komandanti patrulj so poročali o številčnem stanju udeležencev letošnjega partizanskega pohoda, o stikih patrulj s »sovražnikom« ter o nepopisnem navdušenju prebivalstva, ki je vsepovsod toplo sprejemalo in pozdravljalo stare borce.
O prazniku vstaje slovenskega naroda je nato govorii komisar okrajnega štaba patrulj rez. kapetan Jože Zam-ljen, za njim pa je med petjem žalo-stinke odkril na mestu, kjer so domobranci v decembru 1943 obesili dva partizana, spominski steber nosilec spomenice iz 1. 1941 Janez Zupančič. V imenu mestne občine je prevzel steber v varstvo predsednik Jože Udovič, nakar je pevski zbor zapel več pesmi, vojaška godba pa je igrala partizanske koračnice.
Zastavo republiške patrulje in njen dnevnik je nato prevzela nova patrulja starih novomeških partizanov in parti-zank, zatem pa so se vsi udeleženci pohoda zvrstili v dolg sprevod in z godbo na čelu zavili k Osolniku pri postaji, kjer je bil prirejen partizanski miting. Ob šestih je krenila preko Zaloga in Frate proti Suhi krajini nova patrulja, navdušeno pozdravljena od tisočglave množice Novomeščanov, ki
Novi narodni heroii
Prezidij Ljndske skupščine FLBJ je izdal ukaz, s katerim se za brezpri-merni heroizem v boja proti ljudskim sovražnikom in dokazano junaštvo ter zasluge med narodnoosvobodilno borbo od 1941 do 1945 odlikujejo z Redom narodnega heroja:
Jože Borštnar, podpolkovnik Anton Dežman, polkovnik Franc Hočevar, generalni podpolkovnik Dušan Kveder, Boris Kidrič, Franc Leskošek, Ivan Maček, podpolkovnik Franc Stadler In generalni major Peter Stante,
Poleg tega so bili odlikovani z Redom narodnega heroja:
Franc F. Bukovec, Rezka Dragar in Ivan Skvarča.
Od ustanovitve naprej novomeško Turistično društvo plodno zastavlja svoje delo v korist mesta ln cele Dolenjske. Otvoritev novega kopališča na Loki je pretekli teden to znova potrdila.
2e v soboto zvečer se je zbrala množica 800 ljudi k otvoritvi gostiSča, ki je združeno s kopališčem. Med domačini smo opazili precej gostov iz Ljubljane, ki so pravtako kakor Novomeščani z neskrivajočim presenečenjem ocenjevali moderno kopališče. Po pozdravnih besedah dr. Toneta Hočevarja, ki se je zahvalil ljudski oblasti za obilno pomoč pri zgraditvi novega kopališča, podjetju »Krka« za opravljeno delo, I. MDB »Vide Tomšič« za vso pomoč pri zaključnih delih, predvsem pa Turističnemu društvu in njegovemu agilnemu predsedniku mag. pharm. Borisu Anddpmiču, je sledil kratek kulturni spored solistov in orkestra SKUD »Dušan .lereb«. Po Krki so medtem križarili čolni z lampljončki, desno obrežje pa je vzplam-telo v neštetih lučkah; razsvetljen je bil tudi otoček sredi reke. Pogled na izvrstno iluminirani kopališki prostor, ki Je bil nabito poln zadovoljnih gostov, je bil nekaj svojevrstnega in nepozabnega. Gostje in domačini niso mogli pre-hvaliti lepo urejenega kopališča in zarms-Turističnega društv Id Je s sodobno ure jenimi stavbami, bazeni na Krki m plavalno progo ter skakalnim stolpom res odprlo Dolenjsko tujskemu prometu Ze takoj po otvoritvi so se prvi ljubljanski gostle navdušeno prijavili za letovanje v prijetno urejenih leto-viščarskih sobah no vega kopališča, ki lahko zadovoljijo še tako izbirčen okus Krka, kopališče ob rijej in izvrstna »Me-tropolova* postrežba ki je prevzel gostišče v stavbi bodo pogodu
so se 17. julija poklonili pred odkritim spominskim stebrom na Glavnem trgu spominu vseh padlih partizanov in aktivistov Dolenjske.
Spominski steber na Glavnem trgu, na katerega se z ljubeznijo in hkrati s tiho žalostjo v srcu ozre vsak dan nešteto mimo hitečih, ni le spomenik na zločinsko dejanje, ki so ga izvršili domobranci nad dvema mladima partizanoma. Res bo s svojo preprosto lepoto poveličeval smrt dveh mladih življenj, ki sta za pravično stvar našega naroda ugasnili na mestu, kjer steber stoji. Poleg tega bo nenehno opominjal nas in bodoče rodove na svete pridobitve narodnoosvobodilne vojne, v kateri smo, tesno združeni v vrstah OF pod vodstvom naše Partije premagali fašiste in njihove domače pomagače. Govoril bo o pošastnih zločinih, ki so jih nad slovenskim narodom počenjali v letih NOB belogardisti in domobranci, pod-žgani od svojih duhovnih voditeljev —. protiljudskih slovenskih duhovnikov. Z nemo, toda tem prepričljivejšo in tem globljo govorico bo opozarjal spominski steber, da so tako usodo, kot sta jo pretrpela obešena partizana na Glavnem trgu, pripravljali krvniki slovenskega ljudstva vsem, ki so nosili v srcih svetle ideale duhovne in narodne svobode in se borili za svoje ljudstvo takrat, ko so klerofašisti in domobranci bili najuslužnejši hlapci in najvnetejši branilci fašističnega in nacističnega zasužnjevalca in osvajača.
Naj ne bo odveč še pripomba, da pomeni spominski steber tudi lepotno obogatitev trga — čeprav se zdaj nekako izgublja v njegovi prostranosti, vendar pa bo prišel do polne veljave ob končni ureditvi Glavnega trga — in je zato toliko bolj obžalovanja vredno, da ekipa »Triglav-fiima« ni prišla k odkritju lepega spomenika.
Maršalu Jugoslavije Josipu Broza-Titu
Ob priliki 11. obletnice vstaje slovenskega naroda Vam pošiljamo borbene, tovariške pozdrave. Te pozdrave so Vam prinesle partizanske borbene patrulje, ki so na svojem bojnem pohodu prešle številna prizorišča partizanskih borb in obiskovale partizanske družine širom Slovenije, V našem narodu živijo svetle tradicije herojske osvobodilne vojne, ki smo jo bili v bratstvu z vsemi jugoslovanskimi narodi, dokler nismo dvignili iz ognja in pepela svobodno domovino.
Tovariš Tito! Vodili ste nas v imenu naše slavne Partije skozi najtežje dni zgodovine naših narodov, zato Vam bomo z največjim'zaupanjem vedno sledili — z Vami so naša partizanska srca, z Varni vse slovensko delovno ljudstvo.
UDELEŽENCI POHODA PARTIZANSKIH PATRULJ
Sprejem partizanskih patrutj 17. Julija v Novem mestu (pogled na del zberovalee.v)
TOMSIČEVCI - DRUGIČ UDARNA BRIGADA
prugaee ni moglo biti: obljnba, ki so »1 Je dali po obisku tovariRlte vide Tomšič- j* hlla brigadirjem vse: delovni polet brigade se Je v tekmovanju na tast Dneva vstaje še povečal, premetanl kubikj zemlje, skal, ruse. peska m ]es» pa so dvlg^n krivuljo na tabeli uspehov v«iak dan le navzgor. Uspeh dekade? 121,95% doseženega piafe« v vročih julijskih dnevih. 2713 kub. metrov izkopanega. P repe ljanesra. nalomljenega In prenesenega materiala, 2229 kub gplanlrane zemlje, tlaka in tras. za 751 ur pomožnih (tal jn m.^ delovnih ur 6. ćete v gozdovih nad Sotesko.
dltvl kopališča ln ceste na Loki, vedno določnejši obrisi sejmišča na Ločenski eeati, po--•«106 »Pionirju« na Ljubljanski cesti, kjer bodo t* dni od Ferlifca proti mestu začeli polagati kocke, delo v kamnolomu tn očiščevalna gozdna dela nad Sotesko. In Še In še — stopite med nje v zgodnjih dopoldanskih urah, pa se nasmejte njihovam šalam, ki jih drobilo takrat, ko so skale najtrše, kublki najbolj pOčaani .. Obiščite Jlb popoldne v šoli, kjer jie množično pripravljajo na narodne plese za zaključni brljradni festival, kjer uhira resne in poskočne brigadni orkester, vprašajte o brigadi med delavni »Pionirja« in na mestni občini, pa vam bodo povsod povedali o udarnih Tojnšičevclh le najboljše!
Ko je v ponedeljek 21. jnlija prebral Lojze Oblak, namestnik komandanta brigade, poročilo o uspehih druge dekade pred zbra-
ja četa Je htls najboljša v I. dekadi
Utrujenost? Slaba voU*, omahovanje? Nepoznane stvari pri Tomšifteveih! Zjutraj oh štirih s pesmijo pa d«lo, ob enajstih dopol dne nazaj! Naj govorijo Številke druge de-kade:
1. četa je rioeecla 1*1-87% plana — postala J« najboljša v preteklih jj> djievih! S l»47r so zaključili aekado v 3. četi, s 127.17% v tretji, s 14«.2fl% v četrti, s l«.«rV. t peti ln s 153.97% se je postavila še«ta četa.
Km se skriva tb številkami t Izkopan Ja rek — bolje rečeno kamnolomi — na Trdinovi cesti, občutna pomoč brigade prt dogra-
nlmi brigadirji in gosti, nam Je bilo v*»m Jasno, da so pogoji za nov naziv udarne brigade v celoti izpolnjeni. In ko Je sekretaj OK LMS Ludvik Kebe takoj nato tudi prebral odlok o tem imenovanju in izročil brigadi diplomo, so brigadirji T. navdušenim odobravanjem sprejeli visoko nrlznanje Komandant brigade Janez Gartnfer Je zatem prebral odlok CK LMS. s katerim Je btlo proglašenih v brigatH-13 udarnikov; 25 brigadirjev in brigadlrk pa je bjlo pohvaljenih. Brigada pa je spet obljubila:
»Za lepši, boljši In veličaatnejši lzsrlod in ureditev Novega mesta delamo! Vse sil* bo. mo vložili, da bo Novo mesto tudi ostalo ponosno na svoje Tomšlčevcel« čestitkam udarnikov ln pohvaljenih se je pridružil brigadni trikratni brzominerskl pozdrav »Horukt« Radi va» Imamo, brigadirji! Zato sa novo Novo mesto: »Horuk!«
Sretiniešolsh a mladinsko brigada „tlirana Jarca" dela w CrnonHio
i slehernemu, ki želi prebiti  nepozabne po-
I čitnice ob prelepi Krki.
V nedeljo dopoldne je bila otvoritev ko-
i pahšča. O skrbj ljudske oblasti za razvedrilo in zdravje občanov je govoril dr. Davorin Gros. ki je nato predal kopališče v uporabo novomeški javnosti. Prvi kopalec in skakalec po uradni otvoritvi je bil priljubljeni Adamov Franci, ki se je oblečen pognal s 3-metrskega skakalnega stolpa v vabljivo Krko. Več sto kopalcev je prisotvovsalo prisrčni slovesnosti, ljubljanska skakalca Pelan in Selan pa sta pokazala številnemu občinstvu vrsto izredno uspelih skokov v vodo.
Ze dolgo ni Loka s Krko videla toliko ljudi kakor v nedeljo popoldne na veslaških, skakalnih in plavalnih tekmah. Nad 40 čolnov je bilo na reki, blizu B00 kopalcev in gostov pa v kopališču, ki je mrgolelo mladine in starine. Potek veslaških, plavalnih in skakalnih tekem je pokazal, da imamo v Novem mestu vse pogoje za pravo riviero. Bled ali Dalmacijo lahko nadomesti z novim kopališčem zdaj tudi Novo mesto — tako so ugotavljali mnogi, ki jim je bilo novo kopališče pravo odkritje.
Mladinska organizacija črnomeljske gimnazije je v juliju organizirala brigado, katera bo naredila cesto do šole in povezala obe glavni cesti. Ker že urejajo šolo, je OLO spoznal potrebo, da se uredi tudi ta cesta, ki je bila zlasti pozimi popolnoma neprehodna.
