The Oldest and Most Popular Slovenian Newspaper in United States of America.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 247
CHICAGO, ILL., TOREK, 23.DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 23, 1930.
LETNIK XXXIX.
SENAT SPREJEL OBA ZAKONSKA PREDLOGA, KI NA-KAZUJETA POMOČ ZA FARMARJE, PRIZADETE PO SUŠI, IN ZA BREZPOSELNE.
Washington, d. c. — Po
daljših besednih bojih in debatah ste se končno poslanska zbornica in senat zedinila glede obeh zakonskih predlogov, ki sta bila stavljena v odpomoč farmarjem, prizadetim po suši, in brezposelnim. Za prve je bil odobren znesek 45 milijonov dolarjev, za uporabo v odpomoč brezposelnim pa 116 milijonov dolarjev. V senatu je bila po dolgih debatah silovita opozicija proti obema predlogoma premagana. Takoj po vzprejetju sta bila izročena predsedniku Ilooverju, ki ju je preteklo soboto podpisal.
Eden prvih nasprotnikov obeh predlogov je bil senator La Follette iz Wisconsina, ki je izjavil ,da priporočana zneska ne bosta v zadostni meri nudila odpomoči v sedanjih potrebah ,ki vladajo na deželi in v mestih. Dalje je omenil, da bosta sprejeta predloga '•-bridko razočarala vse tiste, ki so stavili upanje v znatno vladno pomoč. Dočim se je namreč preteklo leto znižal imovitej-šim slojem dohodninski davek za 160 milijonov dolarjev, se je zdaj za revno ljudstvo, ki najbolj občuti sedanjo ekonomsko depresijo, stavilo na razpolago samo 151 milijonov.
Vsi demokratski senatorji so se pridružili izvajanjem La Folletteja, na kar je republ senator Jones iz Washingtona pripomnil, da se bo s to odpo-močjo napravil vsaj en korak k izboljšanju stanja prebivalstva, ki se nahaja v potrebi Vsi dodatki k obema predlogoma, ki jih je sprva zahteval senat, so bili ukinjeni, češ, da bi se drugače ne zedinili s poslansko zbornico, kakor je izjavil senator Jones.
--o-
srečna vas
Buffalo, N. Y. —- Voditelji v vasi Westfalls, ki leži v tukajšnji bližini, so prišli na človekoljubno idejo, da bi za vaške reveže nabrali prostovoljnih darov za božič. Priredili so kampanjo in so res od dobrih src dobili za celi truk živil, obleke in drugih potreb sčin. Veliko lažje pa je bi'o nabrati darila, kakor pa tiste osebe, za katere so bila namenjena. Ko so namreč hoteli darila razdati, se ni nihče za lie oglasil, in tako so ugoto-vili, da ni v njih vasi nobenih ^evežev, ter so vse nabrano podali v Buffalo za tukajšnje Potrebne pomoči.
demonstracije brez-poselnih v nemčiji
Bremen, Nemčija. — Skozi Celi dan pretekli petek so se v fem mestu ponavljale demon ^racije brezposelnega pi-ebi-valstva. Delali so pohode po J^estu v skupinah in klicali "Kruha hočemo." Ponovno je Policija demonstrante razpršijo a so se vedno zopet zbrali ln ponovili svoje obhode.
VARNOSTNA IZNAJDBA ZA ZRAKOPLOVE
SREBRNI
JUBILEJ MAŠNIŠTVA
Slovenski duhovnik obhajal 251etnico posvetitve v maš-nika. — Uspešno deloval med tem na več slovenskih farah.
—O—
Srebrni jubilej mašništva je obhajal dne 17. decembra Rev. Albin F. Moder, župnik na fa-ri sv. Barbare v Bridgeville, Pa. Tam župniku je že od leta 1912, kamor je prišel po smrti čč. gg. Rev. Zalokarja in Rev. Tušeka.
Jubilant je bil rojen v Trebnjem na Dolenjskem. Kot gimnazijski dijak je študiral Novem mestu in Ljubljani; bogoslovne študije je pa izvršil v St. Paulskem semenišču pod pokojnim nadškofom Ire-landom. Od tu je bil po harris-burškem škofu zaeno z Rev. Luka Gladekom v Overbrooku, Pa., posvečen v mašnika dne 17. decembra 1905. Prvo slovesno sv. mašo pa je bral na dan pred božičem, 24. decembra 1905, v cerkvi Matere Božje v Pittsbiirghu, Pa., kjer je bivala njegova rodbina.
Ko ga je poklical Gospod v svoj vinograd, dal mu je delo težaka, trpina, katerega se pa mladi duhovnik ni kar nič u-strašil. Zavihal je rokave, pa hajdi na delo. Kot kaplan je deloval na ameriških župnijah vzhodne Pennsylvanije, v Sha-mokenu, Berwicku, Lebanonu, kot župnik na slovaški župniji v Mt. Carmelu In Cornwallu, Pa. Od tam pa si je izprosil od svojega škofa dovoljenja, da bi mogel delovati med svojim narodom. Prišel je med Slovence v Springfield, 111-kjer je spomladi 1. 1911 uranovi! tamošnjo .slov. župnijo sv. Barbare. Težavno delo je bilo to, tako da mu je celc zdravje odpovedalo. A njegov jekleni značaj in volja sta tu di to oviro odstranila in na no vo delo se je podal, ko je okreval. Župnijo sv. Barbare je prevzel Rev. Šaloven, a on se je podal v državo Pennsylvari-ja, v kateri je upal utrditi rahlo zdravje. Župnija sv. Barbare v Bridgevillu je bila izpraznjena, zato je prijel za delo Rev. A. F. Moder, kjer še sedaj deluje, deloma med Slovenci, a večina je katoličanov drugih narodnosti. Posebno prav mu pride znanje več jezikov, katere mora rabiti pri tako različnih narodnostih, ko* jim ima on.
Na zadnjih dveh konvencijah K.S.K.J. v Pittsburghu in Waukeganu se je izkazal kot vnet Jednotar, trden Slovenec in delaven delegat.
Ako se častiti \lavljenec ozre nazaj na svojih 25 let mašništva, videl bo — kaj? Ali časti, slave, srečo, uživanje, veselje? Nič tega! Gospod je rekel: "Moje breme je težko,

PilH|
Na sliki vidimo dr. A. L. Wilkesa iz Los Angeles, Kalif., pred modelom njegove iznajdbe, o kateri pravijo veščaki, da je najbolj popolna od vseh dosedanjih za varnost zračnih ladij. Dočim so namreč zrakoplovi zdaj, kadar mirujejo, pritrjeni samo na nosu, so po tej pripravi pritrjeni tudi na repu, a tako, da se s pomočjo tračnic lahko obračajo po vetru.
KITAJSKI BANDITI PORAŽENI
Vladne kitajske čete uspešno zasledujejo komunistične tolpe.
—o—
Šangaj, Kitajska. — Ako SO
poročila, ki jih je javila kitajska vlada v Nankingu, resnična, se za Kitajsko po dolgih nemirih in bojih končno bližajo boljši časi. Ta poročila namreč govore, da so vladne čete, broječe 300,000 mož, pod vodstvom generala Čiang Kaišeka samega, obkolile vse komunistične tolpe, ki so uganjale strahovlado v provincah Hu-peh, Hunan in Kiangsi. Poročilo dalje pravi, da bodo z u-jetimi banditi napravile vladne čete najkrajši proces in da ne bo za nje nikake milosti.
-o-
NOV SOVJETSKI MINISTER-SKI PREDSEDNIK Moskva, Rusija. .— Stalino* va moč v sovjetski Rusiji se je še za eno stopinjo okrepila, ko je pretekli teden "prostovoljno odstopil" od svojega mesta dosedanji predsednik sveta ljudskih komisarjev, kar je istovetno s službo min. predsednika v drugih državah. Zasedel je to mesto takoj po Leninovi smrti. — Njegovo mesto je zasedel V. M. Molo-tov, zvest pristaš Stalinove politike.
NOVA POT ŠPANSKIH
UPORNIKOV
Revolucijonarji se sami glašajo oblastem.
pri-
a moj jarem je sladak." Torej po trnjevi poti je nosil križ do sedaj, naj mu bo ob tej poti posuto še cvetje upanja v plačilo za njegov trud in zasluge!
Poročevalec.
Madrid, Španija. — Španski revolucijonarji niso vsled zadnjega neuspelega puča obupali nad svojo stvarjo. Vneto so še vedno na delu za nadaljnje poizkuse. Da pa pridobijo čas in odvrnejo pozor nost vlade od sebe, so jo ubrali novo pot, s katero so spra vili vlado v skrajno zadrego. Dan za dnem se namreč pro stovoljno javljajo s podpisanimi izja.vami tisočeri in tisočeri, da so se tudi udeležili revolucije, da prevrnejo kralja in režim. Ječe so že vse prenapolnjene tako, da so oblasti že prisiljene, odkloniti "prošnje" nadaljnjih prijavljencev in preteklo bo dokaj časa, pred-no bodo vsi samoobtoženci prišli pred razpravo.
-o-
UČENJA^ ODKRIL NOVE ŽARKE
■ Dunaj, Avstrija. — Tukajšnji profesor V. F. Hess je pri nekem zborovanju učenjakov objavil, da se mu je posrečilo odkriti nove vrste žarkov, ki so brez primere močnejši kakor vsi, ki so do zdaj znani, in celo desetkrat močnejši kakor najbolj jaki radium žarki. — Njih sila je tolika, da pro&ro skozi 80 palcev debelo svinčeno ploščo. Kakor pa se zdi, pravi profesor, njih izvor-ni v zemlji* kajti njih moč se veča, čim bolj se oddaljujemo od zemeljske površine.
KRIŽEMSVETA
—	Bruselj, Belgija. — Mednarodna komisija dijamantne industrije je sklenila, da se zniža svetovna produkcija di-jamantom za polovico. Pred-no bo sklep postal veljaven, ga mora še potrditi zveza nizozemskih dijamantnih industrijalcev.
—	Koeln, Nemčija. — Tukajšnji fašisti so vprizorili protijudovske demonstracije, v katerih so napadli hiše več prominentnih Judov in s ka-menji razbili okna na njih.
