Josip Stritar: Olga,
287
Olga.
t
rišla je pomlad vesela, Solnce sije, svet ogreva; Vse se giblje, klije, raste, Zajec skače, kos prepeva.
Starček se pred hišo  greje, Z glaVe snel je pokrivalo ; Ko pomlad se vrne,   boli Zopet solnce mu sijalo ?
Od cvetice do cvetice Pridna se čebela trudi; Cmrlj  za njo brenči   in bere, „Slaba letina !" se čudi.
Tonče kozolce  prevrača Tam po travi in razgraja; Sultanu to ni   po volji, Vanj zaganja se in laja.
Pisani metulj  se ziblje, Išče tudi on medli si; Tukaj malo, tamkaj malo Lahkoživček ga pokiisi.
Kmet za plugom sključen stopa S  težkim kmetovskim korakom; Vrana pa za njim,  kaj  neki Išče tod za siromakom?
A skrijanec,  čaj, nad njivo Grlo svoje spet poskuša ; Letos poje kakor lani, Kmet trpin ga ne posluša.
II.
Ali   eden ga posluša: Bled, šibak  gospod iz mesta ; Po stezi zavil je gori, Ne godi mu prašna cesta.
Sijaj,  sijaj,  solnce gorko, Dušo mu ogrčj  in ude; Vetrič pihaj  in odpihaj Šolski prah in misli hude.
Jazbec jazbino je pustil, Mesto,  izbo on zaduhlo; Pustil grške in latinske Knjige z učenostjo puhlo
Mračno, mož, razvedri čelo, Sape se nasrkaj  čiste ; Vetrom daj ,,supiue" svoje In nevkretne  „aoriste".
Mož ni nžpačen, a bliže Že jeseni ko pomladi; Ob sencah lasje" sive" mu, Bele niti ima v bradi.
Vetrom Cezarja,  Salusta, Cicerona in Nepota ; Tacita in Ksenofonta, Platona in Herodota !
Krepko sope; otesne"le Prsi širi sapa sveža; Luč okd mu pije žejno, Lajša se mu udov teža.
Zemlja stara vsako leto Pomladi se spet spomladi; Ko človeku se zgubanči Lice,  nič mu ga ne vgladi.
288
Josip Stritar:  Olga.
III.
Tik steze" se v solnci greje Muren v svetli,  črni suknji; Dolga mu je bila zima
V   oni temni, mrzli luknji!
Zldto solnce, mlada zemlja ! Vse, kar vidi,  veseli ga; Ogleduje, premišljuje In vesel z rožički  miga.
V   gozd popotnik  pride s polja; Vse vzbujeno, pomlajeno !
Pod nogo šumi mu listje, Okrog njega  vse zeleno!
Mlade bukvice ob  poti Se šopirijo  preširno; Od stopinj  se glas  razlega, Drugo tiho vse  in mirno.
Kaj,  da ne pojejo   tiči Iz goščave v ne"bo jasno ? Gnezda znašati mudi  se, Da ne bo morda prekasno !
Po stezi zavije  doli; Bela pot pod  njim zabldsti; Poleg poti klop ga vabi, Dobro bode malo  se"sti.
IV.
Misli mu začno  rojiti Čudne po zabuhli glavi; ,,Kaj ko bi se muren ženil?" Tiho sam pri sebi pravi.
,,Da bi te —" !   —  Koraki glasni Motijo ga v misli taki. ,,Ni mirti!" —¦  smuk v luknjo!  mi Dalje stopajo koraki !
Lep kraj !   In ta kraj je njemu Znan !   Vijolice dišeče Tod je nekdaj  med grmovjem Bral in jagode rudeče!
V tistih časih, ko i njemu Zorna je pomlad sijala ; Kje je zdaj? Oj,   daleč,  daleč! Kakor sanje je zbežala!
Isti kraj,  sam<5 drevesa Tu pred njim stoje" visoka, Kjer so jagode prej  rasle In  vijole  kraj  potoka!
Za potokom travnik  pisan, Ob strane*h mu živa seč je; Konci njega beli dvorec, In za  dvorcem temno  smrečje.