Brigada šteje 38 študentov in študentk. Stanovanje imajo v gimnaziji, hrano pa v internatu. Delo na cesti je precej naporno, ker morajo obdelovati samo živo skalo. Toda mladina z ljubeznijo in požrtvovalnostjo premaguje vse napore. Do sedaj je bilo izkopanih in odpellanlh 205 kubičnih metrov materiala, to je 4166 samokolnic. Na ročni, sveder so izvrtali 40 lukenj in razstrelili 40 velikih skal. To delo je bilo opravljeno v 3225 urah.
Prejšnji teden je imela brigada konferenco, na kateri je pregledala dosedanje delo. Pregled dela je podal komandant Janez Kra-mariČ, ki je nakazal dosedanje in bodoče naloge. Z zadovoljstvom je ugotovil marljivost vseh brigadirjev, med katerimi dosegajo nekateri res lepe uspehe. Nato je govoril najstarejši brigadir profesor Emil Bevc, ki je podčrtal važnost delovne akcije ter povabil vse brigadirje, da bi podaljšali 14-dnevno obveznost vsaj Se za kakšen teden, dokler ne dobe nove izmene. Na vsak način mora biti delo končano do začetka šolskega leta. Poudaril je tudi to, da bi bilo ze'o razveseljivo, če bi bil še kdo izmed prosvetnih delavcev v brigadi, kajti mesto prosvetnega delvca je med mladino in to ne samo v šoli, kjer so za to delo plačani, pač pa tudi na delovnih akcijah.
Na brigadni konferenci sta bila tudi načelnik za kulturo in prosveto tov. Ivan 2ele in član OK KPS Črnomelj tov. Janez Smre-kar. Oba sta z zadovoljstvom sledila delu konference, postavila razna vprašanja in dala več nasvetov za bodoče delo. Tovariš načelnik je obljubil, da bo Svet za prosveto in kulturo po končanem delu pomagal s finančnimi sredstvi, da bodo brigadirji lahko šli na izlet. Mladina je to obljubo sprejela z veseljem, ker se zaveda, da bo s tem do-
Nove spominske plošče
V torek 22. julija so v Dolenjskih Toplicah odkrili spominsko ploščo na hiši Maksa Henigmana, enega izmed dolenjskih prcoborcev-komunistov. Pri Badovincu — »Zajcu« ob glavni cesti Novo mesto—Garjanci (Vahta) so odkrili ploščo v spomin na prvi operativni partizanski napad na karabinjersko postajo in na izdajstvo belogardistov.
Pri odkritjih so bili slavnostni spominski govori, ljudstvo pa se je poklonilo spominu padlih borcev in aktivistov NOV. Na Rdečem kalu, kjer je bilo v letu 1942 zasedanje Okrožnega odbora OF, je bilo v torek zborovanje Dobrničanov in okoličanov. Govoril je Ludvik, Slak, ki se je pred 10 leti tudi udeležil zasedanja okrožnega odbora Osvobodilne fronte. ■ •"
bila priznanje za svoje delo. Ob zaključku so brigadirji, ki so se zavezali, da bodo delali v brigadi 14 dni sprejeli sklep, da ostanejo v njej tri tedne.
Sklenili so tudi, da bodo poleg programa, ki ga dajejo v radiu Bela krajina vsako sredo, prireiflli še akademijo za vse goste-pionirje tn tabornike iz krškega okraji, ki so v Črnomlju. —Eb
Zahvala maršala Tita frontovcem Breze in Trebi!]«
Na Čestitke, ki so jih poslali fron-tovci Breze maršalu Titu ob njegovi S0-letnici, je občinski ljudski odbor Trebnje prejel v juniju naslednje' pismo tovariša Tita:
»Prejel sem čestitke in pozdrave, katere mi je ljudstvo Vaše občine poslalo ob Šestdeseti obletnici mojega rojstva in se Vam zanje najprisrčnej&e zahvaljujem. -
Sporočite ljudstvu moje pozdrave tn želje, da tudi vnaprej dosega uspehe, v kreptttJi in razvijanju ljudske oblasti in v graditvi svoje socialistične domovine.* TITO
0* :
Oficirji ln borci novomeške patrulje t abem
Vremenska napoved
za čas od 25. julija do 3. avgusta
V splošnem lepo vreme. Od 27. jedija dalje pogoste krajevne nevihte. Prve izdatne padavine šele 4. avgusta.
26
DOLENJSKI LIST
Štev. 30.
Za resnično demokracijo v ljudskih odborih
Za pisalno mizo občine v Smarjeti so sedeli trije: predsednik, tajnik in en član občinskega ljudskega odbora. Reševali so zelo važno nalogo: obremenjevanje davčnih zavezancev za vso občino. V pičlih dveh urah so »rešili« najbolj pereče gospodarsko vprašanje občine, ki se neposredno tiče žepa davčnega zavezanca. Čeprav ne dvomimo v dobro voljo vseh treh, pa vendarle resno dvomimo, da morejo trije ljudje v tako kratkem (ali pa tudi daljšem) času pravično obremeniti vsakega zavezanca po njegovi dejanski zmogljivosti. Občina s 3 do 4000 prebivalci ima okrog 1000 davčnih zavezancev, od katerih ima skoraj vsak več ali manj različne dohodke. Ce ho.emo biti pri razdeljevanju bremen pravični, moramo vse te posebnosti tudi upoštevati. To pa ne morejo narediti trije ljudje, to mora reševati širši krog državljanov. Prvi tak organ v ljudskem odboru je Svet za gospodarstvo, ki mora napraviti predloge, dokončno pa jih mora potrditi zbor volilcev.
2e skoraj leto dni govorimo in pišemo o prenašanju državnih, to je upravnih poslov iz višjih na nižje organe ali neposredno na širši krog volilcev. Govorimo o postopnem odmiranju države kot posebnega oblastvenega organa, kajti v smislu resnične socialistične demokracije ta aparat ni več potreben-in njegove posle prevzemajo volilci sami. Vsa ta načela mi tudi že izvajamo v praksi. Pripravlja se zakon o odpravi zveznih in republiških ministrstev, odpravljene so vse Glavne direkcije, državni aparat se je občutno zmanjšal in se še zmanjšuje. Na okraju ni več izvršnega odbora in poverjenikov, na čelu novo organiziranih občinskih ljudskih odborov nista več samo predsednik
in tajnik ali celo samo kakšen administrator, pač pa voljeni sveti državljanov za razne panoge, ki so bili izvoljeni takoj po osnovanju občinskih ljudskih odborov. Do tu je še vse nekam v redu. Prenašanje neposrednega upravljanja države na čim širši krog volilcev pa je dejansko marsikje ostalo samo na papirju. Precejšen ali pa večji del naših občinskih ljudskih odborov vozi še naprej po starih kolesnicah bivših KLO. Prav zgoraj navedeni primer davčnega obremenjevanja v Šmar-. jeti nam to v polni meri potrjuje.
Vzemimo za primer še enkrat občinski ljudski odbor v Smarjeti. Skoraj štirje bivši KLO so združeni v tej gospodarsko dokaj močni občini. Ze 8. junija letos sta bila izvoljena Svet za gospodarstvo in Svet za kulturo, prosveto in socialno skrbstvo. Predsednik devetčlanskega sveta je Jože Der-ganc, predsednik drugega sedemčlanskega odbora pa Tine Tomšič. Do 10. julija se nobeden od teh dveh svetov še ni sestal, ker jih nihče ni sklical! Jasno je, da zato morata o vsem odločati edi-nole predsednik in tajnik. Sveti na papirju so mrtva veja, so samo primeri formalne zadostitve zahtevam družbenega odnosa, od katerih nima skupnost ničesar, najmanj pa so to elementi poglabljanja ljudske demokracije. Ne-delavni sveti so velika nevarnost starega načina upravljanja oblastvenih in drugih poslov po eni ali dveh osebah, nevarnost birokratskega diktiranja od zgoraj — torej nevaren pojav prav tistega, proti čemur je smiselno uper-jen novi zakon o reorganiziranju oblastvenih organov, za katerega uresničitev se moramo dosledno boriti na vsakem koraku.
Z ljudskimi odbori v Smarjeti zad-
Ljudska mladina Slovenije OKRAJNI KOMITE NOVO MESTO
Novo mesto, 21. julija 1952 V znak priznanja za uspešno delo v drugi dekadi, za visoko pre-sežetr desetdnevni delovni plan, za sodelovanje pri, proslavi Dneva vstaje slovenskega, naroda, v katerega počastitev se je razvilo v brigadi veliko tekmovanje, izdaja Okrajni komite LMS. Novo mesto
ODLOK štev. 2,
t katerim proglaša
L NOVOMEŠKO SREDNJEŠOLSKO MLADINSKO DELOVNO BRIGADO »VIDE TOMŠIČ« drugič za udarno brigado
S tem visokim priznanjem izražamo vse priznaje mladim delavcem Tomšičeve brigade, ki neumorno kljub velikim naporom izpolnjujejo svoje naloge, ki so pokazali mladini vsega našega okraja visoko delovno zavest in predanost naši domovini, Partiji in našemu voditelju tovarišu Titu!
OKRAJNI KOMITE LMS V NOVEM MESTU
»Mi smo za socializem vi pa ne.. .«
pravijo gasilci v O strog u
Dopisnik iz Ostroga nam je pred dnevi poslal tole pismo:
»Ni še dolgo tega, ko smo imeli v Ostrogu pri Šentjerneju sestanek OF. Po domače smo se pogovorili, kaj je treba v vasi še urediti, da mora organizacija OF skrbeti za politično razgibanost in pomagati v gospodarskem in kulturnem razvoju vasi. V celokupnem delu Fronte naj se zrcali delovanje mladine, gasilcev, AFZ, skratka — vse dobre in slabe strani našega dela. O mladini smo rekli, da nam ne sme biti vseeno, ali na mladino delujejo kvarni ali vzgojni vplivi. Starši se moramo zavedati, da mora naša mladina rasti v dobri vzgoji, v redftem obisku šole, pridnem učenju in v mladinski organizaciji. Ta pa naj bi mladini nudila več zabave, šaha, fizkulture in vzgojnih ter poučnih predavanj. Predvsem pa je treba, tako smo poudarili, rešiti v Ostrogu vprašanje medsebojnih odnosov in vprašanje gasilcev. Od vodilnih gasilcev na tem sestanku ni bilo nikogar. Ko so tovariši kritizirali delo gasilske organizacije in samovoljo posameznikov pri gradnji gasilskega do-
V trabanjski splošni zadrugi so začeli bolje gospodariti
&ar*i upIoSne kmetijske zadruge v Treb njem a poslovanjem zadruge dosedaj niso mogli hiti zadovoljni. Nekaj ljudi ie vedrilo in oblačilo v nje.i kakor se je katerem« za zdelo, največkiat seveda v svojo korist in ne v korist zadružnikov. Se danes dlani ne vedo kako je z veliko izgubo, ki so jo zadrugi povzročili posamezni uslužbenci in ki znaša bliau milijon dinarjev. Revizijska komisija ministrstva za finance je sicer odkrila voli ke nepoštenosti in slabo gosfKHlarjenje, toda dp danes še nihče ni bil postavljen preti so di&če. ali vsa.: klican na z.ngovor. Najmanj kar lahko zahtevajo člani *n druge je Jo, da ce pred njih javno položi obrafrun prejšnjega gos podarjen j 8 pa ne glede koga in knlereg« uslužbenca bo to gospodarjenje postavilo v slabo luč. Vsakdo je dolžan za svoje delo po ložiti obračun, razčiščeni računi pa so pogoj zaupanja zadružnikov do zadruge sploh.
Lansko poslovanje zadruge je bilo v glav; nem prekupčevanje z lesom in trgovina, torej lov za dobičkom. Teto* |p zadruga tudi pr« ©ej naredila. 1o*la precejšen del je sol za kritje vlomne tal vine. kajti zadružno blago proti vlomu ni bilo dovolj zavarovano. Tud za to bi moral nekdo otlgnvurjatil
Po drugem izrednem občnem /boru je le to* prevzel vodstvo zadruge nov upravni od bor, ki kaže veliko več »miata tu napredno gospodarjenje kot dosedanji. Seje so redne, poživili so živinorejski odsek ter kupili dva plemenska bik« /. rodovnikom, pripravljajo tudi obvezen pregled vse plemenske živine, urejajo rudovnike po vaseh in pod.. Uredili so tudi sadno snSilnico. ki bo članom brez plačno na razpolago. Poljedelski odsek je prevzel dve zapuščeni ekonomiji na katerih bo skušal urediti vzorno kmetijsko postnjo. Kmetijski zadrugi v Trebnjem sla se priključili se KZ S\. Štefan In Račje selo, ki bodo imele lamo poslovalnice centrale v Trebnjem.