—	Havana, Kuba. — Veliko razburjenja, a nikake škode je povzročila eksplozija treh plinskih bomb pretekli petek, ki so bile podtaknjene na prometnih delih mesta. Policija dela komuniste odgovor ne za ta čin in je dva aretirala.
—	Banjaluka, Jugoslavija. — Močen potresni sunek je bila občutiti pretekli petek. Poročila o kakih človeških žrtvah ni nikakega, pač pa je podrl na ducate dimnikov.
—	Perpignan, Francija. — Neki črnec, vojak, je hipoma zblaznel in pričel streljati na svoje tovariše. Zabarikadiral se je nato v neki podzemski shrambi in proti njemu,, da ga oblega, je bila poslana cela četa, broječa 2000 mož.
—	London, Anglija. — Nižja zbornica je prejela v odobritev zakonski predlog, .30 katerem bi se vrnila delavskim unijam pravica do generalne stavke, katera jim je bila po zakonu odvzeta 1. 1927 pod Baldwinovo vlado.
—	Istanbul, Turčija. — Turška vlada je prepovedala, da bi se v tukajšnjih javnih gozdovih sekale smreke za božična drevesca, kakor je bilo v navadi prejšnja leta. Tako bo 300 tukajšnjih ameriških družin letos brez drevesca.
Iz Jugoslavije,
TRAGIČNA SMRT UŽITKARICE. — NOVOROJENČEK V VODI. — SLAB ZASLUŽEK TRBOVELJSKIH RUDAR-JEV. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI.
40 JIH UTONILO PRI KOLI-ZIJI LADIJ
Kopenhagen, Danska.— Žalostne božične praznike bo imelo štirideset rodbin, katerih svojci so našli svoj konec pri katastrofi dveh ladij, kateri ste v gosti megli trčili dfu-ga v drugo. Ena ladij se je potopila tri minute po koliziji. Potniki na njej so bili po večini Amerikanci, ki so se za božične praznike vračali v domovino. Druge ladje, ki so prihitele na pomoč, so rešile 36 ponesrečencev, dočim je ostalih 40 podleglo.
-o-
ŽUPAN THOMPSON BO ŠE KANDIDIRAL Chicago, 111. — Republikanci tega mesta so imeli pretekli petek važno opravilo. Na dveh prostorih šte se zbrali dve nasprotni skupini, da si postavite kandidata za primarne volit ve za župana, katere se bodo vršile 24. februai-ja. Na zborovanju ene teh skupin si je sedanji župan Thompson dobil zadostno število podpisov, da bo kandidiral še za svoj četrti termin za župana. To je zdaj drugi republikanski kandidat
Utonila v Temenici
Posestnikov sin Alojz Saje iz Zabjeka, občina Velika Loka, je opazil, ko je šel minio žage v Mali Loki, tik nad jezom žensko truplo, ki je nekoliko molelo iz vode. Takoj je o tem obvestil Žagarja Alojzija Koširja,' ki stanuje na Ku-kembergu. Ko sta truplo potegnila iz vode, je Košir takoj spoznal v utopljenki Andol-škovo Terezijo, vžitkarico iz Kukemberga. Obvestili so o najdbi njenega sina, ki je izpovedal, da je mati šla pred par dnevi v Trnje v Kovačičev mlin. Mlinar Kovačič je povedal, da je res prišla, ker je imela tam nekaj žita in otrobov za prašiče, katere si je naložila na hrbet in odšla. Pone-srečenko je tudi videl železničar Anton Nadežar, ko je nesla vrečo na hrbtu in stopala proti Temenici. Na ozki brvi je revica najbrže omahnila in padla v vodo, ki je tam precej globoka, in je utonila. --o-
Truplo novorojenčka našli
Iz Ježice poročajo, da so o-pazili otroci, ki so se igrali pod vasjo pri takozvani Kotli v Stožicah, trupelce novorojenčka. O najdbi je bilo takoj obveščeno županstvo in orožniki. Dete, ki je moškega spola, je že delj časa moralo ležati v vodi, ker se je že pričelo razkrajati. O brezvestni materi ni sledu.
Rudarski božič
Kakor poročajo iz Trbovelj, bodo tamošnji rudarji imeli bolj žalostne božične praznike. Trboveljska premogarska družba je razglasila, da bodo za cel mesec docember delali rudarji samo 19 dni. Ako pa ni dela, pa tudi ni zaslužka Cel mesec bodo zaslužili le do 660 Din ($12.00). Težko je s takim zaslužkom preživeti sebe in družino.
med listjem in blatom kosti. Po zdravnikovi izjavi je okostje ležalo tam že do dve leti. Ker so poleg ure našli tudi italijanski denar, sodijo, da je nesrečnež najbrže kak Tol-minec.
-o-
Ljubljaniski Zoo
Kakor izVemo, je društvo Zoo v Ljubljani popolnoma likvidiralo. Nekatere živali je razprodalo, druge pa podarilo revnejšim šolam in znanstvenim zavodom. Zverinjaka v Ljubljani zaenkrat še ne bo.
-o-
Zanimiva popotnika
Iz Ljubljane poročajo, da sta se pred kratkim ustavila tam dva zanimiva popotnika, ki sta peš prehodila že 40,000 kilometrov. Popotnika sta Nemca in sta nastopila potovanje po svetu iz Leipziga že 1. avgusta 1923.
Smrtna kosa
V Celju je umrla Friderike Hallada v starosti 76 let. — V Zagorju je umrl Filip Fajn obrtnik, črkoslikar. — V Celju je umrl Karol Dosedla, rudar, star 26 let. — V Petrov čah je umrl Franc Pilih, vini čar in posestnik. — V Podleh-niku pri Ptuju je umrl France Majcen, ravnatelj podlehni-škega veleposestva, star 49 1.
-o-
Tudi Ljubljana napreduje Lep nov rastlinjak in cvet-ličnjak so začeli postavljati v Ljubljani. V njem bodo posebno vzgajali in pomnoževali razne cvetlice, katere potem spomladi presade v parke in okolu spomenikov.
Najdeno človeško okostje
Iz Bohinja poročajo, da sta dva kmečka fanta iz vasi Žlan šla v gozd po hlode in začutila hud smrad. Ko sta iskala, kaj bi tako smrdelo, sta opazila
Nove vrste cvetlice
Kakor poročajo iz Maribora, se je nekemu tamošnjemu vrtnarju posrečilo vzgojiti nove vrste "ciklam", ki zelo na-iikujejo vrtnicam. Krstili so jih za Maribor.
-o-
Nesreča pri delu Polde iz Višnje gore je žagal drva v Gradu s cirkular-ko. Neprevidno se je z roko preveč približal žagi, ki mu jo je skoraj odrezala.
-o-
Gojenje zdravilnih rastlin V južnem delu Jugoslavije so v tem letu preizkusili s saditvijo potrebnih zdravilnih rastlin, ki služijo lekarnarjem pri izdelovanju raznih zdravil. Rezultati so bili nad vse zadovoljivi in drugo leto bodo nadaljevali v še večjem obsegu, kar bo veliko pomagalo pri gospodarstvu.
—.—o-
Zaklan
Voda Jožef iz Krčevine je šel po noči pogledat iz hiše, zakaj nekdo meče kamenje v gostilno na Grajini. Ko se pokaže zunaj, skočijo trije proti njemu in ga smrtnonevarno ranijo z nožem.
Napredek v gospodarstvu
Več kmetovalcev in gospodarjev v Rušah si je naročilo razne stroje, kakor mlatilnice, žage, slamoreznice in druge na električni pogon.
-o-
Nesreča na cesti Pri popravljanju ceste Mot-nik-Kamnik je pri razkladanju lesa padel na nogo težak tram Ivanu Blatniku, posestni-kovemu sinu iz Motnika in mu jo nevarno pomečkal.
——o-
Praznik ujedinjenja Po celi Jugoslaviji so kar mogoče slovesno praznovali dan 1. decembra kot praznik ujedinjenja troimenega naroda.
AMERIKANSKI SLOVENEC
!
prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: fr849 W. 22nd St., Chicago, 111.
\Telefon: CANAL 0098
£ R , _
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta .........................................2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ........................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America,. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Adress of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year .................................. $5.00
For half a year ................................ 2.50
For three ninths ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .....t..............................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, 'do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker js tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas dočetrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the'post office at phicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
lotrebe, mu je pa treba drugega ekonomskega reda. V tem tiči vse.
Značilno za razmere sedanje dobe je, da je dne 22. novembra t. 1. v Londonu govoril o tem Sir Arthur Eddington na radio in je bil govor razširjen po Columbia sistemu tudi po A-meriki. Rekel je, da sta materializem in determinizem pred fodbo prave vede padla, in se svet ne more razlagati na podlagi mehaničnega in biologičnega pojmovanja. Treba je narediti prostora tudi za duševne potrebe. Ako je tako, in v resnici je tako, potem nikoli ne more priti do kakega novega ekonomskega reda, ki bi slonel na materialističnem pojmovanju. ? asprotstva pri revolucionarnih strankah samih to že zdaj jasno pokazujejo.
Novi ekonomski red
JWT	_
Enostavnega ekonomskega reda nimamo, dasi govorimo o raznih ekonomskih redih. Vse je le golo akademičnega značaja, namreč tako, da se o redu razpravlja, ugiblja, red priporoča ali odklanja bolj ali manj na znanstven način, a do kakega izrazito določenega reda še ni prišlo. Ali pride kdaj ? Nekateri so polni vere v novi ekonomski red in slikajo, kako bo tedaj, ko ta novi ekonomski red nastopi, drugi pa so vrlo počasni v veri na tak nov red, in mnogi sploh nimajo vere, da bi kdaj do takega reda prišlo.
