RAZPRAVLJANJE O DRUŽBENIH PLANIH
Po iačripiuili raz,pravljan]ih v zvezni ljudski skupščini o osiiovah druižbtMiega pJana za leto 1957 in po njegovem sprejetju kakor tn-di po sprejetjiu druž.bcuifa planov in pro-račiinov republik, preliaja težišfe razpravljauj, ki so ve-zana na iiašo akoiianisko politiko, na raven okrajev ia občin. Če sodimo po vsein, kar Iahko vi-dimo, vnašajo ta razpravljanja ¦vel.iko politiono živahuost v orgainieaoije Sacialisdčiie zveze ia v razjie orgaue drui/.benoga uprav-. ljanja. Posebuo opazna je težnja iiekaterih ljudskih odbo-rov, da bi vnesli v razpruvljanja o druiibcmean planu in proračuau za letošnje let« novosti, katcrih iposledka je pomeiabnejša vloga političuih teles in državljanor s,ploh v priprava,h teh najvažnejšJh aktov ljudskih odiborov med lettMii. To ji; predvsem ugotavljanje oačel družlbene-ga plana na uov načiu. ua sestankih sveta za druižbeni plaa in finance, na katerih sodelujejo zaskjpniki vseli zainteresira-nih gospodarskih m druigih organizacij. Opazna je praJcsa" posainezmih okrajev. da sveti za družbeni plan in, fiuaace neposredao tazpravljajo o probleniatiki važaejših gospo-darskiih orgomtiacij aJi posamezaih vej gospodarstva in po-trošuje z organi upravljanja v teh vejah, kar nedvomno nudi večvrstne koristi.
Neka druga novost je prav tako Tredna pozornostL To je težnja ljudskih odJx>rov, da napravijo ipredloge planov in iproračunov čimbolj razuimljive za delavske svete, organe družbenega upraviljaiija, zbore volivcer in druige ongaaiiza-cije. Namesto dolgib. stopcev številk, ki so težko razuni-ljive, <Jobijo Ijudje možnost, da na preprost nafiin vidijo \>a razumejo predioge ekonoinske politike na njihovem področju. To vsekakor nudi znatno večje moinosti za kon-struktivino sodelovamje vseJi tistih, ki so poklicani, da pri-spevajo svoj delež v teb. ra-zipra-vljanjih.
PredJoge pla-nov in proračunov skoraj redno predla-gajo sejam fonmiov Socialistične zveze, nato pa forimiom zbornic. delavskih svetov, organom dražbenega upravlja-nja, skladov in ustaaov in kar j<^ razuiniljivo, zborom to-livcev. Zgledi teh raapravljanj v Beogradu, Zaigrebu, Ljuib-ljani. zeniškein okraju in drugod kažejo doslej najbolj množične iji najibolj obsežne diskusije o predlogih druž-benih planov. Posebno opažamo težmjo držarljanov in onga-nov družbenega upravljanja, da ne raeipravljajo samo o kakovostndh odnos-ih v dohodkih, izdatkih in nikrepih za rešitev pcjsameznih perečiih problemov. Njihovi napori so čedalje bolj usmerjeni v ocenjevanje smotrnosti Tsake poteze, kritike vsega, kar je splošno ipovedano, pravilno, vendar v določenetn položajiu patreb in možnostih nerealno. To opažamo tako pri razpraTljanju o proraounskih izdatkih posameznili ustanov kaior tudi o stanovaujski graditvi, graditvi Sol, k<wnuna.lttib. napra-v in o osnovnih problemih trgovine ter preskrbe.
Prav ta težnja po vsesplošni javai kontroli nad troše-njem vsakega dinarja je po našem mnenju tisto, kar je posebno pofrebno, kadar govorimo o nuj>nosti vlaganja tako sre<lstcv kakor nnporov za dviig življenjskega ia družbe-nega standarda. To pa je, kar je razumljiTO, dolžaost ne samo ljudskega o-lbora, fopuanov Sooialistične zvezc, gospo-darskih zbornic in združenj, iemveč v enaki meri tudi orgouov drusžbenega uipravljanja in vsakeiga državljana, ki tako ali drui?ače lahko na to vpiiTa.                      S. B.