Upravni odbor je že razpravljal o popustu pri cenah v trgovini za člane zadruge. Tigo vina in pisrrn« se bosta v ksratkern prese lila v nove prostore zadružnega dom* Novi upravni odbor je že z dosedanjim delom kazaJ. da se hoče resno zavzel,, za dvig km«-luškega gospodarstva v okviru močns kme tijske zadrug« Z. A
ma, so »skrivači«, ki so se medtem skrivali za vogali in od tam »prisostvovali« sestanku Fronte, prilezli na svetlo. Oglasili so se takole:
»Tu smo, kak sestanek pa je?«
»Frontni sestanek, saj je plakat na vidnem mestu!« je odgovoril nekdo izmed nas.
»Ta plakat za mene ne velja, ker nima štambiljke, ali je to kakšna organizacija?« je nato dejal poveljnik Ce-kuta, ki je zatem stopil k predsedniku občinskega frontnega odbora in mu rekel:
»Kaj pa ti tu, pokaži legitimacijo!«
Druščina nekaj ljudi iz gasilske organizacije pa je začela bruhati takele očitke:
»Nihče nas ne obvešča, kdaj so sestanki, predsednik vaškega odbora OF se je sam postavil, brez volitev. Ce bi bila OF kaka organizacija, bi že kaj pokazala, kot smo mi, mi smo za socializem, ne vi, članek Iva Pirkoviča jo laž!«
Pokazali so, kaj jih boli — resnica v članku Iva Pirkoviča, ki je pred meseci s prstom pokazal na diktatorske razmere v gasilski organizaciji v Ostro-du v Slovenskem poročevalcu! Z raz-bijaškim početjem je ostroška jara gospoda hotela razbiti sestanek Fronte. Sklicuje se na to, da »niso obveščeni« o sestankih. Tudi za državne volitve, kot kaže. niso »bili obveščeni«, zaradi česar nekateri izmed gasilcev niso šli volit, drugi pa z veliko mujo. Nastop nekaterih gasilcev v Ostrogu je razgalil nepošteno početje ljudi, ki so samovoljno zaplenili in uničili sadni vrt za gradnjo gasilskega doma, ne da bi to rešili z vaščani. Vse kaže, da vodilnim gasilcem smrdi, da bi dom kot spomenik stal na tleh. ki so prepojena s krvjo talcev. Dom, ki se gradi s prispevki vseh vaščanov, ni »manifestacija gasilcev in njihove predanosti socializmu«, pač pa krinka za rovarjenje proti vsemu, kar je napredno!
Organizacija OF v Ostrogu takim pojavom še ni stopila odločno na prste. Zaradi premajhne aktivnosti članstva se Fronta v Ostrogu še ni uveljavila kot vodilna sila na vasi — zato je tudi rešitev problema gasilske organizacije še vedno neurejena zadeva. Nihče drugi ne bo prišel reševat v Ostrog krajevnih zadev — sami jih bomo morali urediti Zato se bo treba še zbrati; na sestanku vseh vaščanov naj povedo ljudje, kako gledajo na samovoljo nekaterih ljudi z gasilskih organizacij. Razbijaštvo sovražno .nastrojenih ljudi je treba onemogočiti.«
Tako dopisnik. K dopisu pristavljamo samo tole vprašanje: ali bo Fronta v Ostrogu res še nadalje prenašala diktatorsko samovoljo nekaterih ljudi v gasilskih vrstah? V Ostrogu bo smrdelo, dokler ne boste sami temeljito prezračili domačih sobi
nja leta niso imeli kaj prida sreče, še manj pa z administratorji. Sedanji občinski ljudski odbor, ki je izvoljen iz vrst najboljših odbornikov bivših štirih KLO, kaže, da ima več smisla za gospodarjenje. Seje so dokaj redne in ob polni udeležbi, razprave na sejah so žive in stvarne. Toda to je premalo. Ljudski odbor brez aktivnega sodelovanja svetov je spet samo to, kar je bil prejšnji krajevni ljudski odbor ali izvršilni odbor OLO; ni korak naprej, ampak povratek na staro.
Kar velja za občinski ljudski odbor Smarjete, velja še za več ljudskih odborov, '"udi na OLO so pojavi prejšnjega načina določanja ali tudi načrtovanja navzdol do podrobnosti. Nekateri uslužbenci zelo težko razumejo, da ni potrebno, da postavlja OLO svojo piko na vsak ukrep nižjih organov, ki so v mejah zakonitosti in zadevajo neposredno samo nižje organe.
Borba za usposabljanje svetov, ki so najvišji oblastveni organi in neposredni pooblaščenci volilcev pri upravljanju gospodarstva, je hkrati tudi borba za resnično demokracijo, borba za usposabljanje delovnih ljudi za vodstvo države in borba proti samopašnim birokratskim tendencam posameznikov.
Kratke vesli
Nate trgovska mornari«« je ojačala
svojo radijsko postajo. Srednjevalovna radijska postaja jugoslovanske trgovske mornarice v Splitu je dobila te dni novi oddajnik za 400 voltov, ki so ga v celoti izdelali v naši državi. Novi oddajnik zadošča za potrebe naše trgovske mornarice v vsem Sredozemlju.
Poleg srednjevalovne radijske postaje ima naša trgovska mornarica tudi kratkovalno postajo 700 voltov, ki jo na naših ladjah zelo dobro slišijo tudi na najbolj oddaljenih morjih. Razen trgovskih obvestil o nakladanju in razkladanju tovora v inozemskih pristaniščih, dobivajo naše ladje po teh radijskih postajah od svojih ravnateljev obvestila o spremembi smeri vožnje, ovirah, ki se postavljajo plovbi, o uvedbi novih oziroma odpravi dosedanjih svetilnikov in druga obvestila, ki so potrebna za varnost plovbe. Po teh radijskih postajah dobivajo naši pomorščaki tudi vesti o dogodkih v domovini ter o svojih družinah.
Slepi se pripravljajo na kogres. Na plenumu Združenja slepih Jugoslavije v Beogradu so sklenili, da bo centralni odbor Združenja slepih reorganiziran tako, da bo celotno delo s slepimi prešlo na republiške odbore in združenja. Sklenili so, da bodo na prihodnjem kongresu slepih Jugoslavije novembra t. 1
OTMAR SKALE
Nenadoma je v petek 18. julija 1952 umrl v Novem mestu Otmar Skale starejši, upokojeni živinozdravnik in eden izmed najmarkantnejših narodnjakov Dolenjske. V lanskem novembru je zdrav in čil obhajal v sredi svojih dragih 90-letnico plodnega življenja, še pred dnevi pa smo ga videli na sprehodih po mestu.
Otmar Skale je bil rojen 16. novembra 1861. leta v Ljubljani v zavedni družini ravnatelja veterinarske in pod-kovske šole. Leta 1879 je na Dunaju končal veterinarsko fakulteto, v decembru 1884 pa je bil nastavljen za državnega veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, kjer je opravljal naporno službo celih 42 let — do svoje upokojitve v letu 1926. V službi je opravil pionirsko delo na polju dolenjskega veterinarstva, saj se je moral boriti proti ukoreninjenemu odporu mnogih kmetov, ki so bili nasprotni vsem novotarijam. Neštetokrat je pre-pešačil novomeški okraj od Suhe krajine do Krškega polja, od trebanjskih gričev do vrha Podgorja. Trdo delo pa mu je bilo v užitek, saj je bil ves čas zdrav in krepak.
Otmar Skale je od prvega dneva, ko je prišel na Dolenjsko, zagrabil tudi za delo v društvih In Organizacijah. Dobro se je zavedal pomena naprednih idej in bil njihov vnet pobornik. Ze leta 1886 do 1893 je bil arhivar in pevec pri Dolenjskem pevskem zboru, kateremu je skrbel za notni material in dobro gospodarstvo. Leta 1887 je bil knjižničar novomeške Čitalnice, to delo pa je častno opravljal tudi v letih 1897 do 1905, medtem ko je bil v vseh ostalih letih odbornik Čitalnice. Celih 40 let je bil pomožni učitelj na znani kmetijski Šoli na Grmu, vrsto let pa občinski odbornik, ustanovni član novomeškega
Sokola, član Mestne hranilnice in pod. Vedno je bil eden najkremenitejših in najzavednejših Slovencev, od vseh znan in spoštovan ter vseskozi priljubljen narodnjak. Kot velik ljubitelj slovenske knjige je imel bogato zbirko vseh naprednih slovenskih knjig, ki jo je pred leti prepustil novomeški Studijski knjižnici.
Spoštovanje, ki so ga pokojniku izkazali Novomeščani z udeležbo na pogrebu v nedeljo 19. julija, je pokazalo priljubljenost Otmarja Skaleta v našem mestu, ki bo ohranilo zavednega narodnjaka v lepem spominu.
predlagali, naj se ustanovi centralni svet pod vodstvom tajništva z majhnim številom uslužbencev. Prav tako so sklenili, da bodo v krajih z večjim številom slepih ustanovili združenje. Na plenumu so proučevali vprašanje usposabljanja slepih za delo in ugotovili, da je v Jugoslaviji sedaj 38 različnih delavnic, v katerih delajo slepi, več kot tisoč slepih delavcev pa je zaposlenih v gospodarstvu. V okviru tekmovanja pred drugim kongresom slepih bodo v Beogradu odprli razstavo del članov združenja ter priredili koncert članov kulturno-umetni.ških društev slepih.
Nad 3 milijone din škode v sadjarstvu. Pri Glavni zadružni zvezi LRS so ustanovili posebne strokovne odbore za posamezne kmetijske dejavnosti. Začel je delovati tudi odbor za zaščito rastlin. Ugotovil je, da samo v sadjarstvu trpimo zaradi kaparja nad 3 milijarde din škode. Škodljivci pri nas ogrožajo okrog 15 % njivskih pridelkov, 30 do 60 °/o sadja, 15 do 40 % grozdja itd.
V Vojvodini že brnc mlatilnice. Žetev je že skoraj v vsej državi končana. V Vojvodini že mlatijo. Pridelek cenijo na 9,9 metrskih stotov na hektar, v mnogih krajih pa tudi na 12 stotov. Pridelek na Hrvatskem bo kljub slabemu vremenu le malo manjši od lanskega. Pri nas v Sloveniji cenijo povprečni pridelek pšenice in ječmena 12 metrskih stotov na hektar. V Bosni so pridelali 8,5 stotov na hektar, kar ni slabo za te kraje.
Novo zdravilo »Vitonin«. Zagrebška tovarna zdravil »Pliva« je izdelala nov preparat »Vitonin«, ki je učinkovito sredstvo za osvežitev, odpravo utrujenosti, zaspanosti in splošne pobitosti organizma ter slabega teka. Ta preparat, ki ga izdeluje tovarna iz uvožene surovine, ki, jo dobivajo iz tropskega oreha »Kola«, je že v prodaji.
Letos je tovarna izdelala 11 vrst novih zdravil in preparatov, od katerih je posebno važen preparat »Eutizon« za zdravljenje pljučne tuberkuloze. V tovarni so ustanovili znanstveno raziskovalni institut, v katerem bo delalo 60 strokovnjakov.
V dnevno hol on i,jo v Trio v* s gredo!
U novomeških otrok uživa počitnic*. Krko In sonce oh dobri hrani T dnevni koloniji na Drskl — vsako Jutro se zberejo v Kandljl in odidejo z vodiči k Igram, ročnemu delu in
kopanju
isth zafmj pri
Množični pregled nasadov krompirja dne 6. julija t. 1. nam je dokazal, da so bili prejšnji pregledi na splošno slabi. Pri tem pregledu so bile odkrite zelo številne nove okužbe po vsem področju novomeškega okraja. Okužb po koloradskem hrošču dosedaj niso odkrili samo še na področju občine Hinje. Zaradi uspešnega zatiranja koloradskega hrošča je okrajni štab za zatiranje koloradskega hrošča v sporazumu z Okrajnim ljudskim odborom, Okrajno zadružno zvezo ,in množičnimi organizacijami sprejel zaradi izboljšanega dela pri zatiranju koloradskega hrošča naslednje sklepe:
1. Okrajni ljudski odbor bo preko okrajnih vodij vodil akcijo zatiranja v pogledu organizacije in dajanja potrebnih strokovnih navodil, samo delo zatiranja na terenu pa prevzamejo splošne kmetijske zadruge.
