DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice kliíijiyo TSiik íelrtek ; ako : : je ta tlau praznik, díiii poprej, ; ; Cena jim je za celo leto 6 K, za pol leta K. Naroínina 7.a NeuiîSijo, Hosiio iii ilriige evropake drŽave znala 5'í)0 K, za Ameriko G'50 K. List in o^hini se plačujejo iiafit-ej. : Vkb iloiiise, imročiiiiio in vztiaiiiln : rprejemu tii^ktirtia J. Krajec iihnI. Dolenjci, pozor! Pred nedaviiiiii je imel v Trstti inženir dr.GitioDoiiipjeri prtidavaiije o naći tu tretje Železniške zveze Diinaj-Trst Ta uveza naj bi Sla z dniiajskega severnciga kolodvora po že izpeljani aspanški progi proti jugu do Ptuja; od tukaj po progi južne Železnice čez Pragarsko do Celja in potem po novi železnici iiiinio Motiiika, Škofje Loke, Idrije in Nanosa iSez Kras do Žave^j, sledtrjiČ po predoru skoz hrib Sv. Justa v nov osrednji kolodvor na Borznem trgu v Tistn. Ta pioga bi bila prvorazredna, dvotirna ter bi se priSIo iz Tista na Dunaj v šestih urah. Tako inženir dr. Gino Dompjeri noče nič vetliti o 09IIOVÍ tretje zveze Dunaj-Trst skoz Dolenjsko. Koliko se je že pisalo in govoiilo o železniški zvezi Biežice-Novo-mesto, enem delu železniške zveze Dunaj-Trst, in vendar se zagovarja nova zveza čez druge kraje. Kaj ni bilo ugotovljeno že zdavnaj, da se izpelje tretja železniška zveza Dunaj-Trst po aspanSki železnici na Ptuj, od tukaj na Rogatec ter potem na Brežice-Novoiiiesto ter po kiškt dolini dalje na Trst? In če se more apotrebiti po osnovi inženirja Dompjerija proga južne železnice od Ptuja do Celja, se more to isto storiti tudi za progo, ki bi Sla Čez Dolenjsko, in sicer od Ptuja do PoliČan in Rogatca, odkoder se tla proga podaljšati lirez vsakib težav do Jiiežic in na Novomesto. Potrebno je, da se Dolenjci iznovič zglasinio za tretjo železniško zvezo Duimj-Trst, ki ima voziti skoz Dolenjsko. Dolenjska iina zdaj tako malo železnic, da se iie more razviti pravi promet. Zvcec z južno železnico so neobhodno potrebne in ta zveza hi se dobila, če se izpeljati progi Brežice-Novomesto in Sent Janž-Sevnica odnosno Loka. Do zdaj smo imeli (Iva znamenita shoda v Kostaiqevici in na Rakovniku pri Št. Rupertu, a na nobenem sc ni izpregovorila niti besedica o našili slabih prometnih zvezah, dasi so bili prireditelji shodov na to upozoreni. V Ljubljani imamo Železniški svet že več let. Do zdaj nismo čuli še o nobenem uspehu za naše prometne zveze, ki bi ga bil dosegel ta svet. Sploh se ne ve nič o delovanju tega sveta. Po drugih deželah se dela kljub vojski neprenehoma za pi'o-metne zveze, le pri nas molčimo, kakor da imamo vsega dosti. Naši nasprotniki delajo, mi pa malomarno molčimo. Skrajni Čas je, da se lotimo zopet dela ter odločno zahtevamo za Dolenjsko potrebne prometne zveze, brez katerih gotovo zahiramo. Ne dajmo si vzeti Že zdavnaj"določene ti'etje zveze Dunaj-Trst skoz Dolenjsko. Branimo to osnovo do skrajno.sti vsi, ki smo na to pozvani. Le na ta način moremo kaj doseči. Toreji Dolenjci, pozor 1 illi smo že blizu honca? v říonib. Lepo, veselo sem praznoval božične praznike 1915 na laškem bojiSCu v pogorju Veliki Lemež pri Krnu na Primorskem. Daleč od doma, visoko v zasneženih gorah, kamor ne dospe niti glas zvona, sem preživel sveti večer tega leta. Lani sem ga praznoval doma pri svoji materi, v krogu svojih šolaijev — letos v podzemski votlini v družbi svojih vojakov. Dan pred Sv. večerom sem že doma posvetil jaslicam in božičnemu drevescu. Tudi tu na bojišču aem ta dan uporabil v to, da bi svojim vojakom priredil kolikor mogoče lep Sveti večer. V veliki podzemski jami, kamor naj bi se zatekli ob „budili nrali" artilerijskega ognja, sem postavil božičtio drevo in ga primeroma prav lepo okinČal. Na eno stran sem postavil majhne jaslice, ki jih je prejel kadet Rifeý iz dolenjske prestolice. Na dingo stran sem zložil božična ijaiila za moštvo. Darila smo dobili deloma od polka, deloma sem jih prihranil jaz od svojih piibo\jškov. V mraku so se začeli zbirati možje in fantje v podzemski jami. Zdelo se mi je, kot hi se shajali doma k polnočnici... Ena sama aveČa je slabo razsvetljevala prostorno votlino... Zagrinjalo je še prikrivalo pogled na božično drevo in njegovo lepo okolico. Slovesnost sta počastila bataljonski