Bodimo na jasnem. Da dozdaj nikjer še ni prišlo do kakega količkaj povoljnega socialnega reda, to je pač na dlani. Treba je toraj, da se delajo napori na vse strani in na vseh straneh, da se neki ekonomski red najmanj zboljša. Tu za-denemo na neko nasprotje, vsaj na zunanje nasprotje. Nekaj nočejo slišati gotovi krogi o kakem zboljšanju, ker zahtevajo kratkomalo pač nov ekonomski red, in tako odstranitev sedaj kolikor toliko obstoječega reda. Kako? Na kakšen način? Tu si ti krogi sami nasprotujejo. Bila je doba, ko je bil klic po novem redu še mlad, in je bil ta klic vedno spojen in združen s klicem po — revoluciji. Vse je bilo revolucionarno, in le potom revolucije naj bi se prišlo do novih razmer in novega reda. Prišlo je do revolucij, ampak tisti krogi, kateri so prej tako klicali po revoluciji, nekaj niso preveč navdušeni za revolucijo, ker ta ni prinesla novega ekonomskega reda, ali le takega, da z njim ne morejo biti zadovoljni, in prav ti revolucionarji svarijo zdaj pred revolucijo, in pravijo, da se more priti do novega reda le potom ekonomske evolucije, počasnega razvitka v socialnem redu.
Da sem bolj konkreten. Dosledni v svojem naziranju so ostali le pravi revolucionisti, kakršni so vteleseni pač v obliki komunistov in komunističnega stremljenja. Kjer pa tam, kjer se je revolucija uresničila, novi po revoluciji upeljani red nekaj nima tega, kar se je prej od revolucionarnega postopanja pri novem redu pričakovalo, so drugi prejšnji revolucionarji postali bolj oprezni, in nekaj nočejo nič slišati več o — revoluciji, najmanj nič o kaki nasilni revoluciji, in priporočajo za novi red le počasno postopanje, pač ekonomsko evolucijo. Prej ekoz in skoz revolucionarna stranka nastopa proti — revoluciji in revlucionarjem. Najbolj izrazito podobo tega malo čudnega razvitka pri novem ekonomskem redu imamo v postopanju nemške socialistične stranke zoper revolucionarne komuniste. Revolucionarji so zoper revolucije.
To pa še ni popolna slika vsega ozadja tega nasprot-stva pri revolucionarnem strmljenju. Taktika pri postopanju ni zadosten razlog za nasprotstvo. To mora biti nekje bolj globoko.
Nasprotstvo tiči v naziranju o podlagi socialnega reda. Red je lahko tak ali tak, se tudi lahko precej izboljša, ampak izboljšan in popolen pa nikoli ne more biti, ako podlaga ni pravilna. In nasprotstva pri revolucionarnih strankah samih izhajajo le iz napačnega naziranja. Podlaga jim je materialistično naziranje in pojmovanje ekonomskega reda, toraj tudi svetovno naziranje, katero je pač bistveno pri ekonomskem redu. Ako je človek le nekako bolj razvita žival, bi potreboval ta ekonomski red, ako pa je nekaj višjega, ima tudi duševne
KAJ VSE SLIŠIM IN VIDIM MED NAŠIMI NAROČNIKI
Cleveland, O.
Predragi rojaki sirom Amerike in Evrope. Od vsepovsod se slišijo le slabe novice in redkokdaj pribrni k nam kaka vesela.
Kogar ni kriza spravila ob zadnji dolar, si je napravil vsaj nekoliko vina, da ga tu pa tam vsaj pokusi. In kako okusno kapljico imajo nekateri. Suhačev se pa nič več ne bojijo. Kadar je kdo prehlajen, mu ni treba daleč letati po "špago", ker se lahko blizu dobi. Stavim, da se Kanadčanom in Evropejcem slabo godi glede pijače, ker jih krčmarji goljufajo, ko mešajo vodo z vinom. Tukaj imamo pa čisto pravo naravno kapljico, ker rojaki nočejo sami sebe goljufati in slepiti. Ko sem bil v domači vasi na obisku, so mi pravili, da je prišel neki "škric" iz mesta v gostilno k "Ribiču" in vprašal za četrt litra vina in četrt litra vode. Domači hčerki se je pa to zelo smešno zdelo, ker je gospod naročil vode, pa se je oglasila: "O gospod, saj ni treba vode mešati z vinom, saj je naš ata sinoči precej vode nalil v sode." No vidite Jaz bi mislil, da je malo gostilničarjev, ki bi imeli nepokvarjeno vino v sodih. — Zato pa pravijo,, da je tam od zida najboljše. Rojak, ko greš v stari kraj na obisk, vedno pametno poglej na gostilničarja in mu naroči, raj ti da vina, a onega od zida. Za pijane vaške fantaline je še prav, da jim ga nameša, ker še tako se preveč napijejo in potem se stepejo ter delajo sitnost celi fari in sodnijam. Vedno se či-ta v starokrajskih listih od grdih pretepov in pobojev. To ne dela časti našemu narodu. V tem oziru vas mi, ameriški Slovenci, pa že prekašamo. — No, malo predaleč sem zašel, naj vam povem nekoliko novic iz našega Clevelanda.
Naš naročnik Mr. Strniša je izjavil, da ni prči vilno pisano glede Rev. Fathra Kastigarja, ne v listih in ne v knjigi "A-merika in Amerikanci". On, Rev. Father Alojzij Kastigar, je bil doma iz vasi Straje, ki
spada pod faro Dobrniče. Po domače se je reklo Pajerjev. Mr. Strniša je ravno iz tiste fare doma in sigurno trdi, da je to res. Hvala Mr. Strniši za pojasnilo.
Hudo je bila bolna in še vedno leži Mrs. Ana Pavlin, naša naročnica, na 683 E. 57th Street. Stara je 70 let in jo muči revmatizem že 40 let. — Imela je 13 otrok. Najmlajši je letos dal pri operaciji za mamico kvart krvi. Srečno je po operaciji ostala pri življenju in ji želimo, da bi skoraj okrevala. — Operirana je bila tudi, radi slepiča, Mrs. Cer-van. Ona je imela že šest operacij in je precej slaba.
Izvedel sem tudi nekaj o štorklji, da je hodila po Cle-velandu in pustila pri družini Anton Straus in Frank Petrov-čič zalo deklico, prvorojenko. Iskreno častitamo.
Naročnikom delim krasne in pomenljive koledarje, katere je izdal Amer. Slovenec. Vsakdo je vesel krasnega koledarja, ki spominja na stoletnico našega velikega apostola Friderika Baraga. Ponosni smo lahko na mater Slovenijo, ki nam je dala takega moža. — Stariši, povejte svojim otrokom, naj se učijo lepo izgovarjati slovenske besede. Povejte jim, naj bodo ponosni, da so Slovenci. Pokažite jim misijonarja Barago, katerega častijo pravi Amerikanci, Indijanci, ki so ga imeli zelo radi. Ne kvarimo slovenskega jezika, ko govorimo z otroci. Govorimo pravilno. Obiskal sem neko družino in ko nagovorim mater, kako je kaj, je li zdrava, mi ona odgovori: "No gut, Mister, sem bila sik, sem ko-lala doktorja, pa ti kici me štetih badrajo in vokajo gor in dol po štepsih v seler." Vidite, kdo bo potem razumel naše otroke, ako jih boste tako čudno govorico učili.
Prosim naročnike, naj, če le morejo, poravnajo naročnino. Potrudil se bom in vsakega obiskal.	A. Jaksetich.
-o- t
"Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh niesrovih prijateljev!
IZ URADA PREDSEDNIKA DRUŠTVA LILIJA
Milwaukee, Wis.
Zopet je prišel nad vse važni letni čas, mesec december. Treba bo zopet natančno pregledati vse naše društveno poslovanje tekočega leta. Zavreči bo treba vse nedostatke, ki smo jih pronašli in spoznali, da niso v korist našega društva. Vsaka reč se mora vedno izpopolnjevati, ravno tako tudi društveno poslovanje, če hočemo iti z duhom časa naprej. Razmere se z veliko naglico spreminjajo vsepovsod, posebno pa še, kar se tiče društvenega življenja. Zatorej so potrebne vedno kakšne spremembe ali dodatki, kakor jiri vsakem podjetju in gospodarstvu, tako tudi pri društvih. Ako pregledamo naše društveno poslovanje v tekočem letu, bomo našli jako lep uspeh in napredek tako v pridobitvi novega članstva kot v finančnem oziru. Ne smemo se pa s tem zadovoljiti, kar imamo sedaj, ampak moramo iti neprestano naprej po naši začrtani poti tako, da bomo na prihodnji glavni letni seji lahko rekli, da je naše društvo ne le najbolj demokratično, ampak tudi največje po številu v naši naselbini. Novemberska seja je zopet dovolj vidno pokazala, da mi lahko to dosežemo zdaj, ko so vrata za pristop k našemu društvu bolj na široko odprta. Predlaganih in pri-stoplih članov v novembru je bilo dvajset. Jako lepo-število, kaj ne?
Na tem mestu ponovno apeliram na vse člane in članice, da gredo na delo v tej naši kampanji, posebno pa še na tiste sobrate in sosestre, ki so v slabem finančnem položaju, da se sedaj s podvojeno silo podajo na delo za pridobitev novega članstva k zvezi Lilija. Več jih boste pridobili, dalj časa boste brez skrbi radi vašega asesmenta. Sploh vsi se potrudimo, da pripeljemo na zadnjo sejo v tem letu največje število novega članstva. Vsi naprej za povzdigo in napredek našega društva Lilija.
Dalje se vse opominja na u-deležbo glavne letne seje. ■— Vsak bi se moral udeležiti letne seje. Izvzeti bi naj bili samo bolniki in zunanji člani. Začrtali bomo na tej seji zopet program .našega poslovanja za prihodnje leto. Izvolili bomo uradnike. Sedaj je čas, da premišljujete o tem. Izberite in postavite v vodstvo može, ki jih spoznate za zanesljive in bodo zmožni v poslovanju in da bodo prav vršili in izpolnjevali vse dolžnosti, ki so v zvezi s poslovanjem in u-radovanjem. Potrebno je, da se vse članstvo zanima za vse društvene zadeve. Ne pa, da se vse malomarno prepusti odboru, češ, bo že on vse prav u-redil. Za odbor je častno, ako mu članstvo tako zaupa, ali častno pa tudi bo za vse član-
Nikolaj Ljeskov:
stvo, če bodo- odboru nekoliko pomagali ter jim šli na roko kjerkoli je potrebno in mogoče. Zato vam o tej priliki priporočam par društvenih dolžnosti, ki so potrebne in želim, da bi jjh tudi posnemali.