2. Občinski vodje naj bodo plačani od Kmetijskih zadrug in po možnosti nameščeni pri strojnih odsekih. Po možnosti naj bodo te osebe kmetijski tehniki  ali absolventi  kmetijskih šol.
3. Kmetijske zadruge prevzamejo vso organizacijsko delo pri zatiranju kot je evidenca okuženih parcel, zapraševanje. preskrbo s kemijskimi sredstvi itd. Občinski ljudski odbori naj bodo samo upravno-pdlitični organ, množične organizacije pa naj skrbe za politično aktivizacijo terena.
4. Kmetijski zadrugi Trebnje in Novo mesto prevzameta grosistično službo za zaščitna sredstva in aparaturo. Pri
navedenih Kmetijskih zadrugah naj ostale Kmetijske zadruge naročajo potrebna sredstva.
5. Kmetijske zadruge naj takoj pri-čno z nabavo aparature, to je zaprašil-nikov, motornih škropilnic in kmetijskih sredstev. Za uporabo določijo odškodnino, ki je za nečlane večja. Pri izdaji aparature določijo čas uporabe in pri prekoračenju določenega roka mora koristnik plačati kazen.
6. Kmetijske zadruge naj z ozirom na razširjenost okužb takoj naroče zadostne količine pepeina in apnenega arsenata. Zaloge kemijskih sredstev, d jih je naročil Okrajni ljudski odbor, bodo izčrpane predvidoma z 10. VIII. t. 1.
7. Občinski ljudski odbori in Kmetijske zadruge naj posvečajo največjo pažnjo še neokuženim področjem, katera naj kmetovalci pregledujejo redno tudi med tednom.
8. Posameznike, ki zaradi neudeležbe na pregledih ovirajo akcijo, je potrebno najstrožje kaznovati, kar bo večina kmetovalcev toplo pozdravila. Prav tako je potrebna največja budnost, da se ne bi okužbe zlonamerno prenašale.
9. Prodaja kmetijskih sredstev naj se vrši za člane Kmetijski^ zadrug po nabavni ceni, nečlanom po prosti ceni. Dobiček iz prodaje kemijskih sredstev naj se uporabi za nabavo aparature.
10. Da bo možno iz okrajnih kreditov dalj časa prispevati k nabavi kemijskih sredstev, so dolžni od 15 julija dalje vsi koristniki zaščitnih sredstev plačevati 70 dinarjev za kilogram
Lep zaslužek vam nudi nabiranje zdravilnih zelišč in gob
katere odkupuje Trgovsko podjetje GOSAD s pomočjo kmetijskih zadrug. — Sedaj nabirajte naslednja zdravilna zelišča: Cvetje bele deteljice in rmana, liste arnike, pljučnice, šmarnice, rastline gla-disnika, tavžentrože, rmana, preslice (njivske), jeternika, korenine gozdnega korena, bele čmerike in arnike ter plodove: borovnice, kumno, ržene rožičke. — Kupuje tudi razna druga zelišča! — Vsa pojasnila, navodila in cene dobite v vaši kmetijski zadrugi ali pri trgovskem podjetju GOSAD — Ljubljana, Prečna ulica 4, poštni predal 62, za Dolenjsko pa tudi v skladišču GOSAD v Novem mestu, Krekova ulica (Bršljin)
uporabljenega pepeina ali pantakana (50% nabavne cene). Arsenska sredstva bo še nekaj časa v celoti plačeval Okrajni ljudski odbor. Predvidoma bodo morali od 10. VIII. dalje plačevati kmetovalci vsa uporabljena kemijska sredstva v celoti in je zato nujno, da imajo ob tem času Kmetijske zadruge na zalogi pepein in arsenate. O tem so bili obveščeni že vsi občinski ljudski odbori kakor tudi Kmetijske zadruge.
Kmetijske zadruge prevzamejo na ta način v svoje roke celotno akcijo zatiranja koloradskega hrošča na svojem področju. Za uspešno delo je nujno potrebno, da jim pomagajo občinski ljudski odbori, množične organizacije in vsi kmetovalci. Stanje glede zatiranja koloradskega hrošča se je pri vseh občinskih ljudskih odborih zboljšalo, vendar so še tu pa tam primeri slabega dela. Okužbe v zadnjem času niso narasle v večjem številu razen na področju občine Rakovnik, kjer je že nad 90 okužb. Celotno število okužb znaša na področju novomeškega okraja 600. Razveseljivo je, da so kmetovalci zelo zainteresirani za kemijsko zatiranje, ker so uvideli da so kemijska sredstva zelo učinkovita. O. V.
Novo mesto za 22. julij
0«n vstaje slovenskega naroda so \ovo-niesčani počastili z mnoično udeležbo na slav-nniHnl akademiji ki je bila v ponedeljek iT«« fft v lll/P. Oh navzočnosti predstavnikov ljudske ohlrtsK. Partije. OF, društev hi orga-nlznrli ter delni nih kolektivov se je sltnes-noht začeli ub pol deveti uri. O prazniku oborožen« vstaje slovenskega naroda In zgodovinskem pomenu 22. JiiTi.ia Je govoril nosilec s|ioinenicv( I/. 1. 1S41 Janez 1'otocar. Za njim Je prebral sekretar .MO OF Kogrfan \ ranč/tč pozdravno pismo tfbvome&čanov tovarišu MIhi Marinka, predsedniku vlade iu.S. nakar Je dramatska skupina i. dvakrat udarne MDB »Vide Toinllč« v sodelovanju z orkestrom v-k i ii »Di{$an Jereb« odigrala prikaz »lz trpljenja v svobodo« v pellli slikah; I crn je pripravil In rcziral  Slavko KMtelle.
I'« akademiji Je bila na prostoru novega kopališča -ia 1-okl družabna prireditev, številni delovni kolektivi so priredili v dnevih Od 20. do 12 julija krajše ln daljše I /.lete V partizanske '(raje. mesto pa se je odelo v zs-stAvs in luiii na zunaj manifestiralo pomen Dneva vstaje
Mi|.\M r t F V »DOLtiNJSklttl' LISTU«
292^52
96
Štev. 30.
DOLENJSKI LIST
Stran 3
IZ flASlH &RAJCV
To in ono iz Žužemberka
V Žužemberku so 13. julija imeli občinski Praznik, na katerega so se pripravljali že dalj časa. Mladina se je za ta praznik, ki Je obenem tudi spominski dan padlih žrtev. Pripravljala z vso vnemo skupno z ostalimi Hlnožičnimi organizacijami. Med prvimi je Pohitela na pokopališče, da uredi grobove svojih padlih učiteljev in voditeljev v boju 2* osvoboditev. Na večer pred praznikom je v navzočnosti ostalih prebivalcev položila na grobove vence. Zapela je tudi nekaj partizanskih pesmi. Tokrat jp. mladina Žužemberka pokazala, da se zaveda, kaj je njena dolžnost.
Na praznik so se od vseh strani zbrale pmožiee ljudstva k odkritju spominske plošče. Proslava se je pričela z govorom tov. Alojza Smrketa, ki je ljudstvu priklicala v spomin najvažnejše dogodke Žužemberka v Zfodovini NOV. Pionirji osnovne šole so z S*imnazijei zapeli pod vodstvom tov. Ivota Simčiča več pesmi. Sledile so recitacije. Pesem »Domovini« je recitirala dijakinja gimnazije Ivanka Hribar, ki jo je tudi sama zložila. Vsi so bili gtnjeni. Za zaključek je Hoški pevski zbor zapel nekaj partizanskin Pesmi.
Sledilo je polaganje vencev pred spominsko ploščo, ki so Jih položile vse množične organizacije Žužemberka. Spominska plošča Je vdelana v hišo sredi trga pod lipo, ki bo vsakega, kdor bo šel mimo, za trenutek pritegnila, da se bo ustavil in ob branju vklesanih besed spoznal zgodovino Žužemberka.
L. P.
•
Koloradski hrošč resno ogroža krompirjeve nasade, saj se je razširil že po vsej krški dolni. Zadnji množični pregled krom-Pirišč v Žužemberku 1e pokazal popolno ne-zaniman.je in slabo organizacijo pregledov. V bodoče bo treba temu posvetit* več pozornosti, ker hrošč nemoteno uničuje krompi-rišča.
•
Zadnje dni snemajo operaterji »Triglav« tllma lepo okolico Žužemberka in mesta, kjer so se odigrali med narodnoosvobodilno vojno važni zgodovinski dogodki.
•
Prihod novomeške bojne patrulje so 2u-žemberćani pričakali zelo slovesno. Na trgu je bil miting in pogostitev. Po slovesni predaji bojne zastave žužemberški patrulji je takoj krenila v smeri Trebnje. Pri Dobrniču je patrulja na čelu s tov. Zupančlčem-Zungrom zajela zasedo in Jo razorožila. Sprejem v Dobrniču je bil slab. Bojno patruljo ni pozdravil niti predstavnik oblasti. Po kratkem odmoru je patrulja nadaljevala Pot v treh kolonah preko Grmade v Trebnje, kjer je naletela na slab odpor. Levo krilo kolone Je zaplenilo brzostrelko, pištolo ln opasač ter v naskoku vdrlo na trg. Tu Je množica Trebanjcev z godbo pričakala bojno Patrulju Žužemberka, ki Je na svečan način Predala bojno zastavo, katero so potem ponesli dalje proti Mokronogu. S. H.
Mirna
Občinski ljudski odbor je v tem mesecu Prevzel v lastno upravljanje trgovino, last Prejšlje poslovalnice Veletrgovine Trebnje. Čeprav so prostori majhni in neprimerni, je lokal lepo urejen ln ima na zalogi precej najrazličnejšega blaga. Zal.
Gradac v Beli krajini
Po vsej Sloveniji so bili te dni obhodi Partizanskih patrulj, ki so obiskovale partizanske kraje tn polagale vence na grobove in spomenike padlih borcev NOV.
Tudi v Gradac Je prispela partizanska patrulja iz Črnomlja, ki je nadaljevala pot Preko Strekljevca v Semič. 2e sam prihod Patrulje, ki Je nosila dva venca, je človeka Pretresel in mu obudil spomine na težke dni slovenskega naroda, ki Je žrtvoval toliko življenj za svojo svobodo.
Lep pozdravni nogovor tov. Julija Male-šišiča in člana patrulje pred spomenikom ter precejšen obisk prebivalstva na komemoraciji, vse to Je pokazalo, da nismo pozabili tega, kar smo pretrpeli in da ne bomo nikdar dopustili, da bi Vatikan pobijal naše težnje in zahteve.
Ko je po končani komemoraciji odšla patrulja s harmoniko na majhen prigrizek, je Učiteljica D. iz Semiča grajala okoli stoječe, zakaj niso vzklikali patrulji, ko je vkorakala v vas. Mislim, da se ni spodobilo, da bi vzklikali patrulji, ki Je prihajala z venci, da jih položi na spomenik, posebno še, ker »o Jo nekateri pričakali s solzami v očeh, spominjajoč se svojih padlih sorodnikov, katerih imena so vklesana v spomenik.
Prizadeti
Mlešiči
Ze nekaj dni pred nedeljo Je imela mladina v Adlešičih polne roke dela. Treba je bilo čim lepše okrasiti vas, od koder bo krenila na pot partizanska patrulja.
V nedeljo 13. julija so se začeli že navsezgodaj zbirati stari borci — udeleženci NOV. Prišlo pa je tudi prebivalstvo iz Adlešičev ln okolice, da pozdravi patruljo ln obudi spomine na partizanska leta.
Godba Je zaigrala koračnico ln trideset borcev Je strumno prikorakalo pred tribuno. Tu Hh je pozdravil predstavnik Glavnega odbora ZB Slovenije tov. Ivan Novak-Očka. Opomnil jih je. naj zvesto čuvajo pridobitve NOB ter pomagajo pri graditvi naše boljše bodočnosti Tovariš Bogataj — komisar okrajnega štaba partizanskih patrulj je nato govoril o razvoju partizanstva. Poleg drugih sta bila prisotna tudi predsednik OLO Črnomelj tov. Franc Košir ln član OK KPS tov, Kovačlč.