pQve\jnik stotnik Friihlich in stotnijski poveljnik poročnik Rublič. Svečanost sem otvoril s slovenskim govorom. Vsebina mojega kratkega govora je bila: „Daleč od doma, visoko v zasneženih gorah praznujemo letos Sveti večer. Srčno rad bi bil vsak izmed nas danes doma pri svojih dragih... Toda ni piišla še ura. Stojimo na sti'aži proti sovražniku, ki je napadel našo lepo domovino. Dokler ta ne bo premagan, ne smemo misliti na dom!" Po kratkem nagovoru bataljonskega poveljnika so zagrmeli trikratni „slava"- klici presvitiemu cesarju. Zagrinjalo je padlo .. . Božično drevo je stalo pred nami v svetlobi in blesku ... Zadonela je božična pesem: Sveta noč, blažena noč... Veličasten, ginljiv tienutek! Ozil sem se po zbi'anili, V marsikaterem očesu sem opazil svetlo solzo... Nekako tako so opravljali stari kii-stjani svoje pobožnosti v podzemskih jamah iz strahu pred neverniki. Zadonela je cesarska pesem in mogočno odmevala po votlini. Na poziv gospoda stotnijskcga poveljnika smo navdušeno zaklicali tiïki'at „slava" gospodu bataljonskemu poveljniku in s tem dokazali, kako zelo nas je razveselil iijegov obisk. Oba gospoda sta bila prav zadovoljna z lepo prireditvijo. Bataljonski poveljnik mi je izrazil svojo zadovoljnost in zahvalo. Obrali smo božično drevesce. Vsak je hotel dobiti majhen spominek. Razun nekaj okraskov sem vse razdelil med moštvo. Darila so bila l azlične vrednosti. Težko jo bilo pravično razdeliti. Kako sem si pomagal? Vse dobitke sem razdelil v obliki srečolova. Kolikor mož, toliko dobitkov in prav toliko številk. Vsak mož je potegnil eno številko in piejel dobitek iste številke. Ljudje so bili s tem načinom razdelitve čisto zadovoljni. IConečno je bila vsa stvar prav zabavna. Ta večer je tudi kompanijski poveljnik povabil vse častnike k sebi na božičnico. Tiuli tu je stalo na mizi majhno, a bogato okinčano božično drevesce. Po prisrčnih besedah gospoda poveljnika smo zapeli „Sveta noí" s slovenskim in nemškim besedilom. Z napitnico na „srečno zmago in zaželjeni mir" smo končali skromno, a prisrčno božićnico. Od tu so odšli gospodje k bataljonskemu poveljniku, le jaz sem ostal doma, ker sem moral ob desetih oditi v službo. Stopal sem po postojankah... „Sveta noč, blažena noČ — vse že spi" — O ne! Vojak tam na straži čuje... Njegov pogled je uprt tja doli v sovražni, zasneženi skalnati breg... Njegove misli pa so poromale Franjo Neitbaiier: Gorskemu dekletu. OJ gorska vas, oj tiha vas in ti (leklé molčeče, ki ne iz<)á noben ti glas bolesti in nesreče! A moja bol pogledala globoko je v srcé ti in pesmici povcilala, kaj Hioi'aš ti trpeti. Zletela pesem je otl tu v tlaljavo na bojišče, kot lastavica brez niim obličje (li'ago išče. In če ga najiie, prileti povedat v ki'aj domači, ljubeče te ogovoii: „Nevestica, ne plači !" Letošnje čebelarjenje. Po dosedanjem letošnjem vremenu soditi, imamo letos pričakovati obilo iiiokj'ote. Iz tega izvij a, da Čebelice ne bodo zamogle izkoriščati Čebelne paše. Bati se je, da bodo trpele pomanjkanje. V nekaterili legab so čebele močno rojile; ti panji ijnajo obilo ljudstva, a malo hrane. Treba jih bode z medom pitati, da ne bodo stradala. Edino upanje ostane, če bode ugodno vreme v ajdovi pasi in Če bode ajda medila. Po tem imamo uravnali naše čebelarjenje. V tem pogledu naj velja sledeče navodilo: 1.) Ako bi v juliju kak panj hotel rojiti, naj se to po možnosti zabrani. 2.) Sedařije stanje naj se obvaruje pred pomanjkanjem s tem, da so panje ob deževnem vretiienu nekoliko z zredčeniiu medom krmi. 3.) Vse brezmatićne panje naj se takoj združi in s tem i)repreČÍ vsako ropanje. 4.) Ako bode ob časn kostanjevega cvetja ugodno vreme, naj se skuša to paáo izrabiti v ta način, da se čebele prepelje T tO pašo. 5.) V Času pomanjkanja so čebele klaverne. Pri malenkostnih povodih napadejo matico in jo nmoi'é. Taki povodi so: nadlegovanje čebel po metulju „smiio-glavcu", kateri bode letos v obilni meri nastopil, nadlegovanje po ptičih, žabah itd.; nerodno ravnanje s Čebelami, kakor nerodno prenašanje, prestavljanje in odbii'anje panjev, nepotrebno kajenje v panje, ropotanje v čebelnjaku itd. 6.) Pievažanje Čebel v ajdovo pašo. V tem ozirn naši čebelarji premalo cenijo izrabo te paše. V gotovili legah in krajili med! cvetoča ajda, v drugih pa ne. Gotovo znamenje medeiija je pi ijcten duli, ki duliti v takih cvetočih legah. Večinoma so take lege tudi znane. Če zamorejo čebele le nekoliko dni izrabljati tako lego, pa so si opomogle. 