Tu sedi, glav6  podpira Z dlanjo si  desuice svoje; Solnce  bliža se zatonu, Zdajci  v gošči kos zapoje.
Beli dvorec!   —  zdaj  očem ga Skriva drevje zeleneče — ; Beli  dvorec,  ljubi  dvorec Dom je bil mu mlade sreče !
V.
Pesniki pojd to pesem Vsem narddom,  v vsaki meri Peli so jo in jo bodo, Kakor ve" in zna kateri.
Pesem poje,  staro  pesem, Ki izpeta ni nikoli; Pesem,  ki jo  Salomon že Pel na zlatem je prestoli.
In po dneva trudu poje Hlapec jo  v poletni noči, Ko ga hrepenenje  vodi K  ljubici v leseni   koči.
Svet se je ne naveliča, Svet je nikdar ne pozabi ; In po svoje kos jo poje, Ko družico svojo vabi.
Pevec kos! ti tič hudobni, Stare vzbujaš mu spomine; S petjem vzbujaš siromaku Ti zaspale bolečine !
Josip Stritar:  Olga.
289
VI.
V   dvorci — ali pač stoji še? Le"pe sanje, kratke sanje! — Le"pi so cvell mu dnevi,
Z žalostjo zdaj  misli nanje.
Mlad je bil; mladdst je sreča, Sama,  druga ni nam dana; In ta. naglo nam izgine, Kakor mine rosa rana.
Oj, mladdst!  Kaj je brez tebe Vse,  kar svet poveličava ! Kaj  zlato, gradovi beli, Kaj  brez tebe čast in  slava !
Bogatin ti,   sivoglavi! Kar je drago, vse je tvoje; A s teboj ne  menja hlapec Mlad, ki nima strehe  svoje !
Komur več mladdst ne sije, Ve",  prepozno !   kaj je sreča; Kaj je zdravje,   izuči nas Bolečina le skeleča.
Zdravje  vrne se   bolniku,   — Ko mladdst se  poslovila, Zelja,  prošnja in molitev Več ne bo je privabila.
Sem ga je zaneslo nekdaj, Ko iskal je doli, gori Živeža, kak6r ga  išče Gladna  vrana po  razori.
Oj, gorje" mu,  ki v mladosti Sila sdi ga služiti,
V  tuji hiši neukretnim Pdglavcem glave" bistriti !
Hlapec njemu  se ne pravi, Vendar on trdd  hlapčuje; Tujec je;   celo prijaznost Siromaka ponižuje.
Vendar srečen on!   Prikazen Bla ga trud mu je slad ila; Pol otrok in pol devica, Lepa kakor gorska vila !
Ta pogled!  Kedar nevihta Po morja širini rjove, Lune svit takd posije Na razdražene valove !
In ta glas!  O  polu noči Zvon tako božični poje; Glas je,  kakor kader mati Teši bolno dete svoje !
Čudna duša ta slovenska, Premehkd je jedro   njeno; Ali skorjo  ima   zunaj, Skorjo,  duša  ta, jekleno !
Bog sam večni jo razumi. On, ki duše je ustvaril; Duše tudi  one,   ki jih Nam Slovencem je  podaril.
Kri bi on prelil bil zanjo,   -Vendar v  svoji je slepoti Mnogokrat z besedo ostro Du^o  ranil ji, siroti.
Ona je molče" trpela Neprijaznost in krivico; Kakor zvonček bel otožno Je povešala glavico.   —¦   —
Mine dan za  dnem;   viharno Njima  zdaj,  in zdaj je jasno ; ,,Ona  čaka, glej ! govori, Hiti,  da ne bo prekasno !"
Dan ločitve pride !  Srce
Krči se mu v  težki uri.
Sam je.  —  ,,Pojdi,  z Bogom,  draga!
Reci."   —  Kar odprd se duri.
VII.
In prikaže se glavica, Jok v  oče"h,  po licih bleda.   — On  pokonci !   Sel je,  z njim  je Nerečena  šla beseda !  —  —   —
10
290
Josip Stritar:  Olga.