V imenu vojnih vdov in svojcev padlih je borce pozdravila tov. Ana Horvat, mati dveh padlih partizanov, izročila )im je venec z željo, da ga položijo na skupni grob onih, ki so padli za našo svobodo Komisar čete Ivan Grabrijan je na kratko orisal doprinos prebivalstva občine Adlešiči v času NOB Nato je tov. Novak-Očka predal komisarju čete Jožetu Požeku bojno zastavo, s katero 1e patrulla pohitela preko Bele krajine naprej do Ljubljane. _ek
Šentjernej
Gostilničar Janko Recelj je preteklo nedeljo odpr) novo kegljišče, zgrajeno pa vseh kegljaških predpisih. Tlakovano je s poseb
Pogled v otroški vrtec v Šentjerneju
no maso »kovle«. ki je sljčna asfaltu. Nekaj Ur po končanem tlakovanju je bilo keglušce ze unorat-.no in so ga domači kealjaei tekoi Preizkusili skupno s člani novomeških klu bov, ki so se vračali s tekem v Brežicah.
Trebnje
Od ustanovitve dalje se Klub rezervnih Oficirje? \ irehn'etu trudi v.a pni lično in strokovno lipopoln.i#vanje članov Seje. »n se stankj re'uo po 'prejetem načrtu, udelež &s na je ladovoljiva. Večina fla.-mv se za ^f^U da iim ie politika in strokovna iz ?ora:ba pot^bna a*o hočejo hit, na čelu *ke armade kot ie naša. Z* za prvo predavanje pod naslovom »Ba-
taljon v napadu« je bilo veliko zanimanje, ie več. ©a za pohod na Staro goro 29. junija dopoldne kamor so šli do dveh strani. Ta pohod je bil organiziran v svrho spoznavanja karte in kompasa. Udeležili so se ga skoraj vsi člani, razdeljeni v dve skupini, en« iz Trebnjega, druga pa iz. Mirne. Pohod je vodil tovariš Pikelj in že med pohodom tolmačil, kako se lahko po karti in kompasu "poznaš v nepoznanem kraju ponoči in podnevi- Na kraju pohoda na Stari gori je imel obširno predavanje o potrebi strokovnega usposabljanja rez- oficirjev. Živahni razj>ravi I>o predavanju je sledila majhna zabava.
V Klubu rez. oficirjev je ne.kaj tudi ta k i h članov, ki mislijo, da so dovolj učeni in se n© udeležujejo sej in sestankov. Eden takih je Alojz Zupančič iz Dobmifa, ki je tudi član odbora, pa se niti pismenemu vabilu ne odzove. Postavlja se vprašanje, če so tak, tovariši sploh lahko člani KlnbaT Disciplina je predpogoj za vsakega, najbolj pe za rez. oficirja ljudske armade! M. P.
*
Z izvolitvijo novega odbora OF se je delo organizacije močno poživilo. Članarina Je plačana za naprej; odbor ima točen pregled nad člani organizacije. Zaradi nedelavnosti prejšnjega odbora je nekaj članov vrnilo legitimacije OF, češ da nimajo od članstva nobenih koristi. Za takimi člani seveda nihče ne Joka, čeprav marsikdo ne bi izstopil, 6e mu bi kdo pojasnil vlogo OF v naši najnovejši zgodovini in tudi danes. Odkar vodi organizacijo novi odbor, je bilo na novo sprejetih precej članov. Največ primerov vračanja legitimacij je bilo na Repčah in Vrhtrebnjem. Ker so med takimi tudi državni uslužbenci, so ostali frontovci na sestanku zahtevali, da se postavi vprašanje, v kolikor so sploh taki ljudje lahko v državni službi. Odbor je sklenil, da bosta dva člana obiskala vse take mlačneže in se z njimi pogovorila odkrito iz oči v oči. Veliko zaslug za boljše delovanje frontne organizacije ima agilna članica odbora tovarišica Kunšičeva.
ZA.
Predgrad ob Kolpi
V polno zasedeni dvorani zadružnega doma v Predgrađu je imela dne 13. julija strokovno predavanje o moralni vzgoji zaščitna sestra iz zdravstvene ambulante. Takih vzgojnih in strokovnih predavanj si ljudje Predgrađa in okolice še želijo.
*
Mlado gasilsko društvo v Prelesju, ki ima že svojo motorko, si je pred kratkim kupilo še veliko ročno brizgalno. Ta Je dodeljena v vas Laze, ki so precej oddaljene od Pre-lesja in bo tako na razpolago tamošnjim vasem za slučaj nesreče.
*
Godbene Inštrumente predgrajskega gasilskega društva je imela nekaj časa izposojene črnomeljska godba. Vse inštrumente so pred časom vrnili, le za boben traja borba naprej. Ker so Predgrajci spet pridno začeli z učenjem, bi bil že skrajni čas, da Crno-maljci vrnejo še boben.
Modras 1e pičil v vrat vola na paši. Lastnik Perše Jože iz starega trga ga je moral oddati na zdravljenje v živinsko ambulanto v Kočevje. J- S.
Suhadol
Gornji
V torek 15. julija popoldne smo spremili k zasluženemu počitku Alojzijo Luzar, mater sedmih otrok, zavedno ženo ln znano partizansko mamico v času NOB. Vsi njeni štirje sinovi so bili partizani od leta 1942 in
1943. Leta 1944 je eden izmed njih umrl na posledicah, dobljenih v borbi. Pokojna Lu-zarjeva mama je kot nešteto naših mater mnogo žrtvovala za partizane ln delila z njimi zadnji košček kruha. Huda bolezen, ki jo je v zadnjem času prikovala na bolniško postelj, jo Je končno strla v 66-tem letu starosti. Na zadnji poti so Jo spremili sorodniki, znanci in prijatelji ter zastopniki množičnih ljudskih organizacij. Skupno se je zbralo ob njenem pesgrebu na gabrškem pokopališču okrog 200 ljudi. Ob odprtem grobu Ji Je moški pevski zbor SKUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta zapel dve žalostinki, v imenu množičnih organizacij pa sta se od nje poslovila član okrajnega odbora OF In članica okrajnega odbora AFZ. Zavedno Lu-zarjevo mamo bodo ohranili v najlepšem vse številni borci in aktivisti, ki so našli pri spominu poleg sorodnikov ln znancev tudi njej ob vsakem času zatočišče in pomoč.
Mokronog
AH se ne bi dalo drugače urediti? — Pred dnevi me je uradni zdravnik iz Mokronoga napotil na specialni pregled v novomeško bolnišnico. Prijavil sem se ob 8.30 dopoldne, vendar so mi povedali, da sem prišel prepozno, češ da imajo že šest prijavljenih za ta dan, zato naj pridem drugI dan. Prosil sem, naj bi kateri drugi, ki je bliže doma, počakal, toda brez uspeha. Moral sem nazaj brez pregleda ln še enkrat drugi dan v Novo meeto. Poleg zamude časa je to dokaj draga stvar, saj stane samo vlak iz Mokronoga v Novo mesto skoraj 300 din. Na napotnici v bolnišnico piše, da imajo oddaljenejši bolniki prednost. Ali se bi ne dalo kako urediti, da bi bilo manj nepotrebnih stroškov za državo in paciente? C. B.
Dvor
Na seji občinskega odbora OF so med drugim razpravljali tudi o pomenu in delu našega Nacionalnega komiteja za ohranitev miru. SLklenili so, da bodo o tem razpravljali tudi na vseh vaških sestankih in izvedli nabiralno akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov v ta namen. Na predlog predsednika občinskega odbora OF so takoj na tej seji zbrali 1880 din prostovoljnih prispevkov. Ta lep primer naj bi posnemali vsi frontovci. Kot poročajo, so na Dvoru zbrali še nadaljnjih 6170 din za Nacionalni komite.
Kočevje
Minuli teden je btl pod vodstvom TVD »Partizan« vaditeljski tečaj za prosvetne delavce. Tečaj je organiziral Svet za prosveto tn kulturo pri OLO, vodit pa ga Je načelnik tovariš Franjo Smole. V šestih dneh oziroma 40 urah so tečajniki predelali obširno snov iz splošne telesne vzgoje, atletike, plavanja, iger in podobno. Tečaj Je prav dobro uspel in so tečajniki na njem veliko pridobili. Grajanja je vredna le slaba udeležba. Tečaj je bil namenjen predvsem mlajšim učnim močem na naših šolah, toda prav teh Je bilo na tečaju najmanj. V tem slabem zanimanju mladih učiteljev in učiteljic lahko vidimo počasno pot fizkulture na vas. Pohvaliti pa moramo starejše tovariše kot sta Smole tz Vel. Lašč in Grebene rz Susja, ki sta s svojo udeležbo pokazala, da jima ni žal časa in truda za ^telesno vzgojo.
Zadnji vihar, ki je divjal v torek 15. julija zvečer, je napravil tudi v Kočevju veliko škode. Precej škode je na sadnem drevju, po vrtovih, pa tudi na stavbah, saj je vihar odkrival strehe in razbijal šipe. Vihar je bil brez naliva, sicer bi bila škoda verjetno Se večja, čeprav je dež potreben. —ko.
Črnomelj
Možie, ki so očistili Krko vasonov
Delavci novomeškega in brežiškega Odpada, šoferji in mehaniki LIP iz Straže in delavci novomeške kurilnice so pretekli teden z vztrajnim delom in s pomočjo vlačilcev-goseničarjev izvlekti izpod železniškega mostu iz Krke dei>et in pol vagonov, ki so ležali v reki že od leta 1943. Po njihovi zaslugi je Krka zdaj popolnoma očiščena in ni več nevarna plavalcem in čolnom
Pionuji pišejo s tabora na Otočcu
Na pobudo tovariša Kramari*« ln Mtllerja, člana gasilskega društva v Črnomlju, je bil 11. julija t. 1. ustanovljen ženski gasilski od- 1 sek. Črnomeljska ženska mladina kaže veliko volje ln zanimanja za gasilstvo in pravi, da hoče doseči in tudi nadkriliti moške tovariše. Ta plemenita tekma bo prav gotovo v korist društva ln ideje gasilstva sploh.
Članice bodo takoj začele z vajami in bodo skupno s člani nastopile na gasilskem festivalu v Ljubljani. k. A.
Počitka potrebni ljudje v Črnomlju bi radi vedeli, ali se ne bi dalo preprečiti vpitje, peti* 'n razgrajanj«, ponoči ob vsaki uri in skoraj vsako noč po mestnih ulicah! Kaj, ko bi tisti ki #o od govorni za red in mir v mestu, tudi temn nroblemu posvetili malo več pozornosti 1 Marsikdo v mestu bi jim bil hvalfttenl — a
2e tretji teden taborimo pionirji novomeškega okraja na Otočcu. Pravzaprav taborimo na prelepem travniku malo niže pod grajskimi razvalinami, na desnem bregu zelene Krke, za našimi platnenimi hišicami pa je temen gozd. Od prvega dneva nam pomagajo pri taborjenju novomeški taborniki, vsi pa živimo po taborniških zakonih.
Zjutraj ob pol sedmih nas prebudi gong; hitro poskačemo iz 17 šotorov, kar je šlo prve dni zelo težko... Oblečemo se in pohitimo k telovadbi; med nami ni več zaspancev. Po telovadbi se umivamo, nato pa pospravljamo šotore. Ko so urejeni, se zberemo pred kuhinjo — kako prijetno diši bela kava s kruhom! Po zajtrku pospravimo taborišče, nato pa dvignemo na drog ob zboru vseh taborečih zastavo. To častno delo opravlja vedno najbolj zaslužen pionir, med dviganjem pa pojemo pionirsko pesem. Ko zaplapola zastava, prevzamejo dežurni svoje dolžnosti, ta-borovodja pa sprejme poročilo o nočnem poteku straž. Po kratkem odmoru odhitimo po drva za kuhinjo ali taborni ogenj, nekateri pionirji pograbijo knjige in zvezke in se učijo, ali pa imamo zanimiva predavanja o taborništvu. Po nabiranju drv nas zbere gong k dopoldanski malici, kateri sledi vesela ura
Nesramnost pijancev v Podzemlju je treba kaznovati1.