7.) Vse te ugodnosti pa tnalo pomagajo, če imajo panji le malo ljudstva, t. j. malo delavk. Le močno obljudeni panji zamorejo tako pašo z uspehom izkoristiti, zato je treba čebele tri tedne pred nastopom ajdove paše spekulativno pitati. Kdor se bode ravnal po tem uavodihi, lahko z zaupanjem pričakuje glavni čebelni up — ajdovo pašo. Ce bode tedaj vreme ugodno in ajda medila, se je nadejati primernega donosa, sicer se je letos bati prav slabe letine. Vsak čebelar bode imel potem težko nalogo, kako naj saj Čebele prezimi. A. Lapajne. Dogodki preteklega tedna. v nedeljo, dne 23. junija se je vršil ministrski svet. Štirje ministri so se odločno izjavili za vlado s parlamentom in proti § 14. Nato je dr. vitez pl. Seidler podal ostavko celokupnega ministrstva. Cesar si je odločitev pridržal za pozneje in poveril Seidlerju začasno vodstvo vladnih poslov. Poljedelskenni ministru grofu Silva-Tarouca je'pa poveril nalogo, da se pogaja s parlamentarnimi strankami glede rešitve krize. Cesar sam je zaslišal vse načelnike klubov; dr. Korošec, Stanek in Tusar so bili pri njem 26. junija. Grof Silva-Tarouca si je prizadeval skovati nemško-poljsko večino za dižavni zbor; toda Poljski klub je izjavil, da brezpogojno vstraja na tem, da dr. pl. Seidler odstopi, dočim so nemški nacionale! in krščanski socialci sklenili, da mora Seidler brezjiogojno ostati, četudi bi moial vsled tega iti parlament. Vendar se je med Nemci ob tej priliki pokazalo nesoglasje in je mnogo nemških politikov za to, da naj se Seidler žrtvuje parlamentu in ne obratno. Rešitve še ni, — Na Dunaju^ je delavstvo vsled skrčenja krnha priredilo veliko gibanje s stavko; dunajski delavski svet je poslal deputacijo tudi k zunanjenni niinistrn grofu Burianu. Le-ta je delavstvo zagotovil, da se avstrijsko-ogrska politika glede miru ni niČ izpremenila in da smo vedno pripi'avljeni začeti mirovna pogajanja. Dunajska stavka je sedaj končana. — Na Ogrskem so se vršili veliki delavski nemiri; nastopilo je tudi vojaštvo. Več oseb je bilo ubitih, veliko ranjenih. Stavka je bila razširjena ])o celi deželi, tudi listi niso.izhajali. Vojaške in civilne oblasti nastopajo zelo strogo in v itniogih obratih se zopet dela. Delavstvo je Šlo v boj piedvsem radi volilne refoi'me, za katero ga iiočejo ogo- ljufati, in zaradi slabih plač in prebrane. Zahteva, naj se sklene mir. — V nemškem državnem zborn je dne 24. junija govoril državni tajnik za zunanje stvari pl. Kiihl-mann nekoliko zti|^rneje in je med drngim pripomnil, da se konec vojne s samim orožjem brez diplouiatičnih pogajanj skoraj ne da doseči. Na vseneiuški pritisk je moral KiUilmann drugi dan svoje besede tako „pojasniti", da je tudi on Še vedno prepričan, da je predpogoj mirovnim pogajanjem — zmaga z mečem. V enakem zmislu je govoril tudi kancler Hei tling. — Na Bolgarskem je odstopil Radoslavov s svojim ministrstvom. Za ministrskega predsednika in zunanjega ministra je bil ime> novan njegov nasprotnik Malinov. Le-ta je lij'zojavil na Dunaj in v Berlin, da se bo zvesto držal politike svojega prednika — Na Ruskem je na vseh straneh vzplapolala protirevolucija. Vsepovsod se dviga ljudstvo in meščanstvo, da vrže boljševike. Boljše-viška vlada je ukrenila najostrejše proti-odredbe s prekini sodom. Na čelu vojaške akcije proti boljševikom korakajo češkoslovaške čete, ki so osvojile Vladivostok in celo vrsto drugih večjih mest. Veliki knez Mihael je pobegnil iz Permaf se postavil ua čelo protirevolucijonarjem v Omsku in izdal na narod oklic, v katerem ponavlja svojo odpoved na prestol in prepušča odločitev o vladni obliki v Rusiji saboru zemstev. — Boljševiški mornarji so iziočili Nemcem Činomorsko brodovje. — Na italijanskem bojišču smo bili vsled tega, da je Piava silno narasla, prisiljeni, da iz-prazni]iio Montello in nekaj drugih odsekov na desnem bregu reke. Vsega vkup smo ujeli v zadnji ofenzivi 60.000 Italijanov. — Na Francoskem se položaj ni spremenil-Sovražniki pričakujejo novega silnega nemškega napada. Dopisi. Iz Št. Petra. 