Sreča ni šla z njim;   ostala Tam mu je pri dragi devi!  -Umiri se s  časom,  gladko Dalje so mu tekli dnevi,
Kakor reka, ki po ravnem Polji teče tiho, leno, Brez ovinka, brez ovire, Gdlo je obrežje njeno.  — —
Ko se gnezdo mu razdere, Kraj  nezgode kos ostavi; Ko jim tukaj je premrzlo,
V  južno stran lete" žerjavi.
Duh njegov tako  pobegne
V  daljne,  daljne  stare čase, Med Helene in Rimljane, Da se z njih modrostjo pase.
Tam s Platonom in Zenonom, . —                    Z Aristotelom se brati;
Z resnim Tacitom modruje, Čas s Horacijem si krati.
Bog pozdravi vas,   možaki, Poštenjaki stare mere, Dasi ni še vam, pagani, Luč svetila prave ve"re.
Kdor sedaj  ta svet premišlja, Dan na dan se gnjus mu množi; Po pošteni družbi vaši Iz te" pušče se mu   toži.
Ljudoljubje na jeziku, V srci biva misel druga; Od nardda do  naroda Siri se panamska kuga!
Glava in srce" boli ga Po tovarišiji slabi; K vam beži, pošteni starci, Da pri vas svoj  čas pozabi.
VIII.
On takd; le včasi duh mu Tihe sreče kraj  obišče, Kakor lastovka,  ki tožno Obletava pogorišče.  —  —
Dom je,  neki,  zapustila, Bog ve",  kje zdaj  draga biva! Nikdar ni  potem je videl, Slišal ni,  če je še  živa.
Ali v sanjah pa jo  vidi, V sanjah  ga tolažit hodi; Z onega svetd jo morda Hrepenenje k njemu   vodi.
Sam sedi v samotni izbi
V   žalost potopljen globoko. Tiho, tiho! kar začuti Okrog  vrata rahlo roko.
Lice k licu prisloni se, Ono mehko,  slddko lice! Slast  neskončna ga  prešine, Slast  od blažene device !   —-
V  slasti mu trepeče duša, Slast vse ude mu   pretresa; Sdlze mu lijo  od sreče, Slddke sdlze iz očesa.  —
IX.
,,Mama, trudna!" — --„ „Semkaj se"di!" " ,,Ali mož!"   —   ,,,,Ne grize, kali! Oprostite,  da Vas motim, Menim,  da ste malo spali!""  —
Gleda on,  debelo gleda, Kakor dete gleda plašno, Kakor da je strah zagledal Ali  sploh  prikazen  strašno.
Vendar strašna ni prikazen: Ženska z deldico, gosposka, Ne premlada,   ali lepa; Roka njena bela, ozka!
Lepa je na vrtu roža, V dobi, ko se razcveteva, Lepa tudi, ko krasoto Vso očesu razodeva!   —  —
Josip  Stritar:  Olga.
291
V   drugem konci tam na klopi Gleda ona ga po strani; Smeh se bliska ji po   lici,
V   smeh sta ustni ji  nabrani.   —  —
Td pogled!   ta glasek !   Dušo Slast mu tista spet prešinja. „Oua in nobena druga ! Ali ona se te ne spominja!"
—   ,, ,,Daj gospodu tudi,  Klara, Da poduha cvetke  tvoje;
Vi ne ljubite  vijolic?
Jaz pa, ljubljenke so moje!""  —
—   ,,Moje tudi!   Kolikrat sem Tod jih bral v življenja maji!
In ne sam!'1  —  —  ,, , Jaz pa sem djala, Da ste tujec v našem kraji!""
—   ,,Vi ste tti domd?"  — „,,Poleti Tu živim, pozimi v mesti;
Tam,   —  od  tod se pač ne vidi   — Dvorec v moji je posesti."" —
—   ,,Nekdaj  se je videl;  drevje Gdsto ga sedaj  zakriva;
Vse se je izpremenilo!" —
—   „„Tudi mi!"" — „Da, milostiva!"