Izredno topla Kolpa, ki je bila dosedaj Se malo znana delovnim ljudem, privablja več kopalcev iz ki« v leto. Ne samo domačini, tudi iz druirih krajev prihajajo vedno v večjem številu ljudje, da Prežive dneve po čitka v prijetnih in bistrih valovih Kolpe, ali v 6enoi brez, topolov in vrb. Posebno živahno je oh nedeljah v Podzemlju, kjer je lanj kmetijska zadruga uredila kopališče. Preko zime so neznani škodljivci skoraj popolnoma uničili kopališke naprave, požrtvovalni uslužbenci KZ pa so letos spet za silo počistili in uredili gostišče. Da na so med domačini še vedno ljudje brez vsake srčne ali druge kulture, ki M .zaslužili za svoje obnašanje in dejanja najstrožjo kazen, pa je pokaz.al naslednji primer:
Kot po navadi je bilo kopališče tudi v nedeljo 1.1. julija polno domačih in tujih kopalcev. Bilo je tudi več takih, ki so se pripeljali z vlakom. Neki domačin se je prostovoljno prijavil, da bo igral na harmoniko za kratek čas. Popoldne pa so prišli v gostišče štirje pijani domačini \7, Vasi Zemelj, med njimi Ivan Moravec in Anton Jaklič-Spraviti go se nad harrnonika&a in ga na skrajno prostsški način »pravili iz gostišča. Nato so Ali med kopalcev i'h izzivali in za-sramovali, končno so se na spravili še na neko tujo poročeno žensko, k; se je prišla sem kopat z otroki. Eden izmed njih jo je
Odbojkaški turnir v šmihelu pri Novem mestu
Preteklo nedeljo je bil v Sraihelu pri Novem mestu odbojkaški turnir, ki ga je organiziralo društvo »Partizan«. Turnir je bil odigran v počastitev Dneva vstaj« in je b,l prva večja prireditev »Partizana« v Smihelu. Tekmovanje je gledalo okrog 100 ljudi.
Pri tekmovanju i« sodelovalo pet moštev. Šolnino igro so pokazali zlasti ekipa »Partizan« Novo mesto in ekipa brigade »Vida Tomšič« i« Novega mesta. V obeh moštvih so nastopili igralci bivše »Krke«, kar je pre-rej vplivalo na potek tekmovanja. Ostala tri moštva »Partizan« ftmihel I., ^Pa^tizan« smihel  11. ter »Kolonija« Šmihel niso bila
C OBVESTILA )
PREKLIC
Trdil sem da je upraviteljica šole v Sto-ničuh skupno z možem prejela 100.000 din nagrade za delo pri obnovi šole. To kot neresnično preklicujem in se zahvaljujem tov Novakovi, da le odstopila od tožbe. — Martin Malenšek, črmošnjice.
*
Preklicujem, kar sem govorila proti Francetu Lenartu iT Tomažje vasi in obljubljam, da ga  ne  bom  več obrekovala.  — Jožefa Rorman   Tomaž.ia vas pri Beli cerkvi. * ,
Preklicujem neresnične besede, ki sera jih irovorila proti Angelci Rahne. — Ceropin Marija.
*
Preklicuiern osebno izkaznico reg. 2S4S9 *er. 031,17W na ime Kocjan Alojz, Mačkovec pri Škocjanu
-JCttlD-
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od '>•> do 96 julija: angleški film v bar «'ah »Nebo brez jastrebov«.
Od 39. do 31 julija: nemški film »Poročna noč v raju«
Od 1 00 i avgusta: ameriški film »Dolina orlov«.
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA:
2fi. in 37 julija: ffnth«.
90. • \lega«
in   31 julija:
ameriški ameriški
film film
»Draga »Zaradi
Q&6ast
KOTEL ZA  2GANJEKUHO,   nov, s pečjo prodam  Ogled v goetilni Kump. BriTjin — Novo meeto.
ko* rutiniranim naeprotnikom. ki so zmagal' brez posebnih težav. To velja posebno za moštvo »Partizan« Novo mesto, ki praktično sploh ni imelo resnega nasprotnika. Pri gostih sta se odlikovala zlesti tolkača "Dolenc in Simič iz Novega mesta.
Igralci »Partizana« smihel so bili precej izenačeni, vendar se jim pozna nenačrtngost treninga, kajti igrali *o napovedano, vendar požrtvovalno. »Kolonija«, ki j« imela naj; slabše moštvo, je igral« raztrgano in tudi vse tekme izgubila.
Rezultati posameznih tekem so naslednji: »Partizan« Novo mesto : brigada »V. Tom
Si« 2:0  (15:13, 15:13).
»Partizan« Novo mesto 1. 2:0 (15:5. 15:7).
»Partizan« Novo mesto 2:0 (15:5. 15:6).
II
»Partizan« Smihel »Partizan« Šmihel »Kolonija« Smihel »Partizan« 8mi-»Partizan« Sini-»Kolonija« 8mi-»Kolonija« Smihel
»Partizan« Novo mesto 2:0 (15:0. 15:0).
Brig. »V. Tomšič« N. rahel  1   2:0 (15:13 15:12).
Brig. »V. Tomšič« N. B>. hel II. 2:0 (lfi:14. 15:9).
Brig »V. Tomšič« N. m. hel 2:0 (15:10 15:3).
»Partizan« ftmihel I. 2:0 (15:4. 15:2).
»Partizan« Smihel I. • »Partizan« Šmihel II. 2:1 (15:13, 12:13, 15:11).
»Partizan« Smihel II- : »Kolonij«« Smihel 2:0 (15:10. 15:3)
LESTVICA
»Partizan« Novo mesto Brigada »V Tomšič« N- m-»Partizan« Smihel 1 »Partizan« šmihel II. »Kolonija* Smihel
8:0 fi;2 4:5
0-S
Piite redno Rogaško
za zdravje in oku;
Radensko
ta okus »n zaravi?
naše  aajholi&e mineralne »od*
zgrabil in jo hotel posiliti, drugi trije pa so stali ob strani in ga še ščuvali z besedami: »Ivan, kar dai jo.« šele na odločno zahtevo neke druge ženske, ki je prišla mimo % dve ni otrokoma, so io izpustili.
Ali ae ne hi mogel kdo, ki bi takim nepridipravom pošteno stopil na prstet Upamo, da stvar ne bo zastarela!! (ka)
Prva turistična koča v okraju Črnomelj
Agilno Turlstleno-olepSevalno društvo Kočevje je preteklo nedeljo odprlo prvo turi* etično kočo na Kočevskem. Koča je zgrajena na pobočju hriba prt razvalinah starega gra-
du Koatel ob Kolpi. Zgrajena je n« novo In Je stalno oskrbovana. Od koče Je lep razarled na dolino Kolpe, do katere je od koče komaj nekaj minut hoda. Ob Kolpi so lepi prostori za kopanje, kasneje p« bo zgrajeno tudi kopališče- Izletnikom bodo na razpolago tudi čolni *a izletne vožnje po Kolpi.
Okolica koče prav nič ne zaostaja za ostalimi turističnimi predeli Slovenijo; ta košček naše domovine Je turistom le še prav prav malo znan. Zaradi tega so s« v Kočevju ln okolici mudili več dni tovariši od »Putnika« Iz Ljubljane. Namen lega obiska je bil: pregledati vse postojanke, katere oekrbuje in ureja Turlstlčno-olepševalno drnštvo Kočev Je. Naredili bodo tudi več posnetkov za izdelavo prospektov. \,t> na ta način in a članki v našem časopisju se bo razvil turizem tudi v tem predel n. — Ko
Alkoholizem v očeh znanosti
Psihiater na medicinski fakulteti v Washlngtonu dr. Krederik Lemer se je zanimal za usodo 500 pijancev in zbral zanimive podatke. Zanimalo ga je, kaj se dogaja s pijanci, ki se ne zdravijo oziroma, ki ničesar ne store, da bi se iztrgalt iz krempljev alkoholizma. Ugotovil Je, da Je med takimi pijanci 28 % primerov, ko gre zgolj za navado. Ljudje se navadijo piti in pijejo, dokler Jih alkohol ne spravi v grob.
V odstotkih izraženi so sadovi dr. Le-merjevih raziskav naslednji: 10 % pijancev je lahko zmanjšalo porabo alkohola, tako da nt bil več nevaren njihovemu življenju, v 29 odstotkov primerov pa Je ostala poraba alkohola približno enaka, 68 % pijancev se je odpovedalo alkoholu brez sleherne pomoči, 24% pori idejnim vplivom, 8 odstotkov pa z zdravmJko terapijo. Od vseh 500 pijancev si Jih Je 11 odstotkov končalo življenje, 6 odstotkov pa jih je umrlo v duševni zme-donosti._
Oreja uredn-ški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto Ljubljanska eesta 25 telefon štev Ui: - Poštni predal :!3 - Tekoči raeun pri Komunalni banki v N'ovem mestu štev filti-1-90122-1 - Četrtletna naročnina 100 din polletna 20(1 din celoletna 400 din - Naroč nina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Ljudske j»r*vic« v Ljubljani
kopanja v Krki. Razne Igre nam krajšajo čas do izdatnega kosila, nakar imamo uro obveznega molka in počitka. Ob treh smo že spet pri kopanju, igramo odbojko in razne igre. Po kopanju se zberemo in poslušamo zanimivosti iz taborniškega življenja. Pripravljamo se tudi za taborniške izpite. Po privlačnem pouku imamo prost čas. v katerem izdelujemo razne predpražnike, svečnike in druge taborne patente. Ob sedmih zvečer je pred kuhinjo zbor za večerjo. Kuharica Dana nam je spet pripravila kaj dobrega; pojemo precej, saj smo ves dan na zraku, v gozdu in na reki.
Pred večernim mrakom spustimo z jambora zastavo, tovariš taborovodja pa nam prebere dnevni red za naslednji dan, razdeli straže in določi novega dežurnega. Marljive pionirje pohvali — jutri se bodo zato vozili po Krki s kajakom — neubogljive pa pograja.
Vse se umiri, mi pa posedemo okoli tabornega ognja. Stražarji so medtem nastopili službo, ob ognju pa odmevajo naše pesmi, šale in pripovedovanja. Plešemo kolo in se veselimo lepih počitnic ob Krki. Spominjamo se naših domačih, hvaležni pa smo tudi naši oblasti, ki nam je omogočila to prelepo taborjenje. 8. julija smo povabili v goste tudi znance in prijatelje iz Novega mesta in Otočca ter jim pripravili prijeten spored ob tabornem ognju. 21. julija smo proslavili Dan vstaje.
Ob pol desetih smo spet v naših hišicah — kmalu vse zaspi ob šumenju Krke, uspavanko pa nam zapojejo zbori žab v ločju. Prve dni je bilo nekatere manjše tabornike strah ponoči na straži — še jezov, ki pridno kolovrati]o po struških hostah, so se nekateri bali. Zdaj pa smo pogumni! Vedno se bomo radi spominjali prvega velikega tabora pionirjev na Otočcu!
Kronika nesreč
STRAŽA. Na cirkularki a je obrez.? 1 desno roko raiza-ski vajenec Polde Seniea-
KRMELJ. Med delom si ?« opekel roko delavec Alojz Majer. !!?/!,.1 \ kl PRI ADLE6IČIH. Mlatilnioa je zmečkalo    levo    roko  pose*, sinu Jankotu M rži jajcu,
TREBNJE. S hleva je padel in si »lomil denno roko delavec Miha Korelc.
BRsLJlN- Pri padcu s kolesa se je pobila na glavi in desni roki Ivanka Kastellc
METLIKA. Ko je iahal konja aa kopa nje, je padel iti se pobil na glavi, hrbtu in levi roki sin uslužbenca Peter Gerbec. ZABORST PRI SKOCJANU. Posestnika Jo žeta Derganca je sin udaril z bikovko Pn trebuhu in mu prizadejal notranje poškodbp
NOVO MESTO. Učenec Ivan Cvetlici« je nekje pr, cerkvici sv. Roka iztaknil staro bombo. T« se mu je v rokah razpočil« in mu prizadejala poškodbe na obeh nogah, tr^ bhii in desni roki
GOR. VRHPOLJE. Z iablane ie padel posestnikov sin Janez Blatnik in dobil poškodbe na irlavi jn desni roki.
Pozdravite svojce v tujini z "Dolenjskim listom"! Naročit« j in ga - hvaležni Vam   bodo   za pozornost!