23. jimija je priredila tukajšnja dekliška Mai tjina družba veselico s petjem in predstavo. Ženski zbor je zapel dva venčka narodnih, na kar je sledila predstava Silvin Sardenkova „Skrivnostna zaroka". — Na splošno željo ae predstava s petjem ponovi prihodnjo nedeljo, to je 7. t. m. Na novo se vprizori ta dan še dvodejanska burka „Oh, ta Polona!" — Pri zadnji naši ofenzivi na Laškem je padel 20 letni Jožef BlaŽič iz MaČkovca in sicer takoj prvi dan ofenzive 15. jnn. Služil je pii naskakovalnem bataljonu 17. pcšpolka. Padlemu mir, žalujoči družini vsestransko tolažbo! Iz Mirnepeči. V naši občini 30 sedaj večji del možje in fantje na dopustu, ki so bili v ruskem ujetništvu. Žal, vsi se niso vrtn'li. Veliko je zapustilo tam ta solzni svet ter_ so se preselili v večnost. Joško Rozman, čevljar iz Golobinjeka je tam nmil vsled nnzlice. Nekatei i, ki so se vi nili, so močno pritožujejo, kako obupno je bilo njihovo njetniško stanje, nekatei i s« pa prinesli celo piihranjeni denar domov. Tatvine šo Še vedno na dnevnent redu v naši župniji. Pied par tedni so odnesli tatovi po dnevi okoli 2. me Matildi Stiiiiša v Gorjški vasi kacib 40 kil špeha, ki ga je imela obešenega v zadnjem koncu hiše. Dne 28. junija pa so odnesli zlikovci tudi po dnevi Francu Pušu v Dolenji vasi vso obleko od gospodarja in sina, ki sta oba padla v vojski, polem špeh, mast in kar jim je sploh prišlo pod roke. In takšne tatvine se vedno dogajajo vkljub temn, da imamo pri nas orožnike. Nujno potrebno je torej, da imate ljudje satni malo bolj pozornost na tatove. Sedaj, ko je delo ]ia polju, naj ostane eden ali drug moški doma v vasi za stražarja in hodi od hiše do hiše, da se saj nekoliko prepreči roparija saj po dnevi. Bodimo si sami lastni orožniki, če hočemo, da nam še kaj živeža ostane. Iz Prečne. Najboljši padajo. Due 13. junija t. 1. je dal svoje življenje za domovino Anton Šmalc iz Kala pri Prečini, star Šele 23 let. Služil je pri visoki gorski stotniji v zahodnih Tirolah. Tovarišem je bil zvest in odkritosrčen prijatelj, predstojnikom strumen in izvi'sten vojak. Sam nadporočnik je pisal mateii ob njegovi smrti, da je bil pokojni Anton izmed najboljših strelcev. Pa, kakor nas sedanja vojska uči, padajo l avno najboljši. Tako je tudi Antona zadela sovražna gi a-nata. Njegovi tovariši pišejo, da je bila smrt tako hitra, da ni nič trpel Iz pisem se vidi, kako vsi obžalujejo njegovo izgubo. Pokopali so ga na pokopališču v ('usiano. — Pokojni je imel tri odlikovanja; še 8. jun. je dobil srebrno svetinjo; prav zadnje dni je bil predlagan v četrto odlikovanje. — Pokojni Anton je bil tudi naročnik „Dol. Novic". O bratu Jožetu že od 8. septembra 1914 ni nobenega glasu. Zalo je bila Antonova smrt za rodbino tem bridkejša. Težko preizkušam" rodbini naše odkrito sožalje! Iz Suhora. Na laškem bojišču je padel junaške smrti za domovino v sredini meseca jumja t. 1, pri reki Piavi Jožef Škot iz Dragomlje vasi h. št. 17, občine Suhor. Služil je od 12. februarja 1917 pri peš-polku št. 17. Rojen je bil I, 1897. Rajni je bil vrl mladenič in vzgleden ud Marijine družbe. Dragi Jože, bodi ti lahka tuja i^rna zemlja, katero si škropil s svojo krvjo za blagor svoje mile domovine. V tolažbo nam ostane resnica, da se zopet vidimo nad zvezdaiiii. Iz AdleŠiČ, 27. junija. Zopet nam je pobrala vojska eno naših mladih življenj. Kakor smo šele zdaj izvedeli, je jiadel 11. decembra m. 1. na tirolskem bojišču IvanJankoviČ-Stublarjev, samec, star 40 let. tja k svojcem v domačo vas, v lojstno hišo... Le za trenutek mu je ušel pogled tja goii na zvezdnato nebo. V njem jo videl odsev srečnih dni... Splošno je bilo ta večer na fronti jako mirno. Pi'ecej zvečer je počila tu in tam naša ali sovražna puška, toda pozneje, ko so na naši strani na Željo bataljonskega poveljnika utihnile puške, so tudi sovražniki popolnoma utihnili. Lepo! Spodobno za ta večeri Ob desetih je mesto mene prevzel službo kadet Tíhy, a jaz sem šel na bataljon. Da je gospoda dobro razpoložena, sem takoj spoznal, ker sem bil sprejet z največjim vriščem. Okrog mize so sedeli gospodje iretjega bataljona in se lepo zabavali. Prisedel sem. Oglasil se je gi'amofon, za njim jtevci, pa