1. Obiskujte mesečne seje in če le mogoče plačujte ases-ment na seji. 2. Ce imate važni zadržek, da se seje ne morete udeležiti, skrbite, da bo vaš asesment plačan do 25. v mesecu. 3. Kdor je brez dela in nima denarja, da bi poravnal asesment kot določajo pravila, naj gre do tajnika in se zaveže pod častno besedo, da bo plačal kakor hitro bo zmogel. Deležni bote potem v slučaju bolezni tudi bolniške podpore. 4. Nikdar ne obre-kujte društvenih uradnikov. Dobri uradniki zaslužijo hvaležnost za trud, ki ga doprina-šajo za svoje društvo. Njih dolžnost je, da skrbijo za disciplino in red. Ako pa kdo spozna, da kateri uradnik ni zmožen svojega posla, ne obrekuj-te ga zunaj, ampak pridite na sejo in tam utemeljite njegovo nezmožnost ali zanemarjenost in stavite predlogi da se ga odstavi. ,5. Ne obrekujte svojih sobratov in sosester, ali da bi koga zaničevali. Zavedajte se, da pri društvu moramo biti vsi enaki, nobeden več, nobeden manj. Vsi imamo enake dolžnosti in pravice. Pa naj si bo najstarejši član, ali tisti, ki je pristopil k društvu na zadnji seji. 6. Kadar ste postavljeni, da obiskujete bolnike, storite z veseljem svojo dolžnost. Bodite prijazni in uslužni z bolnikom, katerega morate obiskovati. Lahko se prigodi, da bo ravno tisti bolnik, ki ga obiskujete, nekoč vam povrače-val v enakem slučaju. Pregovor pravi: Roka roko umije. 7. Ako vaše društvo Lilija napravi kakšno prireditev, naj gleda vsak, da bo med udeleženci, da s tem pomaga svojemu društvu do večjega dobička in napredka. Ker nikdo ne ve, kdaj katerega doleti bolezen ali nesreča, zato skušajte pri vsaki priliki storiti kaj za svoje društvo. Mogoče boste ravno vi potrebovali največje bolniške podpore. 9. Bodite vedno ponosni, da ste član društva Lilija, ki je najbolj demokratično v naselbini. 10. Ako se bomo vsi po teh nasvetih ravnali, bomo še bolj napredovali, z veseljem opazovali našo rast in bomo vsi ponosni na naše društvo Lilija.
Ob zaključku vam vsem še enkrat kličem: Udeležite se glavne letne seje v nedeljo, 21. decembra ob 8. uri pred-poldne. Obenem želim vsem številnim prijateljem Lilije vesele božične praznike in bolj srečno in zadovoljno novo leto kot je tekoče.
Vas pozdravljam, vaš sobrat Michael Geiser, preds.
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu, čitajte ga!
DA VSI VEMO, ZA KAJ SE GRE
Sheboygan, Wis.
Castitam dopisniku "Faran in naročnik" iz Rock Springs, Wyo., za javno zahvalo bivšemu in nepozabnemu g. župniku Dr. J. L. Zaplotniku. Kolikor je meni znano, je to prva javna zahvala v Amer. Slovencu in Dr. John to brez dvoma zasluži tudi od moje strani.
Pred dvema leti sem se udeležil tam proslave ženskega društva KSKJ. Tedaj je to župnijo vodil še mlad irski gospod za tri mesece. Vprašal sem ga, če mu naj pomagam pri spovedovanju v soboto popoldan ali zvečer in da naj dobi za to dovoljenje od svojega škofa. Odgovoril mi je, da bo on sam spovedoval. V nedeljo, pri osmi sv. maši, sem se kar čudil, ko sem obhajal črez 70 let stare ljudi in še več drugih, ki so nezmožni tujega jezika. — Kaj takega ne more odobravati noben škof, ne Father Schiffrer, ne Dr. J. Za-plotnik in nobeden inteligenten katoličan v Wyomingu ali izven te države.
Prav radi tega sta bila po mojem posredovanju priporočena dva slovenska gospoda (Gladek, Mažir), ki sta oba tudi zmožna angleščine in slo-vaščine. Vse to z dobrim namenom, da bo starejšim lju-dem-faranom pomagano in to v versko in gospodarsko korist župnije. Pred vsem pa v splošno zadovoljnost vseh in mir z Bogom. — Odgovora ni bilo! — Da je to resnica, vesta oba slov. gospoda, moja naslednika v Rock Springs.
Vsi dobro vemo, kdo je bil tisti slov. gospod, ki se je najbolj žrtvoval, da je povzdignil župnijo sv. Cirila in Metoda. Vemo tudi, da smo prišli do tega v Wyomingu in drugod, da cenimo njega kot ustanovitelja Vaše župnije bolje sedaj kot preje. Sedaj šele, ko je o-magal za težko, naporno delo, morda prepozno. To velja za druge slov. naselbine. Slovene smo čez 1000 let zasužnjen narod in naša navada je, da zaslužnim voditeljem naroda damo pripoznanje,ko omagajo ali po smrti. Škoda, da ne sodelujemo za dobrobit naselbine ali župnije v pravem času-
Svojega najboljega prijatelja, č. g. Antona Schiffrerja, sem povabil dvakrat, da mi pomaga za en dan. Žal mi je bilo, ker je on radi zdravja delal pokoro celi teden. Ako bo on zdravnike ubogal, ne bo prevzel nobene župnije.
Veseli me, da ste se oglasili pri Dr. J. L. Zaplotniku, kateri naj Vam po Vaši želji preskrbi slov. gospoda kaplana ah župnika. To zadevo boste rešili v splošno zadovoljnost fa-ranov brez mene.
Mir božji naj bo z Vami za božične praznike.
Rev. J. Cberne.
(Dalje na 3. strani.)
PUSCAVNIK IN NJEGOV LEV
(Konec.)
"Hotel sem svoje bogastvo Vsem razdeliti, da bi bili vsi srečni, namesto tega so se pa začeli vsi prepirati med seboj."
"Zakaj pa ga nisi pametneje razdelil?"
"To je ravno, da ljudi, ki si že od vsega početka niso enaki, ni mogoče enako osrečiti; in pri tem sem napravil napako že s tem, da sem v naprej preveč zase pograbil. Če bi si bil manj nepotrebnega na račun drugih prisvojil, bi bil imel mnogo mirnejše življenje."
Tedaj so ljudje zmajevali z glavami.
"He!" so menili, "starec je precej otročji, vendar je pa le Čudno, da lev čuva osleta in ne
Dajmo, ostanimo nekaj dni tu, da vidimo, kaj bo iz tega."
Pri puščavniku je ostalo troje mož.
Gerasim jih ni zapodil, marveč je le rekel:
"Ni prav, n* ta način živeti skupaj, da trije gledajo na e-nega, marveč morajo vsi delati, ker more drugače priti do needinosti, in potem se vas bom moral bati in oditi."
Možje so na to pristali, naslednji dan se je pa zgodila nesreča: v tem, ko so spali, je zaspal tudi lev in ni slišal, kako je mimoidoča roparska karavana vrgla osličku zanjko za vrat in ga odvlekla s seboj.
*
Ko so se Zjutraj zbudili, so opazili: lev je spal, oslička pa
misli na to, da bi oba požrl.ni bilo nikjer videti.
Tedaj so rekli oni trije puščavniku Gerasimu:
"Sedaj je zares tako prišlo, kakor si že davno zaslužil; zver bo vedno ostala zver; hitro vstani — tvoj lev je slednjič požrl osleta in njegove kosti zagrebel kje v pesku."
Gerasim je zlezel iz svoje votline in videl, da imajo dozdevno oni trije prav. Tedaj pa se je starček razžalostil; ni jim pa ugovarjal, marveč si je naložil meh iz kamelje kože na ramo in se odpravil na pot po vodo.
Trudoma je korakal pod bremenom in videl, da mu je lev od-daleč sledil; povešal je glavo in rep se mu je vlekel po tleh.
Morebiti namerava požreti tudi mene, je sinilo staremu po glavi. — Toda ali mi ni čisto vseeno, kako umrjem? Tedaj pa že raje ravnam po božjem ukazu in se ne vdam strahu.
In prišel je do studenca in se sklonil, da bi zajel vodo; ko se je pa zopet vzravnal, je opazil, da je stal lev na taistem mestu, kjer je vedno stal osel, ko je puščavnik natovar-jal vodo na njegov hrbet.
Tedaj je položil Gerasim vodni meh na levov hrbet, se sam zavihtel nanj in rekel: "Nosi, krivičnik." In takoj se je ltv z vodo in starčkom na hrbtu napotil skozi puščavo proti domu. Kako so se pa začudili trije tujci, ko so videli na lastne oči, kako puščavnik jaše na levu. — Eden od njih je ostal pri votlini, druga dva sta pa odhitela do naselbin in se vrnila z mnogimi ljudmi. Kajti vsi so hoteli videti, kako krvoločni lev ne nosi na svojem hrbtu samo vodnega mehu, marveč tudi slabotnega starca.
Da, tedaj so prišli mnogi in vprašali Gerasima:
"Priznaj nam: ali si čarov-
nik ali pa tiči v tebi posebna moč, ki je drugi ljudje nimajo."
"Ne," je odvrnil Gerasim, "čisto navaden človek sem, ir moč, ki je v meni, je taista, kakor je tudi v vas vseh. Ce le hočete, pa boste taisto dosegli."
"Na kakšen način je mogoče to doseči?"
• "Bodite ljubeznivi in dobri do vseh."
"Kako je mogoče s krutim biti ljubezniv — mogel bi nas ugonobiti."
"To je najmanjša skrb, ne mislite na to in nič več se vam ne bo treba bati zase."
"Kako si je to mogoče misliti, da človek zaradi samega sebe ne bi bil v skrbeh?"
"Natančno tako, kakor sedaj sedite poleg mene in se ne bojite mojega leva."
"Mi smo samo zato tako brez skrbi, ker si ti z nami."
"Kakšna nespamet — ali
sem morda jaz kaka zaščita pred levom?"
"Ti poznaš sredstvo, s katerim se zver zagovori in boš za nas nastopil."
Toda tedaj jih je Gerasim zavrnil:
"Kakšno neumnost ste si tu izmislili, da poznam sredstvo, s katerim se žival zaroti. Bog mi je dal svojo milost, da sem v sebi premagal strah in ljubkoval žival, in zato mi ne stori žalega. In sedaj spite in se ne bojte."