TUDI VAM
mežika sreča — kupite si čimprej tablico za veliko tombolo, ki jo bo 7. septembra priredil Mestni odbor Zveze borcev v Novem mestu. — Kompletna spalnica čaka na srečnega dobitnika!
Avtobusno in prevozniško
NOVO MESTO, Glavni trg 1
Telefon 117
izvršuje redne avtobusne vožnje ter posebne izletniške vožnje po naročilu s posebnimi komercialnimi popusti
Sporočamo vsem Dolenjcem, da obratuje avtobus na progi 2Vo??o mesto—Zagreb tudi ob nedeljah
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Štev. 30.
BRIGADE S HRIBOV SO SE VSULE KAKOR PLAZ...
Posebna številka »Dolenjskega lista« bi morala iziti na osmih ali dvanajstih straneh, da bi lahko dali našim bralcem vsak kolikor toliko približno sliko vsega tega, kar so letos videle, doživele, slišale m naredile partizanske patrulje na svojih pohodih od Kolpe preko Gorjancev do Suhe krajine in meja ljubljansko-okoliškega okraja.
Pohod starih partizanov je bil dostojen in mogočen, uvod v praznovanje Dneva vstaje. Znova se je dvignila in utrdila samozavest borcev in aktivistov ter vseh ljudi, ki so s partizanskimi patruljami kakorkoli prišli v dotiko. Srečanja so bila vsepovsod taka kakor med vojno — ko je partizan pomenil svobodo, konec okupatorjev in fašizma. Nešteto ganljivih srečanj so doživeli udeleženci patrulj po Beii krajini. Kočevskem in novomeškem okraju, kjer so delovni ljudje partizanskih krajev popustili delo na polju in v delavnicah in pohiteli v vasi, trge in mesta, na ceste in pota, samo da so videli junake, ki so hiteli po partizanskih poteh zmag in slave k okrajnim središčem in dalje proti beli Ljubljani. Nešteto srečanj je znova potrdilo, kako žive so vezi našega ljudstva s slavnimi leti naše revolucije! Borcem topliške in stroške patrulje, utrjenim možakom in brkatim starcem so silile solze v oči, ko so jih pionirji ob poteh ustavljali, obsipali s cvetjem in jim klicali:
»Živeli naši partizani, živeli naši osvoboditelji!*:
Kaj je res Že minilo enajst let od tistih dni, ko nas je poklicala Partija v sveti boj proti fašistom, proti tujim in domačim nasilnikom? Mar nismo šele pred nekaj tedni ali meseci slekli partizanske obleke in titovke zamenjali s klobuki in kapami? Kaj res tako hitro teko leta?
Ponosno so stopali borci za partizanskimi zastavami skozi mesta in vasi — lj?idem. ob pot^h in cestah pa je kri hitreje plala po žilah:
— Naša vojska gre! Poglej jih, stasite fante in može, prav taki so kakor takrat, ko so se jih fašisti in domači izdajalci bali bolj kot živega vraga!
Neizmeren ponos nas je navdajal, ko smo jih srečavali, stare borce za svobodo in ljudske pravice! Samozavest je rasla v nas; ljubezen do domovine in vsega, kar nam je sveto, kar smo ubranili pre grabežljivimi tujci, nas je prešinjala kakor notranja vročica. Gorela so lica, oči so se smehljale, roke so se dvigale v pozdrav, misli pa so se same nizale slehernemu v sveto, tiho obljubo:
— Vsako ped naše dragocene zemlje smo si osvobodili sami, zato jo bomo čuvali in branili do zadnjega diha' Nikdar in nikomur več sužnji — pač pa ponosni, svobodni in pogumnr državljani nove Titove socialistične Jugoslavije v naši prelepi samostojni državi!
Iz dnevnikov in srečanj partizanskih patrulj
OD ADLESICEV DO GORNJ H LAZ
V nedeljo 13- julija je glavni belokranjski patrulji predal zastavo tovariš Ivan Novak-Ocka in govoril partizanom in ljudstvu o Dnevu vstaje. Za njim sta se oglasila komisar patrulje in materi dveh padlih partizanov, s i'olaganjem vencev na grobove padlih borcev pa je bila prva slovesnost do-enjske patrulje končana.
Skozi Marindol-Miliče, Zuniče, Pau-oviče in Preloke je patrulja zavila v Belo krajino. Povsod slavoloki, povsod sprejemi domačinov. V Miličih 50 domačinov, v Zuničih 200, v Preloki nad :i00! V Marindolu je pozdravilo patruljo nad 150 mater z otroki. Popoldne te patrulja med potjo od Zilj do Pod-klanca padla v zasedo, po borbi pa je vkorakala v Vinico. Pozdravil jo je Rudolf Kaučič, nato pa je govoril France Košir, predsednik okr. odbora Zveze borcev. Sprejema in kasnejšega mitinga se je udeležilo skoraj 600 ljudi, nakar sta viniška in adlešička četa imeli .kupno večerjo. 60 borcev je prvi dan spremljala godba iz Črnomlja; vsepovsod si bral ljudem na obrazih prijetna presenečenja in veselje.
Viničani — 42 jih je bilo — so zavili proti Sinjemu vrhu, kjer je bila ob sedmih zvečer odkrita spominska plošča Francu Speharju in Mihi Mukavcu, ki so ju ubili italijanski fašisti dne 28. oktobra 1941. Govorila sta Jure Spehar in Jože Fortun, stara aktivista
in borca z Darrtlja. Govorili so še Ivan Novak-Očka, Janez Vitkovjč in Dominik Bogataj, poslušalo pa jih je skoraj 500 vaščanov iz okoliških vasi, ki so se prišli poklonit spornimi padlih žrtev. Črnomeljska godba je dvigala slovesnost trenutka, ko je bila po 11 letih nesrečnima žrtvama odkrita spominska plošča.
Cez dobro uro je bila patrulja na Sinjem vrhu, kjer je bil prirejen miting. 47 borcev sinjevrške patrulje je ob dveh zjutraj krenilo na pot proti Staremu trgu, ki je »padel« ob 5. uri zjutraj. Preko Miklarjev in Tanče gore, kjer je bilo srečanje z dragatuško patrulje, je šla pot naprej: Dobliče, Dob-lička gora, Stražnji vrh — Črnomelj. Obiski pri starih borcih, postanek v krajih, kjer so bili med vojno Centralni komite KPS, IO OF Slovenije in razni politični forumi, pa pogovori s prebivalci teh prijaznih krajev — to je bilo delo patrulje.
V ponedeljek ob sedmih zvečer je patrulja napadla Črnomelj, ki ga je branila črnomeljska patrulja, podprta s pred vojaško mladino, gasilci in PLZ. Na mitingu je bilo nato navzočih čez 1500 ljudi; po pozdravu tovariša Koširja je patrulja z množico ljudstva odnesla vence na skupni grob partizanov, ki so našli zadnji dom na Gričku; tu spi večina borcev, ki so padh" na Lazah leta 1941. Ob grobovih je govoril Bojan Fabjan; po večerji v mestu se je razvil prisrčen miting.
Skozi Gradac, Stransko vas, Creš-njevec, Štrekljevec, Podreber in Semič je črnomeljska patrulja odnesla z zastavo pozdrave Črnomlja prebivalcem teh zvestih vaši. V Semiču je Nande Kapš razdelil borcem in nekaterim materam padlih borcev odlikovanja, semiška patrulja pa je zvečer na Smuku, kjer se je leta 1941 zbrala prva belokranjska partizanska četa, zažgala taborni ogenj.
V sredo zjutraj so belokranjski borci odšli skozi Preloge in Pribišje, kjer se je leta 1943 nekaj časa nahajal Glavni štab, nato pa so zavili na Gornje Laze.
MED STARIMI PARTIZANI
Komisar okrajne*« Sta ha patrulj Martin Pavlin sprejema raport komandirja topllflke patrulj«
Ob okrašenem spomeniku na Gor. Lazah, kjer je 2. novembra 1941 padlo v borbi z Italijani 19 borcev prve Belokranjske čete, so se v sredo dopoldne srečali stari belokranjski in novomeški partizani. Ob predaji zastave je govoril preživeli borec tragedije »na Lazah tov. Franc Košir, predsednik OLO Črnomelj, ki je obudil spomine na borbo prvih belokranjskih borcev-komunistov na tem kraju in pomen bitke na Lazah, ki je razplamtela vseljudski upor na Dolenjskem. Izročil je pozdrave partizanske Bele krajine državnemu in političnemu vodstvu naše republike. Predaji zastave je prisostvoval kot borec novomeške patrulje tudi ljudski poslanec dr. Franc Hočevar, predsednik Vrhovnega sodišča LRS. Novomeško patruljo so sestavljali: komandir Alojz Klobučar, komisar Valentin Dolinar in član okr. odbora ZB Ivan Grašič. Zastavo je nosil 72-letni Klobučarjev oče iz Uršnih sel, oče treh padlih partizanov. Se dokaj čil, z dolgo belo brado, z odlikovanjem in značko ZB na prsih je ponosno nosil veliko zastavo pred patruljo.
Okrog pol dvanajstih je patrulja prišla na Uršna sela, po kratkem odmoru in okrepčilu pa je zavila proti Mihevcu, Pristavi in Podgradu. Stari borci in aktivisti so povsod obiskovali partizanske družine. Znanci so.si segali v roke prisrčno in toplo kot najboljši prijatelji.
»Tako mi je, kot da bi bil zares spet v partizanih,« je dejal nekdo izmed borcev. Bolničarki Anici Kočevar se zdi, da je v letih NOB. Patrulja naleti vsepovsod na pravo slovensko gostoljubnost: čaka jo vino, žganje, kruh, klobase; vsega imajo ljudje za stare znance.
Pod Pod gradom čaka močna zaseda. Z bočnim napadom in jurišem borci hitro preženejo »sovražnika«, in že je
Podgrad zaseden. Nad 100 ljudi je pričakovalo patruljo sredi vasL Pozdravi jo član ZB Klobučar in povabi vse na malico. Dekle prinese harmoniko, poskočne melodije izvabijo iz hiš še več ljudi. Borci se zavrte z brhkimi Pod-grajčankami, prešerni vriski m partizanska pesem odmeva v podgrajske gozdove. Cilj — Dol. Toplice — pa je še daleč. Spet hiti patrulja po starih partizanskih stezah: skozi Jurno in. Jurko vas v Birčno vas, v hudem nalivu pa nato proti Drganjim selom in Dol. Toplicam. Navzlic dežju je pričakalo bore« v Toplicah nad 600 domačinov in gostov. Na velikem mitingu je govoril o pomenu partizanskih patrulj in Dnevu vstaje tovariš dr. Franc Hočevar. Vse je veselo, ljudje radostno pozdravljajo znance in prijatelje.
Pri Kolenčevi in Ravbdrjevi mater
Naslednje jutro krene patrulja že ob štirih na pot: Rigelj—Poljane—Pod-turen — Podhosta — Meniška vas—Gor. Polje—Straža—Vavta vas—Jurka vas-— IrČa vas in Novo mesto, to je dnevno povelje.
V Poljanah obiščejo borci med drugim tudi Kolenčevo mamo, ki je v zadnji vojni izgubila moža in vse tri sinove. S solzami v očeh je pozdravila stare borce.
»Ker ne morejo sinovi z vami, naj gre pa hčerka,« pravi mama in spet pokaže, kako zvesto ji bije srce za partizansko stvar. Hčerka se kot bolničarka takoj pridruži patrulji.
V Gor. Polju Skoraj ne pustijo borcev naprej, tako je vse veselo. Gostoljubnost vaščanov je brez mej. — Huda borba za Stražo je pokazala zagrizeno obrambo domačinov, nekaj mladih ne-
disciplinirancev pa je pokazalo kar prevročo kri. Pred' spomenikom padlih je bila nato majhna slovesnost, nato pa kosilo iz partizanskega kotla. Z eno-minutnim molkom in salvo je počastila patrulja spomin padlih borcev, nato pa se ji je pridružila skupina starih borcev in aktivistov. Kar 50 mož je korakalo proti Novemu mestu. Na čelu je vozil partizanski »tank«, na njem pa bivši komandant prve partizanske tankovske enote v Sloveniji v NOB Janko Šiška; za tankom konjenica, nato pa raztegnjena vrsta borcev z zastavo.