zopet gramofon. To se je ponavljalo ])reko polnoči. Gotovo bi se ne mogel tudi doma bolje zabavati ta večer, vendar onega notranjega zadovoljstva msem Čutil, kot bi ga doma pri jaslicah — pri drevescu —• v ceikvi pri [lolnočnici. Sveti dan — V viharju in zametili. Meglen, pust je bil Sveti daji. Ves dan je pomalém snežilo. Proti večeru se jo vreme še poslabšalo. Mrzel veter je čimdalje bolj zanašal sneg. Ko se je zmračilo, je nastal pravcati vihar in snežni metež. Človeku je kar sapo zapiralo. Kadet Rifelj je |)j'išel med službo ves pi'ezebel malo ?ia oddihljaj. Spoznali smo, da bo nemogoče ostati v službi dve nri. Kompanijski poveljnik je odredi! za nas enourno, za vojake na straži pa celo samo Četrt-urno službo. Vedno huje je bilo zunaj, Sneg se je kopičil tako, da se kmalu ni zaznala nobena sleza. Ze kadet Kraševec, ki je imel pred menoj službo, je mogel priti le še do nekaterih straž. Vsa pota so bila docela zasnežena, a sneg je še vedno usipal. Na več krajih so lezle lavine proti Le-penski dolini. K mojemu vodu so bila vsa pota nedostopna — da snutno nevarna! Kaj se godi tam ni nihče vedel, a nikdo se ni upal tja. KadetKraŠevec je prišel večkrat na gorko, ker ni mogel vzdržati zunaj, S suknjo, dežnim plaščem in očali — še ni bil kos ostrcnui pišu, ki mu je zapiral sapo. Oh pol desetih se -dobro napravim in hočem v službo. Odprem viata. Kaj je tako tema?... Ali je tako gosta megla V... Posvetim... Vrata so do vrha zasnežena... Pokličem tovariše, ki se ne morejo načuditi, kako se je moglo v tem kratkem času kaj takega zgoditi. Nekaj ,p ucpi n zel no v' je napravilo zgoraj v vratih toliko luknjo, da sem mogel pokukati ven. Kaj vidim?.,. Vse pod snegom ! O nasproti stoječemu skladišču ni sledu... Z veliko težavo se splazim, oziroma me zrinejo ven. Kam pa sedaj ? Ilavno mimo vrat drži lavina tja doli v dolino. Spodrsne naj mi, pa se ne ustavim prej kot v dolini. Z ročno lo|iatico napravim luknjo v lavino in na ta način jo pririnem do bližnje barake, oddaljene le par koiakov. Prav tisti čas privleče neki razvodnik pol mrtvega vojaka s sti'aže. Onemoglemu možu so že popolnoma odpovedale noge; poleg tega je Še veler bril in zapiral dihanje. Pomagal sem ubogega moža spraviti v barako. Urno sem spravil nekaj (judi pokonci iu odredil vse potrebno, da snio spravili moža k Življenju. Poklical sem tudi stotnijskega poveljnika. Nato ju hočem mahniti dalje po vsakdanjem, tolikrát premerjenem potu. A danes ne gre in ne gre! Veter je tako močan, da ovira vsak korak in zanaša sneg skozi vsako odprtino na obleki. Kljub očalom so tiepalnice zamrzle, da niti oči ne morem odpreti. Potegne močan vrtinec in mi docela vzame dihanje. Nehote se vržem na tla, da pridem do sape. Do barake sem še prišel, a naprej ne gre. Po kratkem oddihljaju hočem vnovič poskusiti srečo. (Takozvane ,po.stne' smo pri četrtem vodu, s katerim smo imeli se zvezo, vpotegnili in postavili samo stražo). Vihar se nekoliko poleže. Podani se torej z dvema možema vnovič na pot. Mahamo jo doli proti prvemu vodu. O obrani-benein zidu in o kočah ob njem ni sledu. Gazimo kar po vrhu preko zidov in koČ. iz Purge 11. št 11. Zadela ga je granata, ki ga je neki vstiga raztigala. Preje je bil vei let v Ameriki. — Dne 24. junija okotn n.uie (lop. smo videli skoraj po vsi naši žiijiniji aeroplan, ki je připlul k nam s Hrvatskega, kakor se slisi, menda iz Karlovca, in je plul proti Čnioiii|ja in potem Čez Gorjance. Plul je silno visoko, da smo komaj otiazili tega Čudnega tiČa, ki smo ga videli večinoma vsi prvikrat v Življetrjn, katerega prihod pa nam je naznanjalo nenavadno in budo lopotaige v zraku. — Letina kaže pri nas do zdaj lepo, ker većkrat primaka. Le strni so nekatere polegle vsled viharjev. Posebno lepa je turšica, ki je po nekodi visoka do enega metra ali še Čez, in teninozelena. Neugodno pa je vreme za trto, ki ne more cveteti vsled hladnega in oblačnega vremena. Sadja ne bo pri nas skoraj nič, le slive kažejo precej obilo, pa le po nekodi, če ne bodo odpadle, ker je list močno napadla strupena rosa. Gospodarstvo. Iz koledarja za po konče vanje škodljivcev na sadnem drevju za mesec julij. 1.) Nastavljanje goseničjih pastij; nadalje treba vsak dan pobirati in pokrmiti sadje, da se ne more razvijati jabolčni tončič. 