Tedaj so vsi v krogu polegli pred Gerasimovo votlino, in tudi lev se je zleknil, toda ko so naslednje jutro vstali, so videli, da je lev izginil! Ali ga je kdo prepodil ali pa ubil in njegovo truplo ponoči zagrebel.
Vsi so se čudili nad tem, toda puščavnik Gerasim je dejal:
"Nič ne de, gotovo je šel po opravilih in se bo zopet vrnil."
Ko so tako med seboj govO' rili, so opazili, kako se je * puščavi nenadoma vzdigni' oblak prahu v solnčnem žaru. kako so se v njem gibali čudnl nestvori z grbami in peruti: če se je dvignil eden, se je drug1 sklonil, in vse to se je pomikalo in topotalo in bobnelo in di-velo- naravnost proti Gerasimu, planilo zdajci na tla in poleglo kakor v polkrogu oko-lu gledalcev; zadaj pa .ie stari lev bičal zemljo s svojim repom.
Ko se je prah polegel, se je pokazalo, da je bila to karavana velikih kamel, od katerih je bila vsaka privezana n» drugo, vsem na čelu pa jc bi puščavnikov osliček.
"Kaj neki se je bilo tu zgodilo in na kakšen način?"
Nu, da, zgodilo se je takole: neka trgovska karavana .ie bila potovala preko puščave m (Dalje na 3. strani.)

Torek, 23. decembra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
TEDENSKI KOLEDAR
28	Nedelja — Nedolžni otroci.
29	Ponedeljek — Tomaž Kant.
30	Torek — Liberij.
31	Sreda — Silvester.
1931
1	Četrtek — Novo leto. Obrez. Gospodovo.
2	Petek — Makarij.
3	Sobota — Genovefa.
-o-
Rev. K. Zakrajšek:
NEDELJA PO BOŽIČU.
Sveti zakramenti so sredstva, po katerih nam Kristus deli Svoje milosti, zaslužene z njegovim trpljenjem in smrtjo. Zato pa imajo sv. zakramenti vso svojo moč samo od Kristusovih za-
služenj.
1.	Milosti, katere nam dele sveti zakrament:, so pa različne. Nekateri nam dele posvečujočo milost božjo, t. j. nas občujejo smrtnih grehov in nas prerode nazaj v otroke božje, nam naklanjajo nazaj ljubezen božjo. Duša v grehu je pa mrtva za Boga. Zato so pa ti zakramenti, ki nam posvečujočo milost božjo dele, imenujejo zakramenti mrtvih. Ko jih gre človek sprejet, je mrtev na duši za svojega Boga, ti zakramenti ga pa ožive k novemu duhovnemu življenju. Taka zakramenta mrtvih sta zakrament sv. krsta in zakrament sv. pokore. v . „
2.	Drugih pet sv. zakramentov nam posvečujoč«? milost
samo"pomnožujejo. Ko sprejemamo te zakramente, moramo biti zato že v milosti božji, moramo biti že živi za Boga, to je brez greha. Zato se pa ti zakramenti imenujejo zakramenti živih. Ti zakramenti so: sv. birma, sv. obhajilo, sv. poslednje olje, mašniško posvečevanje in sv. zakon.
Ako kdo sprejme katerega teh zakramentov živih v stanju greha, toraj mrtev za Boga, brez posvečujoče milosti božje, ta ne samo, da ne sprejme nikakih milosti, temveč s tem stori še zelo velik smrtni greh — božji rop. On namreč hoče Bogu s silo uropati milost zakramenta, do katere nima pravice, ker vsled svojega smrtnega greha ni več božji. Zato, ako hočemo sprejeti katerega izmed zakramentov živih, pa smo v stanju smrtnega greha, mrtvi na duši, moramo najprej sprejeti zakrament mrtvih, da naša duša oživi za Boga, moramo sprejeti sv. krst, ali po sv. krstu zakrament sv. pokore.
Božji rop je strašni greh v očeh božjih. Primerja se Ju-deževemu izdajstvu Kristusa, ki je tudi s poljubom izdal Boga. Zato je bolje zakrament ne sprejeti, kakor pa nevredno ga sprejeti in si klicati strašno kazen božjo na se.
3.	Sv. zakramenti nam dele svoje milosti vsikdar, kadar jih sprejmemo vredno, zakramente živih po dobri sv. spovedi, vse zakramente pa po dobri pripravi. Priprava k sv. zakramentom obstoji v pobožni molitvi in svetih čustvih, s katerimi svojo dušo naredimo sposobno in zmožno sprejeti milosti, katere ti zakramenti dele. Zato pa kolikor boljša je naša priprava-na kak zakrament, toliko številnejše so milosti, katere sprejmemo. Priprava za zakrament je kakor posoda, s katero gremo zajemat milosti božje iz studenca Jezusovega srca. Kolikor boljša je priprava, toliko večja in globlja je posoda našega srca in zato toliko več milosti zajame.
Sv. zakramenti so velika milost božja za nas. Poslužujmo se radi tega božjega vodovoda, saj vemo, kako je naša duša žejna milosti božje. Je kakor "suha zemlja v poletni vročini", ki koprni po dežju milosti božjih.
Toda skrbimo pa pred vsem, da jih bomo vsikdar sprejemali vredno. Nikdar, nikdar ne padimo tako nizko, kakor je padel Juda izdajalec, da bi nevredno sprejemali sv. zakramente in si klicali božje kazni na se z božjimi ropi.
Vsikdar se pa tudi dobro pripravimo na svete zakramente, kadarkoli jih gremo sprejet. Kaj pomaga sprejem sv.- zakramenta, ako je pa sprejem mlačen, površen in zato brez koristi. Prazni pridemo k svetemu zakramentu, prazni in žejni gremo proč. — Amen.
ko delajo, bolj so veseli. Letošnja letina se je pa tudi precej dobro obnesla. Vsega je hvala Bogu dovolj. Tudi trtica je prav lepo dala, kar nas še posebno veseli, da smo zares včasih dobre volje. — Jaz sem si pa še prinesel iz Amerike gramofon, kar mi posebno prav pride in imam vedno polno hišo obiskovalcev, sosedov in prijateljev, ki kaj radi poslušajo krasno petje in godbo.
Dragi rojaki! Zelo bi vam priporočal, da kadar ste namenjeni v stari kraj, da si pre-skrbite gramofon. Nikomur bi ne svetoval hoditi brez njega. Saj se dobi na upravništvu Amer. Slovenca in ne stane posebno veliko denarja. Videli boste, kako je kratkočasilo, ako imate kaj takega s seboj. Pri Amer. Slovencu imajo pa tudi lepe, da, izvrstne plošče, katere sem prinesel s seboj. Žal mi je, da jih nisem kupil večje število. Imajo plošče tudi tukaj, pa niso tako glasne in tudi nimajo tako lepega glasu, kakor one iz Amerike.
Pri nas v naši fari se pripravljamo sedaj na novo mašo. Saj je nismo imeli že 32 let. Novo mašo bo pel naš rojak Peter Mihelič. Gospod je iz Sudje vasi, po domače Pe-trišev iz Sudje vasi. Vsi farani mu želimo, da bi zdrav in vesel obhajal ta svoj imeniten praznik in da bi mu Bog dal zdravja in dolgega življenja.
Lepe pozdrave in srečne in vesele božične praznike, kakor tudi veselo in zdravo novo leto želim družinam Tratar, Marko Stark, Muhvič, Paul Bizjak, Gande, vsem mojim prijateljem iz Hibbitiga in Chisholma v Minnesoti, kakor tudi vsem bralcem tega lista. Listu pa veliko naročnikov in čitateljev! Joseph Chopp.
TEŽKO SE JE LOČITI OD DOMA
Chicago, 111. — Celih 40 let že stanuje 631etna. Mrs. M. Murray v mali lični hišici na 3739 So. Lincoln St. Pred letom dni pa je stavbni nadzornik izsledil v temelju hiše razpoko in je zato odredil, da se hiša podre. Mrs. Murray se za odredbo ni zmenila, dokler ni preteklo sredo, ko se je vrnila domov, zapazila pred hišo policista, ki ji ni dovolil vstopa. Preselila se je nato k svojemu bratu in je zagrozila, da se v svojo hišo sploh ne bo več vrnila, ako ne bodo policista takoj odstranili.
SIROM JUGOSLAVIJE
Pasja steklina
Iz Ljutomera prihaja vest, da se v tamošnji okolici zelo širi pasja steklina. Morali so pobiti več psov, ki so bili napadeni od steklih tovarišev.
-o-
Megafoni v cerkvi
Radi prostornosti zagrebške katedrale ni bilo moči čuti pridig po celi cerkvi. Sedaj so, da temu odpomorejo, na raznih mestih postavili megafone, da bodo verniki lahko slišali pridigo.
-o-
Nesreča pri igri
Pri nogometni igri je ponesrečil 221etni železniški delavec Ivan Košenina iz Jarš. Tovariš je pri igranju sunil namesto bale Ivana z vso močjo (v trebuh .in je poškodba prav resna.
—-o-
Nove orgije
V	Svečini pri Mariboru je ob veliki udeležbi faranov in tujih posetnikov blagoslovil nove orgije pomožni škof mariborski dr. I. Tomažič.
-O—s-
Zemlja se useda
Iz vasi Sava pri Litiji poročajo, da se je zelo usedla cesta, ki vodi iz Spodnjega Loga na Polšnik. Na usedlini blizu Klicavnika zabijajo pilote, da zabranijo nadaljnje usedanje.
-o--
Nesreča
Posestnikova žena Frančiška Čampa iz Podstene pri Ribnici je peljala domov voz stelje. Po nesreči je padla pod voz in si zlomila nogo.
--o-
Prestrašila se je
V	-Ljubljani je šla 841etna starka Ana jveeva proti Marijinemu _trgu. Nenadoma je pribrzel mimo nje avto, ki se ga je tako ustrašila, da je padla na tla in se zelo poškodovala po glavi in kolenu.
ima gostilničar na kozarcih in polomljenem pohištvu precejšnjo škodo, sodišče pa delo:
-o--
Bled
Na Bledu so slovesno praznovali god farnega patrona 3v. Martina. Imeli so tudi sejem in kakor poročajo, je bila kupčija živahna.