,,Mama, jaz sem žejna."   —  ,,,,Malo
Še potrpi,  srce moje;
Ali pa kar sdma pojdi,
Jaz sem trudna še  od hoje." "   —
Lepa je beseda mama, Se divjak jo rad posluša; Kaj,  da ni po volji njemu, Ki je  vendar  dobra duša!
Kakor srna skokonoga, De"klica med drevjem zgine, Vse je tiho nekaj   časa; On napdsled molk prekine.
X.
,,Ljubo dete, hčerka Vaša!"    — ,,„Moja? Ne, gospod češčeni! Sestra moja v zadnji uri Izročila jo je meni!""   —
V Pragi  vdova je  umrla, Kjer sem dolgo pri  nji bila; Sama  v  tujem mestu,  laui Spet sem se domdv vrnila.""   —
„01ga!" —  „„01ga? Čudno,  Olga
Res ime" je moje pravo ;
A kako"  me Vi poznate,
To, gospod, ne grd mi v glavo.""
„Mislite nazaj!  Oj,  mnogo, Mnogo let je,   mlad učitelj Prišel je v rodbino Vašo, Sam negoden,  odgojitelj.
Gospodična Vi ste bili,
Rekel bi,  v šestnajstem leti"   —
,,,,Sedemnajstem, prosim!""   —    ,,Dobro i
Deklica  v najlepšem cveti."   —
,, „On je bil  — ne kaj  prijazen, Strog,  osoren,  nezgovoren ; Kar naravnost,  na debelo, V  vedenji precej  okoren.
Dobro  ga imam  v spominu, Kakor kaže Vam ta slika, Vendar sem  imela rada Tega čudnega   svetnika.
O  —   prav . . . rada!  Že prileten
Mora biti,   če živi  še;
Blizu ni ga več mi bilo,
Kar je šel iz naše hiše." "   —
,.01ga!   Vi me le poznati Nočete! Prav se godi mi!"  — ,, ,,Vi ste tisti?  Glejte, glejte! Bog torej,  gospod,   Vas sprimi!""
,,Z Bogom !( zdravi ostanite, Dalje Vam  ne bom nadležen , Vendar,  da sem Vas še enkrat Videl,  sem  Bogu"  hvaležen."  —
19
292                                                      Josip  Stritar:  Olga.
„,,Z Bogom! to je pravo; z Bogom Reče se, ko se  odhaja; Ne takd, ko nekdaj,   veste, To že bolje mi ugaja.
Toda, kaj tako" hitite?"" — ,,Solnce je že šlo za gore."  — ,,,,Zenka,  menite,  bo huda, Vi bojite se pokore.""  —
,Jaz pa žena!"  —   ,, „Samec torej? Nistedi našli nobene?""  — „Treba ni."  — ,, „V poznejših letih Mdžu je potreba žene.
Ženske roke mu je treba.""   — ,,Mati moja so pri  meni."   — ,,,,Dober sin ste Vi!   pomoči Treba sdmi stari  ženi.
Vam je treba krepke  roke ; Učenjaki ste  čudaki; Umno treba Vas vladati, Ali to ni dano  vsaki.
Da,  ženiti bo se treba !" "   — ,,Ce pa nočem?"  —  ,, ,,Mati  Vaša Hoče,  nji je treba hčere; Kje  bo prava,   to  se  vpraša.
Tudi jaz,  ki ni mi sile, Se premislim morebiti; Ko je ženska že  v srpani, Zadnji  čas se je  možiti.
Prosta sem sedaj  in  sama In,  kar kaj  velja  — bogata; Kaj  venela bi samica? Ko prostdst mi sije zlata !
Lahko si možd izberem, Dasi že  medli mi lice; Muhe se na me"d lovijo, In  možje" se na petice!
Mlad najprej,  seve"da, bodi, Let imam dovolj že sama ; Iti Adonis po lepoti, Vse bo gledalo za nama !
Slikarja lahko  si   vzamem, Zmagovitega vojaka; Gledališkega igralca, Kupca, le ne   — učenjaka!
Učenjak poštena  duša, Mnogo zna,  vse korenito, Le ljubiti ne; če ljubi, Ljubi  kakor ris,  srdito!""   —
,,Dobre volje ste,  zakaj ne?