2.) Zatiranje gosenic zavrtačevib in kostanjevega prelca; nadalje treba loviti tudi metulje same. 3.) Mastenje jajčič po pii-tličnem drevju, da se iznebimo glogovega belina in zlatoritke. — J. Kleiiienčič. — Umno sadjarstvo. Znajo, pa znaýo! En vagon suiovcga masla se je stopilo na kolodvoru v Lipskem. Ker se je vagon vozil dolgo časa v vročini, se je maslo razlezlo po celem vagonu. Dekleta, Že bolj boste židanal Neki tehnični list (loroča, da se je posrečilo neki tovarni, izdelovati najfinejšo svilo izjelkinib vejic. Koliko novih iznajdb za obleke in vendar bomo kmalu hodili v Adamovi obleki I Kmetovalci, posnemajte! Na Češkem je neki posestnik napeljal na njivo s krompirjem električno razsvetljavo, ker so mu lansko leto tatovi pokradli ves kroriipir. Pri nas bi taka razsvetljava tudi veliko ne koristila, saj še pri belem dnevu kradejo profesijonisti-tatovi in to na javnih mestih. Cel vagon tobaka ukraden je bil na kolodvora v Bodenbachu. Železničarji so vagon pripeli k neki lokomotivi, ga odpeljali na neko samotno progo in tam plen pravično razdelili —: seveda niedseboj. Dobava konj iz Ukrajine. „Deželno mesto za vnovčevanje živine" upa dobiti v najkrajšem času večje število konj v starosti 6 do 7 let iz Ukrajine. Te konje bo „Deželno mesto" razdelilo izk^nčno le med poljcdelce, posebno one, ki so oddali veliko živine za vojaške namene. Konji bodo znatno cenejši kakor so splošno pri nas. Prekupci oziroma trgovci s konji so od te dobave izključeni. Ko bodo konji došli, se bo to razglasilo v Časopisih in pod kakimi pogoji se bodo oddali. Ukrajinskih konj je troje vrst: težki kmečki, srednje lahki in mali. „Deželno mesto" si jc vzorec (eU konj na Dunaju ogledalo in se moia reČi, da so živali prvovrstne, krepke in zdrave, le vsled da^'iiega transporta nekoliko unšavi. Važno za one, ki dobivajo vojaške podpore ali prispevke za preživljanje, Po najnovejših zakonskih odredbah bodo prišli v kratkem naši vojaki starejših letnikov domov, bodisi, da so popolnoma odpuščeni, ali pa, da bodo prejeli da\iši dopust. Prispevki za preživljanje, oziioma vojaške podpore se bodo tedaj ustavile za dotične vojake. In sicer se bodo ustavile s 15. dnem vsacega meseca za one, ki pridejo domov med 1. in 15,dotičnega meseca, in s zadnjiiu dnem dotičnega meseca pa se ustavi onim, ki se vrnejo domov med 16. in 31. dnem. Ker bi se znalo zgoditi, da bi kedo še iz nevednosti ali pa iz lahkomiselnosti jire-jenial podpoio nadalje, ko je že dotični vojak delj Časa doma, se s tem nujno svari in naznanja, da se bo morala dotična svota potlpore, ki se je morda dobivala čez Čas, zopet vrniti, ko to oblast izve. To dejstvo bi pa pomenilo večkrat velike svote vračati zraven velikih drugih težkoč in težav. Zaraditega je inijno potrebno, da se takšna sprememba takoj naznani pri oblasti, koder se jo podpora prejemala. Isto ve^á v snul-nih slučajih doma v družinah, Če umie eden ali drug podpiranec. Vsak tak slučaj je takoj naztianiti. Včasih se je celo pripetilo, da je dotična mati ali žena umrla, ki je prejemala podporo po v vojni se nahajajočem možu ali sinn in je dobila dolično podporno polo v roke kakšna druga oseba in je hodila po podporo, tedaj pod tujim imenom. To je pa jako kažnjivo in se bo moiala krivična podpora vrniti. Siiutne slučaje je treba tedaj takoj naznaniti, ker podporo ne more in'hče podedovati in oblast tudi ne izplačuje stroškov za bolezen in pogreb. Z dnem, ko pride vojak (lomov, ali pa z dnem. Če nastopi smrt douia, ugasne takoj vsaka nadayna vojna podpora za preživljanje. To si je treba dobro zapomniti, da se izogne ne-' prilikam, vrnitvi večje svote, ali pa tudi strogiui kaznim. — Če je vpoklicanec prišel domov kot invalid, njegovi svojci ' dobivajo še nadalje prejšnjo podporo, treba pa, da se vsak mesec s potrdilom občinskega urada dokaže, da delanezmožnost invalida Še traja. Nadomestilo za tobak. S 15. junijem je pričela tobačna režija prodajati nadomestilo za tobak pod imenom „Vojna mešanica za pipo in cigarete". Ta vojna mešanica sestoji iz tobaka (Žilic), bukovega listja, namočenega v tobačnem lugu in hmelja, iz katerega je odstranjen liipulin. Piodajala se bo v zavitkih po 25 