-o-
Požar
V Zgornji Hudini je posestniku Valentinu Ledeniku začelo goreti gospodarsko poslopje, v katerem je bil ves letošnji travniški pridelek in več kmetijskih strojev. Zgorelo je vse. Rešili so samo živino.
-—o--
Sreča
Iz Sv. Jurija ob Taboru poročajo, da je posestnik Filip Zupančič v Lokah ustrelil 34 kilogramov težkega gamsa.
Nesreča
Na poti iz Jesenic na Koroško Belo se je spodtaknil g. Sredenšek z Jesenic in si pri padcu zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico v Ljubljano.
-o-
Megafon
Na postaji v Subotici so namestili megafon, ki bo potnikom oznanjal prihod in odhod vlakov s postaje, namesto vratarja.
---o-
Smrtna nesreča
V Logatcu je nesrečno padel po stopnicah Franc Mušec, ki je šele pred kratkim prišel iz Amerike, in si nalomil rebra. Ker je ležal vso noč na prostem,si je nakopal še pljučnico, ki ga je spravila. Na isti način sta se smrtno ponesrečila že poprej oba njegova brata.
Najzanimivejše vesti so" v Amer. Slovencu, .čitajte ga!
Ponesrečil
Na Jesenicah se je nevarno ponesrečil France Serdenšek, bivši organist. Ko je šel po svojih opravkih na Koroško Belo, se je spodtaknil in padel in si zlomil nogo.
-o--
Pretep
Na Martinov semenj so se v Šmartnem pri Litiji fantje stepli v gostilni pri Johanci. K sreči ni tekla kri, vendar
NAJNOVEJŠE
slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi
PODRUŽNICA
Amer. Slovenca
723 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
(3301)
PUŠČAVNIK IN NJEGOV LEV
(Nadaljevanje z 2. strani.)
roparji, ki so bili malo preje odvedli puščavnikovo osle, so jo napadli. Roparji so pobili trgovce, kamele z vozovi pa odpeljali, da bi si kasneje plen razdelili. Oslička so pa privezali na kamelo, ki je bila zadnja v vrsti. Lev je bil zavohal osličkovo sled in se odpravil za roparji. Drvel je za njimi, jih došel in napadel, hlastnil po vrvi, na kateri so bile privezane kamele in drevil nazaj proti votlini; kamele so iz strahu pred njim prečudno,. divje skakale, in tudi osliček je skakal. Tako je tedaj lev celo karavano prignal k pu-ščavniku, roparji pa so bili med potjo vsi do zadnjega popadali Iz sedel, kajti prestrašene kamele so tako divje skakale, da se nihče ni mogel obdržati na njihovem hrbtu. Lev sam -je bil ves oblit s krvjo, kajti v plečih mu je tičala pši-ca. — Tedaj so vsi navzoči plosknili z rokami in zavpili:
"Oh, puščavnik Gerasim! Tvoj lev ima veliko pamet!"
"Moj lev je kaj majhne pameti," je smehljaje odvrnil puščavnik, "kajti tu mi je nekaj privedel, česar nikakor ne potrebujem! Na hrbtih teh živali leži blago velike vrednosti. To je strašno kakor ogenj! Prosim vas, naj eden izmed vas zasede mojega osla in odžene te splašene velblode na veliko cesto. Kajti prepričan sem, da sede tamkaj njihovi u-žaloščeni gospodarji. Dajte jim njihovo bogastvo nazaj in mojega osla povrhu, jaz pa odvedeni v tem leva do studenca, da mu tamkaj izderem pšico in izperem rano."
In takoj se je odpravila polovica ljudi s kamelami, druga polovica pa je ostala pri Gerasimu in gledala, kako je z veliko težavo previdno izdrl levu pšico in mu izpral rano. i]:
Ko so se čez nekaj časa vrnili oni, ki so bili gnali kamele, j« prišel z njimi tuj mož srednjih let, ki je nosil razkošna oblačila in mnogo orožja; komaj je ta opazil Gerasima, še je vrgel pred njim na kolena.
"Ali veš, kdo sem?" vpraša. "Vem," je odvrnil Gerasim, "nesrečen revež si."
"Strašni ropar Amru sem." "Meni nisi strašen." "Pred menoj se tresejo v
mestih in v puščavi, ubil sem mnogo ljudi in oropal mnogo bogastva, nenadoma pa je tvoj neverjeti lev odgnal celo našo karavano."
"Zver je, tedaj mora ropati.'
"Gotovo, toda ti si nam vse vrnil in nam poslal povrhu še svojega osla . . . Sprejmi tedaj od mene vsaj ta šotor in ga postavi, kjerkoli ti je drago, da boš zaradi večje udobnosti bliže vodi."
"To ni potrebno," je odgovoril puščavnik.
"Zakaj? Čemu si tako ponosen?"
"Nisem ponosen, toda ta šotor je zame veliko prelep in bi mogel vzbuditi zavist; jaz pa ga potem ne bom mogel z vsemi deliti tako, da iz tega ne bi nikjer nastala užaljenost; in tako bom zopet » sejal neenakost in se moral bati. Tedaj ; me bo zapustil tudi moj lev in namesto njega bo prišla k meni druga krvoločna žival in prinesla zopet s seboj nemir in zavist in delitev in očitke. Ne, ne potrebujem tvojega hladnega šotora, kajti živeti hočem brez strahu."
UPANJE ZA ZNIŽANJE ZEMLJIŠKEGA DAVKA
Chicago, 111. — Davčni revizorji za okraj Cook so pretekli ponedeljek sklenili, da se vsa zemljišča, brez poslopij, na novo precenijo za nakazovanje davka za 1. april. Kakor se da sklepati iz njih izjav, se bo to izvršilo v svrhe, da se znižajo davki, češ, i'a je tudi vrednost zemljišč padla zadnje čase. Znižanje, ki sc more po njih izjavah pričakovati, bo znašalo okrog 25 odstotkov.
ZDRAVNIŠKI KITAJSKI PREGOVORI
"Za ljubezen ni zdravila."
"Ce hočeš imeti svoje otroke zdrave, jih pusti vedno nekoliko lačne in nikdar jih ne oblači pretoplo."
"Bolno telo lahko ozdraviš — bolne duše pa nikdar."
"Spanje je boljše kot vsako zdravilo."
"Pred 30. letom išče zdravnik bolezen, po 30. letu pa išče bolezen človeka."
"Tisoč receptov lahko dobiš, težko pa dobiš zdravilo."
POZ
DOLENJCI!
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)


NOVICE IN VABILO IZ STRABANE
Strabane, Pa.
Predno se leto 1931 za vedno loči od nas, hočem še nekaj napisati. Nič se ne moremo kaj preveč pohvaliti s sedanjim letom, ker nam je prineslo le bolj malo dobrot. — Z delom gre tukaj prav slabo, da še tisti ki delajo prav malo zaslužijo. Tako malo, da kateri ima veliko družino, mora dobro premisliti, kako jo bo preživel. Marsikatera mati in gospodinja stokrat vsaki cent preste ie, predno ga izda. Posebno pa Še sedaj, ko bi vsak kaj rad imel za božične praznike.
Kljub vsem slabim časom, fsmo imeli še vedno dosti veselic, na. katerih si je lahko vsak Zabrusil pete in se ogrel. Zdaj v adventu se pa hladijo. — Za dne 31. dec. je društvo Kraljica Majnika št. 194. sklenilo, da Priredi veselico, v Bojevih prostorih. Ker bo to prva veselica Po božiču, pričakujemo velike
udeležbe. Pridite na veselico vsi, kar vas je od blizu in daleč in pripeljite s seboj vaše znance in prijatelje. Za suha grla bo vse preskrbljeno. Za lačne želodce pa bodo okusne kranjske klobase. Pridite torej vsi na Silvestrov večer v omenjeno dvorano, da skupaj spremljamo staro leto k počitku in pričakamo novega.
Vesele božične praznike, kakor tudi srečno novo leto vsem naročnikom Amerikan-skega Slovenca.
Naročnica.
--o-
KAJ PIŠEJO Z DOLENJSKEGA Predgrad ob Kolpi, Jugosl.
Malokdaj se kaj sliši v časopisju iz naše Poljanske doline. Pa sem se namenil, da bom jaz nekoliko poročal in napisal par novic, kako se kaj imamo v naši vasi. Kakor moram se daj presoditi, prav dobro. — Mladina izgleda, da je še bolj vesela, kakor v Ameriki. Bolj
Naznanjam vsem Slovecem in Jugoslovanom sploh
NA GILBERTU IN OKOLICI V MINNESOTI,
da sem pred pratkem odprla trgovino za sladoled, cigare, cigarete in vsakovrstne šolske potrebščine, kakor tudi najboljše vrste slaščice in tudi drugih veliko lepih reči, ki jih rabite sedaj ob božičnih praznikih. Se toplo priporočam slovenskemu ljudstvu. Obenem želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo
leto!
LUCY GAUSH
LASTNICA PRODAJALNE Gilbert, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim- prijateljem in znancem
Družina Andrew Giavach
221 C" SO. DAMEN AVE. CHICAGO, ILL.
Tel. Canal 5889
Obeneir sc tem potom najiskreneje zahvaljuje slovenskemu občinstvu za vse izkazane naklonjenosti. Zlasti se zahvaljujejo tistim, ki so sc: jim izkazali naklonjeni v težkočah.
Jaz sem še vedno v svoji obrti, kakor sem bil adnjih 15 let. To obrt hočem nadaljevati naprej v zadovoljnost naroda in ne biti nasprotnik nikomur. Še enkrat lepa hvala vsem za vse skupaj!
Vsi kolikor vas je v deželi strica Sama pozor! KNJIGARNA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA
je prejela te dni nekaj izvodov knjige, ki se imenuje
"D O L E N J S K A"
katero je te dni izdalo v Novem mestu zavod "Progress", katerega namen je pospeševati mednarodne trgovske zveze, zlasti pa turistiko v lepi vinorodin Dolenjski.
Ta knjiga opisuje vse zgodcfvinske kraje Dolenjske. Popisani so v njej vsi gradovi na Dolenjskem in njih zanimiva zgodovina. Tam najdete, številne slike dolenjskih mest, rgov in vasi, ki morajo vsakega Dolenjca res zanimati. Zraven najdete naslikanega celo "najlepšega ptiča na svetu", to je "Šant Jar-nejski Petalen", in celo slika slavnega "Višnjegor-skega polža" je v tej knjigi.