Duhoviti in šegavi;
In hudobni tudi!  SMdko
Vam je maščevanje.  —  Zdravi!"  —
,, ,,Ne tako,   gospod!  še malo Ostanite,  prosim; v glavo Prišla mi je čudna  misel ; Kaj,  ko  to  bi bilo  pravo ?
Vi se ždnite;  — le tiho!  —¦ Jaz bi se možila rada ; Vi ste mož že malo  v  letih, Jaz  pa  — tudi nisem mlada.
Kaj  iskala  bi po svetu?  —
V dči mi,  v obraz poglejte!
Ne tako!  Tako,  možato!
Ali — bi  — me,  —  kaj?    Povejte!""
—  ,,01ga !  ¦— Smem-li   verojeti? O ne,  ta pogled ne laže!"  — ,,,,Ne prenaglo!  —   tu. se moje Vsmiljenje edino kaže.
Vsmiljenja oba sta  vredna, Vi in  zlasti  Vaša mati; Ona stara,  Vi nerodni, Treba vama pomagati.
Dobra snaha hočem biti, Le"po  stregla bom  ženici; Kuhala ji, kar je dobro ;  — Hči,  ne tujka ji,  v resnici.
Tudi mož se ne pozabi, Ne, skrbela bom za njega; Najprej,  da se bo mi nosil, Kakor je gosposka šega.
Tak moj mož ne sme mi biti! Ta zavratnica, ta griva!""   — In začne mu popravljati, Skrbna ženka ljubezniva.
Zvezde gledale so z neba, Kakor gledajo od veka, Videle,  kar se najlepše Vidi, srečna dva  človeka !
Fr. Gestrin: Balada o zvončkih.
293
On,  ko brba mu po glavi Mehka, blažena ročica, Zgrabi, k  ustom jo pritisne, Kje bi bila tu krivica?
Ali kaj se tti zgodi mu?  — Ne doma" poprej, ne v šoli, Ne po ustih ne nikamor Ni udarjen bil nikoli.
Zdaj  pa, kaka mu sramota, Ko strahuje sam otroke! Eno zdaj  dobi  po ustih: ,,Pravi mož ne liže roke!" -
On pa, kdo bi bil to mislil! Bolečino  in sramoto Voljno in   molče* prenaša, Moško zaduši togoto. —
,,Moški ste strašno" nerodni! Predno kteri kaj ugane! To smo ženske ' že drugače Bistroumne in pretkane!
Jutri pridite,  v nedeljo, Točno ob enajsti uri, V lepi, prazničui  obleki, Ter potrkajte na  duri.
Z materjo,  ne pozabite !
Snubit, kakor je  navada ;
Točno, da se ne  premislim ;
Z Bogom!  —Jaz ne čakam rada!"
Ona vmolkne,  kos zapoje ; Sladko  črni kos   prepeva, Pesem spremlja ga po  poti, Sladko v  srci mu odmeva.   —
*     ^    *
*
Zaletaval se je malo In se sabo je govoril; Kdor ga srečal,  si je mislil: Mož si ga je natovoril.
Svet površen in prenagel Mnogokrat krivično sodi, Kar se tudi tukaj vidi, Vendar njemu to ne škodi.
Jaz, ki vam pripovedujem, In poznam ga,  bi  se čudil, Ko bi mož, pošten in vesten, Dan in uro bil zamudil.
Josip Stritar.
Balada o zvončkih.
,_Luedolžni zvončki v solnčnatih brege"h, Ki novi Vesni  rojstni god zvonite, Sni mladi stare zemlje se mi zdite, Katere sanjala je v zimskih dneli.
Sneg še pokriva vrhe in doline,
Nad snegom topel vetrec redko piše,
In solnčni žarek od hladu trepeče;'
Morda še predno dan denašnji mine,
Na čelo smrt svoj  pečat vam zariše,
In konec bode vaše mlade sreče — —
Cemii li brišem  si oči solzeče,
Kaj  vračajo v spomin se mladi časi,
Sni mladi mi, ko zrem vas v belem krasi,
Nedolžni zvončki v solnčnatih bregčh?
Fr. Gestrin.