gramov, zavitek bo stal 14 vinarjev. Vojna mešanica 8e bo dobivala brez tobačnih kart. Ena jagoda 20 vinarjev. V Celovcu so prodajali prve vrtne jagode in sicer komad po 20 vinarjev, DomaČe in tuje novice. Velikodušni darovi za mestne reveže. Vodstvo kubitqe za mestne reveže je prejelo od tukajšne dekliške Marijine družbe 509 K 50 v kot čisti dobiček zabavnega večera. Prav iskreno se zahvaljuje isto vodstvo vnetemu voditelju diužbc, pieč. g. vikarja, pod katei im spretnim vodstvom se je zabavni večer tako izborno obncsel. Najprisrčnejša zalivala se izreka tudi požrtvovalnim igralkam, ki so s svojim izbornim nastopom razočarale mnogoštevilno občinstvo. Bog plačaj pa vsem skupaj z večnimi darovi! —- Kakšno zalivalo pa naj iareka vodstvo kuhinje deklicam, ki so priredile pri velespoštovani gospej Picek domaČo veselico ter nabrale 31 kron za mostne reveže. Kdo ne bo tega daru vesel, ki ga je narekovala otroška nedolžna ljubezen do revežcv. Prespoštovani g. Picek ter usmi^enim mladim srcem naj ljubi Bog tisočero povrne! — Milostljiva g. Goriani je poslala 50 K za mestne reveže. Vodstvo kuhinje se najljubezniveje zahvaljuje za velikodušen dai'. — Ker bo treba v do-glednem Času preskrbeti potrebnih živil za zimo, zato piosimo za nada^no naklonjenost in podporo! Zrelostni izpiti na novomeški gimnaziji v šolskem letu 1917/18. Vseh maturantov, ki so z ugodtiim vspehom dovršili zrelostni izpit je bilo 26, in sicer je ma-ttiriialo piedčasno 21 vojnih maturantov, noiiitalno 5 osmošolcev, ki so dovršili osmi razred in ena eksteiiiistinja. Vojni maturanti so; Kek Franc iz Prudorfa pri Trebnjem, PodbevŠck Anton iz Germa, Kamin Mihael iz Doleîije vasi, Plot Karo! iz Žužemberka, Schweiger Viktor iz Ru-dolfovega, Pegan Franc od sv. Danijela na Primorskem, Toporiš Ivati iz Črnomlja, Jarc Alojzij iz Radeč pri Zidanem iiiostu, Absec Matija (z odliko) od sv. Mihaela pri Črnomlju, Gabrijelčič Miimlav iz Avč na Primorskem, MarjetiČ Josip iy. Škocijana, Smrke Alojzij iz Dolenje Straže, Pehaiii Pavel iz Trebnjega, Teply Bogomir (z odliko) iz Velike Loke, Knafelj Ivan iz Mošenj, Krašovec Fj'anc iz Řent Vitla pri ZatiČini, Žlindra Otokar iz Dob pri Kostanjevici, Efcigoj Ferdinand iz Kostanjevice, Štukeij Leo iz Kandije, Šerko Edvin iz Maribora, Judiiič Josip iz Toplic pii Rudolfovem. Dne 24. junija so maturirali osmošolci: Jarc Miran iz Črnomlja, Jurečič Franc iz Vel. Mrasovega pri Kostanjevici, Puc Anton iz Žužembeika, Šproc Stanislav iz Tolmina na Primorsk. in Žmavec Pavel iz Krškega. Dne 27. sept. 1917 pa je napravila zrelostni izpit eksternistinja Amalija Sonc. Vsprejemni izpit na novomeški gimnaziji. V prvi'razred je bilo 29. junija za šolsko leto 1918/19 sprejetih 47 novih učencev. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juniju 1918 je 202 sti'ank vložilo 230.496 K 34 vin.; 210 strank vzdignilo 180.944 K 34 vin.; torej več vložilo 49.552 K; hipotečnih posojil seje izplačalo 1900K; stanje vlog 6,84L516K 23 v; denarni prornet 701.314 K 57 vin; vseh strank bilo je 611. Poročila se je v Novem mestu dne 29. junija gdčna Zora Stefanovic z gosp. dr. Rudolfom llauiiikom, odv. koncipijetitom iz Mariboia. Bilo srečno! Nova trgovina s kmetijskimi stroji s sedežem v Metliki. Vpisala se je dne 2G. junija v register pri c. kr. okrožnem kot trgovinskem sodišču v Rudolfovem tirma „E. Guštin". Obratni predmet; tigo-vina s kmetijskimi stroji; imetnica Ela Guštin, trgovka v Metliki št. 214. Belo-kraujci so novo domačo trgovino z veseljem pozdravili. Državni zbor bo sklican k zasedanju dne 16. julija, da reši proračunski provi-zoi'ij. Dr. Seidler še ostane, Cesar ni sprejel njegove demisije. 