Poleg vsega navedenega je knjiga res zelo zanimiva, ko jo čitate greste v dyhu skozi vaše rojstne kraje, katere marsikateri Dolenjec že leta in leta ni videl. V tej knjigi lahko pokažate svojim otrokom Vaše lepe rojstne kraje.
Kdor si želi nabaviti to knjigo jo naj takoj naroči.
STANE S POŠTNINO $1.50.
in se naroča pri
Knjigarna Imerlkanski Slovenec
NAZNANILO!
Prejeli smo
MOHORJEVE KNJIGE
ZA LETO 1931.
Zbirka vsebuje sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1931.
2.	Slovenske večernice, 83 zvezek.
3.	Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek.
4.	Zajedavci.
5.	Mati.
6.	Življenje svetnikov, 7. zvezek.
Cena za vseh 6 knjig sku paj je s poštnino vred:
$1.25
Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicagb, 111.
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Knjige imamo le malo število, zato, kdor jo želi naj takoj naroči, dokler je knjiga v zalogi.
m
Phone: Canal 4340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu.
Dostavljam, na dom.
jI \M		■ I i	SIR H. RIDER-HAGGARD:	j
I m a i	2	i i	Hči cesarja Montezume |	2
H i	X	= ■	ZGODOVINSKA POVEST	X ■
■ s |		i i j.	Iz angleščine prevel Jos. Poljanec	i i

Preden pa nadaljujem glavno zgodbo in opišem obleganje mesta Tenoktitlan, moram omeniti še nekaj; namreč kako sva se z mojo ženo O tvorni podala k rodu Otomi in jih pridobila veliko število, da so bili zopet zvesti in udani a,zteški kroni. Vedeti je namreč treba, ako moja zgodba tega še ni pojasnila., da azteško cesarstvo ni sestojalo iz enega samega ljudstva, ampak je bilo zgrajeno iz več ljudstev; to je zopet obdajalo več drugih rodov, izmed katerih so bili nekateri njihovi zavezniki ali jim podložni, nekateri pa celo njliovi smrtni sovražniki.
Taki so n. pr. bili Tlaskalanci, majhno, a bojevito ljudstvo, ki je prebivalo med Mehiko in obrežjem in je Kortez z njihovo pomočjo premagal Montezumo in Guatemoka. Za Tlaskalanci proti zapadu je bivalo v svojih gorah ali še biva veliko pleme Otomi. To ljudstvo je pogumnejše kot so Azteki, govore drug jezik, so druge krvi in sestoje iz mnogo rodov.
Včasih so bili podložni velikemu azteške-mu cesarstvu, včasih pa so se zopet vojskovali ž njimi in bili dobri prijatelj Tlaskalancev. Montezuma si je bil vzel za ženo hčer in edino zakonito naslednico njihovega poglavarja ali kralja s tem namenom, da bi tesnejše zvezal ljudstvi Aztekov in Otomijev.
Ta žena pa je umrla za porodom svojega prvega otroka in ta otrok je bila moja žena Otomi, dedna kneginja Otomijev. Dasi pa je imela Otomi pri ljudstvu svoje matere tako visoko dostojanstvo, ga je bila samo dvakrat obiskala in še takrat kot otrok. Vendar je dobro poznala njihov jezik in njihove šege in običaje, ker so jo bile vzgojile in učile učiteljice in varuhinje otomijskih rodov; ti rodovi so ji tudi vsako leto plačevali velik davek in ona je nad njimi izvrševala mnogo kraljevskih pravic, in to vse lažje in bolje kot njen oče cesar Montezuma.
Kakor smo bili že povedali, so se nekateri teh otomijskih rodov zvezali s Tlaskalanci in se kot njihovi zavezniki na strani Špancev udeležili vojske. Zavoljo tega se je na svečanem zborovanju v Tenoktitlanu sklenilo, da se podava Otomi in jaz v posebnem poslanstvu v glavno mesto ljudstva Otomi, ki je bilo znano pod imenom Mesto smrek, in ga poskusiva zopet privesti pod azteško zastavo.
Odposlala sva glasnike naprej in se naposled podala na pot, ne vedoč, kakšen bo na koncu vzprejem. Potovala sva s silnim veli-koslavljem in najino spremstvo je venomer naraščalo; ko so namreč otomijski rodovi do-znali, da jih pride njihova kneginja osebno obiskat in da pripelje s seboj svojega soproga iz rodu Tjulov, ki je postal Aztek, so vreli skupaj v velikih množicah, ki so pomnože-vale njeno spremstvo; tako se je zgodilo, da nas je, preden smo dospeli v Mesto smrek, spremljala cela vojska, broječa najmanj deset tisoč gorjancev, samih velikih, silnih ljudi, ki so delali spotoma divjo godbo. Vendar se nisva niti ž njimi niti. ž njihovimi glavarji spustila v noben razgovor, če odštejemo formalne pozdrave; kadar sva se zjutraj napo tila dalje, Otomi v nosilnici, jaz na konju, katerega so bili ujeli od Špancev, so naju vselej na ves glas pozdravljali, da je odme valo od gora. Čim dalje sva prišla, tem bolj divji in lepši so postajali ljudje in kraji; po-
tovala sva skozi gozdove, po katerih je ra-stel hrast in smreka in razno lepo zelenje in praprotje. Včasih sva prekoračila velike, peneče reke, včasih zopet se je najina pot vila po globelih, soteskah in gorskih prelazih; z vsako uro sva prišla višje in podnebje je postalo milejše, kakor je pri nas doma na An gleškem, samo bolj čisto. Osmi dan sva potovala po soteski, ki je bila narejena v rdeči skali in mestoma tako ozka, da so trije jez deci komaj mogli jezditi vštric. Ta soteska, ki je pet milj dolga, je glavna cesta, ki pelje v Mesto smrek; drugače se pride do njega samo še po skrivnih gorskih stezah; na obeh straneh ceste kipe v zrak strme skale, visoke od enega do dveh tisoč čevljev.
"Tukaj je kraj, kjer bi se sto mož lahko celi vojski ustavljalo," sem rekel ženi Otomi; tedaj se seveda nisem zavedal, da je imel priti čas, ko bom baš jaz izvrševal to nalogo.
Naenkrat se je soteska zavila in zavzet sem ustavil konja; pred menoj je ležalo Mesto smrek v vsej svoji krasoti. Mesto je ležalo na kolesu podobni ravnini, ki je merila kakih dvanajst milj počez, okoli in okoli te ravnine pa se vzdigujejo gore, pokrite do vrha z gozdovi hrastov in ceder. V ozadju mesta in na sredi obroča teh gora se vzdiguje ena gora, ki nima zelenega di-evja, ampak je črna od lave; nad lavo pa je bela od snega, iznad katerega se dviga podnevi .dim, ponoči pa ognjen steber. To je bil ognjenik Haka ali kraljica; dasi ni tako visok kot njegovi drugi Orizaba, Popokatepetl in Iztakcihuatl, je zame najlepši izmed vseh teh, in to zavoljo svoje .polne oblike in modroškrlataste barve ognja, ki ga bruha ponoči ali kadar mu je o-srčje vznemirjeno. Cj>tomijci so častili to goro kot boga, ji darovali človeške žrtve, kar ni bilo nič čudnega, saj je nekoč lava, ki se je razlila iz njenega telesa, naredila pot skozi Mesto smrek. Menijo tudi, da je gora sveta in da strašijo duhovi "na njej, in živa duša si ne upa stopiti na njene višave. 'Meni je bilo u-sojeno, da sem lezel po njih — in z menoj nekomu drugemu.
V naročju tega gorskega obroča in v za vetju mogočne gore Haka, oblečene v snežno oblačilo, s čepico dima in krono ognja na vrhu, leži, ali bolje je ležalo Mesto smrek. Sedaj je namreč v razvalinah, vsaj v takem stanju sem ga jaz zapustil. Mesto samo ni bi lo tako veliko kakor druga mesta, katera sem bil videl v anahuaški deželi, in je štelo samo kakih petinštirideset tisoč duš. Otomiji kot gorjansko ljudstvo namreč ne bivajo radi po mestih. Ako pa ni bilo tako veliko, je bilo najlepše med vsemi indijanskimi mesti. Ceste r.c bile ravne in so se stekale na trgu, ležečem sredi mesta. Ob teh cestah so stale hiše, vsaka v svojem vrtu; bile so izvečine zgrajene iz strjene lave in so imele strehe iz nekega cementa iz belega apna. Sredi trga je stala piramida, venčana s templji, na katerih so visele vrvi z lobanjami; za piramido, oziroma njej nasproti pa je stala palača, dom prednikov moje žene, dolgo, nizko, jako staro poslopje z mnogimi dvorišči, vsepovsod okrašeno s kačami in režečimi se maliki. Palača in piramida sta bili zgrajeni iz finega belega kamna, ki se je svetil na solncu kakor srebro in se čudno razločeval od temnih hiš, ki so bile zidane iz lave.
(Dalje prih.)
m


;
ROJAKI IN ROJAKINJE
PRISTOPAJTE
— k —
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
ki posluje že 37. leto.
nite na glavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov: -BJJJ EgasBU oDtufei ijb	eaa^BJi Biiussfod ez ojCBfEjd^
JSl SBA BZ afUBAOJBABZ OUpoSn 0[3Z Ul OU3I[ZBJ ipttU UIBA BJ8J
ievnega društva v vaši naselbini.
'	'OUIZnjp 0§BA BZ
Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno premoženje pa nad $2,500,000.00.
V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obrit ATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO!
S




m
V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"!
Za Božič
DENARNE POŠILJATVE
V ameriki so božični prazniki čas dejanja in pošiljanja darov. Zvesti temu običaji so Slovenci že od prvega začetka zlasti za Božič pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem darove \ obliki denarnih pošiljk. V starem kraju bodo lfetos ameriški darovi posebno dobrodošli. Spomnite se svojcev v starem kraju s primernim darom, ako le morete!
Naša banka pošilja denar v stari kraj in vse druge dele sveta hitro in zanesljivo in brez stroškov za prejemnika. Za točno dostavljenje božičnih pošiljk je pa še pqsebej preskrbljeno. Pošljite letos svoje denarne darove "skozi" našo banko.