V Jurki vasi obiščejo borci tudi Ravbarjevo mater. Trije njeni sinovi so bili v partizanih. Jože-Gregor že od leta 1941, ostala družina pa je bila v internaciji. Dvakrat so jim okupatorji izropali domačijo. »Pa se dandanes le čisto drugače živi kakor v stari Jugoslaviji! Sinovi imajo službe, doma nam pa tudi ni sile, le za delo nas je premalo!« je dejala Ravbarjeva mati potem, ko je pozdravila stare znance.
Dober kilometer pred Novim mestom so pionirji dnevne kolonije obsuli partizane s cvetjem. Toliko so ga nabrali, da je marsikdo v patrulji podoben bolj Zelenemu Juriju kot partizanu. Se partizanska mula, ki je nosila kotle in rejenega intendanta Tavčarja. Je dobila venec na glavo. — Naloga patrulje je bila, da si pribori prehod v mesto čez železniški most, ki ga je branila močna zaseda. V naglem naskoku so borci pregnali »sovražno« zasedo in si odprli pot v mesto. Med navdušenim vzklikanjem Novomeščanov so vkorakali in se pridružili škocjanski, gorjanski in mestni patrulji na Glavnem trgu.
Komaj smo dobro začeli pisati, že nam zmanjkuje prostora. O gorjanski patrulji in njenem srečanju z Belo-
i
Patrulj* fforjanakfh partizanov koraka a« Glavni trjr
kranjci pri Miklavžu bi bilo treba napisati vsaj dobre pol strani! Pa o malomarnosti Brusničanov, ki se za prihod patrulje niso prav nič zmenili, niti ne skrbe za stare partizane v svoji vasi, bi morali kaj več povedati! Mika nas opisati pot šentjernejske patrulje, ki je odšla proti vrhu Gorjancev 16. julija Z njo je šel 65-letni Jerele. V Pleter jih so partizane pogostili kakor v letih vojne prijazni kartuzijani in jih prosili, da se vpišejo v spominsko knjigo samostana kot njegovi dragi gostje. Ore-hoviška patrulja je obiskala staro Li-pajko, oskrbnico Prežeka, daleč naokrog poznano partizansko mamico. Borci so ji poklonili rajnih daril za blizu pet tisoč dinarjev vrednosti in ji obljubili, da ji bodo popravili streho.
Belokranjsko stransko patruljo, ki je šla iz Radovice skozi Drašiče, Božako-vo, Rosalnice, Metliko. Lokvice, Dra-gumljo vas, Suhor, Ravnace, Drage, Popoviče in Gaj na Trdinov vrh bi radi opisali in njena topla srečanja z ljudmi Bele krajine, dobrimi kakor kruh! Radi bi šli na pot s partizani od Podzemlja do Metlike, kakor jo je opisal borec patrulje Drago Vondra.
TopHski ln str a* k i borci v Novem mesta
In še na kraju: pred nami je naloga, napisati lepo reportažo s poti škocjanske patrulje, ki je na Bučki prevzela zastavo krških partizanov in pozdravno pismo za predsednika vlade tovariš« Miho Marinka, ki se je na Bučki boril proti nemškim fašistom leta 1941. Pisati bi morali o slovesnosti pred spomenikom 1. novembra 1941 padlega junaka Joška Saška na Bučki, pa o gostoljubnosti vaščanov, ki so postregli borcem z mlečnim kruhom in vinom. Povedati bi morali kaj o življenju 86-Ietnega Janeza Zeleznika v Stari Bučki, ki je pričakal patruljo na vratih, držeč v rokah spomenico padlega sina. S solzami v očeh je pozdravil partizane in se jim zahvalil za darilo. O stoodstotnem invalidu Robertu Robeku, ki je dobil v vojni sovražno kroglo sredi glave, pa danes jaše konja kakor vsak star partizan, bi morali pisati; prijahal je k patrulji v Skocjan in veselo vzkliknil:
»Med svoje pa vedno!« Ko mu je komisar patrulje izročil visoko odliko*-vanje »Red bratstva in edinstva«, se je ganjen zahvalil za tovariške čestitke.
O bojih v Smarjeti, Otočcu, obisku v Beceletovi jami, o Trški gori in še in še bi morali pisati, pa nam zmanjkuje prostora. Se v Žužemberk, ki je pokazal, da zna biti tudi dandanes trd oreh za napadalca, bi morali skočiti, pa na Dobrnič, kjer so slabo pripravili sprejem patrulje, in v Trebnje, Trebei-no. Mokronog in Veliki Gaber bi radi stopili s starimi borci in napisali, kako so ijh pozdravili naši ljudje in pogostili.
Od Kolpe do Kočevja in Grosuplja, od Adlešičev preko Gorjancev do krške ravnine, od Novega mesta do Suhe krajine in čez trebanjske griče v mirensko dolino, po vsej Dolenjski je pretekli teden odmevala partizanska pesem. »Se in še zapojte!« so prosili ljudje partizane. Z njimi vred so zapeli, se spominjali preteklih let trpljenja in zmag. Vsepovsod je dihala iz njih velika vera in zaupanje v pridobitve naš# revolucije. Partizanske čete in patrulj* so jim vlile nove samozavesti in ponosa. Spet je oživelo v naših delovnih ljudeh vse to, kar je prebudila v njih pesem   v   narodnoosvobodilni borbi:
Brigade s hribov so se vsule kakor plaz...
Se smo tu, močnejši kakor kdajkoli prej, enotni, zbrani in trdno odločeni, da vztrajamo na poti in izpolnimo vse to, za kar smo pred 11 leti začeli oboroženi boj in ga plačali s tako dragocenimi žrtvami! Budno bomo pazili na vsak korak naših nasprotnikov in zagrizenih sovražnikov in nenehno krepili partizanske tradicije! Kar smo si priborili, bomo znali tudi očuvati pred vsakomur, nam in zanamcev v srečo in ponos!
Nov list iz preteklosti dekana Gni-dovca nam odkrijejo ugotovitve druge večje revizije poslovanja žužember-ške Hranilnice in posojilnice, ki jo je v času od 5. do 29. septembra 1938, leta opravil revizor Zadružne zveze. Pomislimo samo na previdnost, s katero so revizorji morali postopati pri takih pregledih, in na varovanje ugleda duhovnih gospodov, pa nam bodo previdne besede naslednjega poročila še bolj razumljive kakor so že sicer jasne in za duhovniško ter človeško poštenost dekana Gnidovca uničujoče. 30. septembra je revizor po končanem pregledu (pri katerem pa je absolutno vladal Gnidovec!) Zadružni zvezi pisal med drugim:
»Glavni krivec nerednega poslovanja pri tej zadrugi je dekan g. Karel Gnidovec, kot duševni vodja vsega poslovanja in odločujoč činitelj pri sestavi računskih zaključkov, v kolikor jih ni sam sestavljal.
Konstatiram, da je bilo poslovanje posojilnice neodpustno malomarno in da se je z denarjem ravnalo kakor s smetni. Iz sejnih zapisnikov občnega zbora ni nikjer razvidno, zakaj se je to napravilo. Pač pa je razvidno iz celotnega poslovanja dekana Karla Gnidovca in iz izjav bivših odbornikov, da so bili o teh stvareh nepoučeni, ker se kot kmetje ne razumejo na knjigo-
Ob razvalinah Žužemberka
KRINKA NEKRONANK(i4 CFSAKJA M Hi: KRAJINE JE PADLA
vodske stvari, še manj pa na sestavo bilanc ter so seveda zadevno, kakor v večini slučajev naših zadrug, vezani na poštenost tistega, ki jim poslovanje vrši in sestavlja bilance.«
(Revizor navaja potem konkretno več primerov nepoštenega poslovanja dekana Gnidovca pri Hranilnici in posojilnici v Žužemberku. Od vseh teh posnemam zaradi pomanjkanja prostora le nekaj primerov:)
»Cisti dobiček zadruge je dekan Gnidovec zmanjšal vsako leto na absolutno nedopusten način tako, da je po zavestni manipulaciji v knjigovodstva zmanjševal blagajniško stanje z vpisi neresničnih upravnih stroškov. Takih zneskov je bilo ugotovljenih za Din 100.835,64, za katere odgovarja predvsem dekan Karel Gnidovec sam, ker je sam vršil te vknjižbe in falsifi-ciral zadevno promet zadruge in s tem računske zaključke. Neupravičenost in kaznivost utaje teh zneskov je dekan Gnidovec priznal in podpisal dolžno pis-
(Nadaljevanj&J
Kakor župnik Oblak na Bledu, tako dekan Gnidovec v Žužemberku-prevare in goljufie, potem hladnokrvno in celo pismeno priznanje revizorju, dasi gre v resnici za kazniva dejanja — no, in potem? Potem pa je bila stvar odložena, kakor da se ni nikdar zgodila, župnik in dekan sta še naprej brez vsakih ovir materialno in duhovno varala ludstvo, ki o takih in podobnih dejanjih nikdar ni ničesar zvedelo.
Revizor piše o delovanju dekana Gnidovca v istem poročilu dobesedno še:
»Znesek zgub, kakor so v začetku poročila navedene, znaša skupno Din  L289.837.--.
Za izravnavo nepravilnosti pri blagajniškem poslovanju se je dekan Gnidovec posluževal tudi računa »Prehodni zneski«. Tako je n. pr. leta 1922. zmanjšal blagajniško stanje z vpisom pod izdatke za Din 33.600.— kot odofs v prehodne. V letu 1922. in 1923. pa je vpisal med prejemke pod naslovom »v prehodne« znesek Din 10.500.— in Din 27.600.—. Za prvi znesek je oško-
doval Kmetijsko društvo, za drugi znesek pa zadrugo, ker je uporabil za te prejemke čisti dobiček zadruge.
Podoben slučaj se je zgodil leta 1924., ko je po blagajniškem dnevniku manjkalo Din 72.673,83 gotovine. Ta znesek je pokril iz čistega dobička zadruge s tem, da je leta 1924. in 1925. neutemeljeno zvišal upravne stroške za Din 68.000.— ter jih prenesel pod prejemke na prehodne.«
(Milan Vičič, »Nova zadruga«, 1946, štev. 41)
Za en milijon in skoraj 300.000 predvojnih (!) dinarjev izgub je povzročil torej dekan Karel Gnidovec, žužem-berški »božji namestnik« in diktator Suhe krajine na škodo suhokranjskih zadružnikov in vlagateljev, ki so iz skope ilovnate zemlje s potoki znoja in s krvavimi žulji pridelovali in grizli črne skorje trdega kruha, prihranjene dinarčke pa nosili gospodu Gni-dovcu v varstvo ...
»Saj so božji mož — pri njih je denar varno naložen ...« Ljudsko zaupanje v božjo besedo in moralno čistost duhovnika je bilo v preteklosti
predvsem v Suhi krajini na prvem mestu izmed vseh čuvstev naroda, ki prebiva v teh revnih krajih. Slučaj' dekana Karla Gnidovca, ki je za svoje goljufije in milijonsko tatvino (da-' nes bi znašala vrednost njegove goljufije najmanj 10 milijonov dinarjev!) ostal v stari Jugoslaviji nekaznovan, na' ljubljanski škofiji pa izredno cenjen kot eden najboljših dekanov v državi, brez katerega škofija ni ničesar naredila, ta slučaj je le eden izmed mnogih, ki jih je slovenski človek moral v preteklosti prenašati na svojih izmučenih in zgaranih hrbtih. Ta »božji mož«, ki mu je bil gospodarski in kulturni dvig rojstne Suhe krajine zadnja briga na svetu, ljudskega denarja Suhokranjcev nikoli in nikdar ni vlagal v koristne namene. Poleg tega. da ga je kradel in se mastil z njim, je sezidal eno največjih farških trdnjav na Dolenjskem
— med narodnoosvobodilno vojno tako zloglasno župnišče in cerkev na Zafari. Upravičeno je bila ljubljanska škofija ponosna na borbenega dekana
— kakršnega verjetno katoliška cerkev na Slovenskem ne bo nikdar več imela....
Moralna gniloba protiljudskih du-. hovnikov  je  ob  Gnidovčem primeru več kot le sramoten dokaz za zgrešeno pot, po kateri je hodila slovenska j klerikalna politika v preteklosti. Taki 'kot Gnidovec pa so bili voditelji slo-I venskega klerikalnega zadružništva v I stari Jugoslaviji