LEO ZAKRAJŠEK
Midtown Bank of New York
630—9th Avenue, New York, N. Y.
M0LITVENIKI
ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca.
SLOVENSKI MOLITVENIKI
"BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. S. Finžgar,
Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c
KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00
MOLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za
v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ 1.25
Rudeča obreza ................................................................ 85c
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE:
V	platno vez., zlata obreza............................................ 75c
V	usnje vez., zlata obreza ............................................ 1.00
Vatirane platnice, zlata obreza .................................... 1.25
P>cle koščene platnice, zl. obraza...........!.................... 1.25
MARIJA VARHINJA:
V	platno vezan ................................................................ 75c
Fino usnje, vatirane platnice ....'.................................... 1-50
NEBESA NAŠ DOM:
V	platno vezan ................................................................ 75c
Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza............................ 1.50
OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 75c
Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 75c
RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c
Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50
SLAVA MARIJI, sestavil in spisal P. Kazimir Za-kra:špk. Debelejši tisk, zlata obreza, vezan v usnje pripravne oblike za v žep.............................................. 1-00
SVETA URA: V platno vezan ........................................ 85c
V	fino usnje, zlata obreza .......................................... 1.50
SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c
VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno
vezan ............................... .................................................... 75c
ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane:
Male oblike, zlata obreza ............................................ 85c
Večja oblika, zlata obreza ............................................ 1.00
Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 1.0C
Zlate platnice ............................................................- 1-50
Vez., rdeča obreza .......................................................... 75c
HRVATSKI MOLITVENIKI
SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75
UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50
VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50
Koščene 'ilatnice, zlata obreza .................................... 1.50
ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata
obreza .................................................................................. 1-50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c
LITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK,
(za otroke) ...................................................................... 45c
MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za
mlajše in starejše), zlata obreza .............................. L00
KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje
vezan, zl. obrezn ................:............................................ 75c
V	boljše usnje vezan, zlata obreza............................ LOG
Fino usnje, mehke vatirane platnice ........................ 1.50
Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na
platnicah ...................................................................... L50
Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50
Usnje, rdeča obreza ........................................................ 2.00
Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da ba tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridjati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
STENSKEGA KOLEDARJA
za leto 1931 je na razpolago še nekaj sto.
požurite se in naroČite ga i
Stane za tukaj ali za stari.kraj samo
15 centov
kar je le samo za kritje pošiljatvenih stroškov. Kdor jih pa naroči skupaj pet na en naslov, dobi popust in jih dobi po 10c. komad.
Stenskega koledarja so zlasti v starem kraju zelo veseli. Ako imate tam kake sorodnike, prijatelje in znance, svetujemo, da jim pošljete naš stenski koledar. Tistih 15c. se vam ne bo poznalo nič, a koledarja bodo doma pa le veseli, zlasti še letošnjega, ki je lepši kakor kedaj poprej.
Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 west 22nd street,	CHICAGO. ILL.
1
^OOOOOOOOOOO-OOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOvOOOC
PISANO POLJE

Sooooo©<xx*h>o j. Trunk
>00000000000

Ali gre za — kariero?
(Konec.)
"Slovenski klerikalci radi in mnogo obljubljajo delavcem in jih obsipajo z blagodoneči-mi frazami, ob času potrebe jim pa svetujejo, naj se obrnejo za pomoč k 'Bogu v nebesih'. To je vse, kar store 'dobrega' za delavce. Slovenski socialisti bi pa storili mnogo dobrega za delavce, če bi imeli v rokah moč, kot so jo imeli klerikalci v Jugoslaviji in klerikalci to vedo in prav zato so proti socialistom. Mi pa še nismo pozabili, kako je klerikalni dr. Korošec zatrl stavko slovenskih železničarjev, in tudi Zaloška cesta nam je še v spominu."
Nikakor nočem trditi, da socialisti kot socialna stranka ničesar niso storili za delavca, nisem na glavo padel, ampak glede "obljub", kjer gre za naravnost nemogoče stvari, na pr. obljubovanja nekih nebes na zemlji, izravnanja vseh ne-prilik v slučaju, da bi se vpeljal "novi" red . . . glede takih obljub gre Podgoričanovim somišljenikom prvenstvo, prvo mesto. "Klerikalci" kot politična stranka imajo tudi svoje hibe in napake, so jih imeli in jih bodo imeli, ampak le kak političen otročaj bo kvasil, da bi "klerikalci" v, potrebi obsipali delavce le s kako "božjo pomočjo". Ako je prespal zgodovino slovenskega naroda, naj bi držal jezik za zobmi, in ako ne pozna te zgodovine, naj pa dvakrat drži jezik tam. Stvar je treba samo le kako zasukati, kakor bi bilo kleri kalcem v Jugoslaviji treba le s prsti migniti, pa bi bilo delavstvo plavalo v pravem izobi lju, in zasukati je treba stvar tako, da bi bili socialisti prinesli in dali to izobilje,, ko bi bili imeli "v rokah moč", in zadeva je sfiksana, da so "klerikalci" grde politične grdobe, katerih so same obljube, socialisti bi bili pa pravi angeli s skledami mleka in medu. Marsikje imajo socialisti "v rokah moč", a o kakem mleku in medu ni dosti videti, razen morda pri tistih, ki sedijo pri skledi, ali so plačani kot pri-
ganjači.
Omenja ta Tone Podgorican železniško stavko in Zaloško cesto. Političen naivnež ali
zlobnež.
Ko bi bilo prišlo do stavke na železnicah tedaj, bi danes morda tudi na Štajerskem odmeval nemški "heil", in po Kranjskem bi vladali laški fašisti, kakor vladajo na Goriškem. Ali bi bilo slovensko delavstvo v pravem raju pod nemškim jarmom, kakršen je na Koroškem, in pod laškim fašizmom, katerega tudi delavstvo preklinja?
Prav enako je tudi z dogodki na Zaloški cesti. Poizkus komunistov je bil to, in če bi bil uspel, bi ne bili komunisti na vrhu, temveč enako tudi pač le laški fašizem.
Politično demagoštvo se lahko uganja s takimi "šlogarji", ampak najhujši sovražnik vsakega delavskega gibanja, ki naj delavstvu tudi hasne, je pač le tudi kak — demagog.
Ako pa v chicaški centrali demagogu Tone Podgoričanu prikimajo, naj pa prikimajo, saj se le sami udarijo.
Jezuitom se podtikava načelo, da bi namen posvečeval sredstva, in hudo vihajo nosove, ampak pri kaki nameravani — karieri, pa so isti nosovi vrlo neizbirčljivi pri sredstvih.
Protestira se.
Najprej se prerekamo, ali in kako naj se protestira zoper krutosti laškega fašizma nad našimi brati. Potem se zopet prerekujemo, ker ta in ta ni bil povabljen pri sklicevanju protesta. Dalje smatramo za bolj potrebno, da se protestira bolj zoper papizem, kakor zoper fašizem, in če že zoper fašizem, naj še vloži protest tudi zoper jugoslovanski fašizem in naj se ne pozabi na kapitalizem, in naj se ne pozabi na "novi" red, ko bomo vsi bratje med seboj brez kakega očeta, vsaj nebeškega se mora odpraviti, in bratje bomo; ker od istega debla, od kakršnega so tudi človeške opice, kakor je učenjak Landsteiner v opice zaljubljenim Ameri-kancem povedal, in bratje, ker .vsaj z nižjimi opicami ni- . smo v istem deblu, in protesta bi bilo v prvi vrsti treba, da še ni tega reda in te ljubezni, in pri tem je zopet treba poudariti z vsem poudarkom, da je papizem največja coklja, da ni in noče biti "novega" reda.
Objavljajo se tudi poročila, ki prihajajo naravnost od lica mesta, od očividcev na sorodnike tu v Ameriki, in so polna strašnega obupa, ko je trpljenje neznosno, ampak pri teh vesteh se ne sme pozabiti dostaviti, da naši ljudje še preveč molijo, zaupajo na Boga v tem trpljenju, dasi se ne pravi, naj bi kleli in preklinjali, itd. itd.
Ko bi ne bilo tako žalostno, bi bilo smešno, namreč žalostno je na Goriškem in smešno pri protestih v Ameriki. Nekaj ;je bilo vrlo dobrih protestov,
in taki so na mestu, drugi "protesti" ipa niso na mestu, in prihajajo od ljudi, kateri morda nekaj slišijo o trpljenju, a niso trpljenja pri preganjanju ,sami občutili in izkusili.
Hudo pa je hudo, zoper katero se protestira, tudi smešno protestira.
"Koroški Slovenec" piše:
"V Vipavi je nekdo ustrelil italijanskega učitelja, ki je. bil takoj mrtev. Vsled tega so ( priredili dijaki v Gorici demonstracije, razbili šipe na tiskarni 'Novega lista' in poškodovali stroje. Vdrli so tudi v stanovanja slovenskih urednikov in jih hoteli linčati. Preiskava na licu mesta se nadaljuje in je toliko ugotovljeno, da se tukaj ne gre za političen umor, temveč za maščevanje posameznika. Učitelj je imel namreč to kaznivo in grdo navado, da je pljuval otrokom, ki so govorili slovenski, v usta, in so morali pljunek pogoltniti. Pri tem pa je bil učitelj tuberkulozen. Vse pritožbe pr' šolski oblasti niso izdale ničesar in vsled tega je segel .nekdo po puški."
Še med vojno mi je pisal in-teligent iz Amerike, kako moremo tam tepsti in prepirati, ko sta le dve narodnosti, dočim je v njegovem mestu v Ameriki sedem narodnosti, pa ni prepira. In ta inteligent je
bil sam na — Koroškem, ampak v Ameriki je pozabil, m ni več poznal Evrope. Kdor jemlje "mušter" od Amerike, in hoče po tem ustrojiti Evropo, Evrope ne pozna, ali pa je na vse že pozabil. Zato so tudi protesti v Ameriki zoper nasil-stva v Evropi v najboljšem slučaju pač le protesti, jutri pa gre vse zopet svojo navadno p^t naprej. Na Goriškem pa bodo še naprej - pljuvali.
V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate?
-O--
Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amer,kan-skem Slovencu"!
^.JJnii