8. vojno posojilo se lahko podpisuje do dne 17. julija, ker je podpisovalni rok podaljšan. Oprostitve. Iz poslanskih ki ogov smo dobili sledeče pojasnilo: Za urgence v oprostilnih zadevah je potrebno: 1.) ime (natančno); 2.) rojstni letnik; 3.) šaiža pri vojakih; 4.) ako dotičnik že služi ali je dodeljen Že kakemu oddelku, njegov natančen vojaški naslov (zadnji oziroma za časa vložitve prošnje); 5.) kraj (vas, občina, okrajno glavarstvo, dežela) pristojnosti ; 6.) ako je dosedaj že oproščen, termin, do katerega je oproščen, dan in številka dotičnega odloka oziroma prepis odloka samega; 7.) dan in številka, pod katero je šla prošnja in od katere oblasti (okrajno glavarstvo, deželna vlada itd.); 8.) na katero ministrstvo je šla prosifja; 9.) posebnega uvaževanja vredne okoliščine, radi katerih je oprostitev v javnem interesu potrebna. Ako ni gorenjih podatkov, je vsako posredovanje težko ali pa popolnoma brezuspešno, kajti v takem slučaju pride k nerešeni prošnji še nrgenca, ki je tudi ministrstvo ne more takoj rešiti; delo se kopiči, uspeha pa ni. Prošnje rešuje ponajveč domobransko ministrstvo. One prošnje, ki gredo na poljedelsko niinististvo, se odstopijo v končno rešitev domobran-skenni ministrstvu. Ako je dotiČnik na bojnem polju, odloča v zadevi vjhutega še armadno poveljstvo. Enako pri častnikih. Pri rojstnih letnikih 1898, 1897, 1S96, 1895 in 1894 oprostitev ni dopustna. Prošnje za oprostitev morejo vlagati le interesentje sami, njih domaČi, občine ali kaka druga javna oblast. Poslanci neposj'edno tega ne morejo storiti. Isto velja tudi glede prošenj z^ dopuste, (Te se pošljejo najbolje iia pristojno poveljstvo, katerenni je dotičnik podrejen). Dopisi, ki ne vstrezajo goi-enjim pogojem, ostanejo nerešeni. Z vpraševanjem Jia lake nepopolne liopise se zgubi veliko časa pri stvari sami. Opozarjamo na zgorajšnje posebno gospode Župane in občinske tajtiikc, da v intei'esu stvari to pojasne vsem inte-resiranim. Zrelostni izpit. Na zasebnem ženskem učiteljišču ui'Sulink v Škofji Loki so se vi-šili zrelostni izpiti dne 26. in 27. junija pod predsedstvom g, c. kr. dež. šol. nadzornika vladnega svetnika dr. Jan. Bezjak. Spričevalo zrelosti so prejele: Fink Adela iz Kranja, Grohar Frančiška iz Škofje Loke, Krajger Marija iz Novega mesta, Nadler NeŽica iz Hrovače pri Ribnici, Pegam Dora iz Škofje Ix)ke (z odliko), Petrič Iva iz Ljubljane, Pianecki Zora iz Radovljice (z odliko), Piškur Ana iz Tre-belnega, Premk Maiija iz Novega mesta, Schitnik Marija iz Radovljice, Širca Marija iz Trsta, UršiČ Berta iz Metlike, Vardjan Marija iz Črnomlja, Vrh Karolina iz Sp. Zemnna, "Wurzbach Klotilda pl. Tannenberg iz Litije, Zelen Marija iz ŠeTiožeč. Tužna obletnica. V petek 28. junija je bilo štiri leta, kar je padel zadet od zločinske roke, bivši naš prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand. Bil je strašen dan, tisti 28. junij, leta 1914. Ko je prišla brzojavka iz Sarajeva, da je prestolonaslednik s svojo sopl'ogo mrtev, je ves jug spreletelo gienko čuvstvo najgloblje žalosti in sihiega ogorčenja. Tu na jugu so bili vsi pogledi vprti vanj, vse smo pričakovali od njega. Večno ogroženi v svoji narodni eksistenci, zaposleni v malenkostnih narodnostnih bojih in parlamentarnih prepirih, smo upali, da pride z njim iia prestol mož, ki bo znal s Široko in močno kretnjo končati avstrijsko mizerijo. Tedaj pa je prišel dan 28. junija in Franc Ferdinand je za vedno zatisnil oči. Prisrčne pozdrave poši|j£go slovenski vojaki vsem Dolenjcem in Dolenjkam in posebno še čitateljem Dol. Novic; Anton Pcrpar, II. Stuler, F. Keše, F. Simčič, A. Klemenčič, A. TaubiČ, J, Vire in J. Vidulič. — Nadalje: Alojz Hrovat, Jožef Cimeruiančič,Jož.KoginainJoŽ.Fermazarič. Zlate resnice Rosegger-jeve. Vse beži od pluga v mesto k kladvu, od kladva k šestilu, od tega k peresu, k doktoistvu in če mogoče do plemenitosti. Nikomui se v državi ne poljubi več biti podlaga, vsi hočejo biti gor na vrhu — ali se naj čudimo, če bi se stavba nekega dne prekucnila? — Drevesa so kakor ljudje: v najboljših letih morajo na bojišče. — Včasih napadajo Človeka s kamenjem in ga teptajo z nogami; včasih pa pokleknejo pred njim s pobešenimi očmi. Prvo počenjajo, dokler potuje po zemlji in diha, drugo pa, kedar leži na parah. Cvetje umira.■■ Oj, tu ležiđ na ódrí. Kot aiigeljiok mirii, OČeaei jufliiomoJri j^tianjeni Evetú. (GtogorČii.) lîilo je dvajsetega rožnika, ko je zaplula angeljsko čista dušica v nebeške višave; eno uajnežnejših src je prenehalo biti: zgodaj zjutiaj jo po hudem tipljenjn izdahnila Darica Budna. Brez ozira na cvetočo mladost dvanajstih let, je zamahnila smrt svojo koso, brez ozira na divjo bolest, ki jo je izzvala v si'cih stariŠev s tem krutim Činom. Umorila je najnežnejše bitje, umorila je ideal otroka. Dolgo trimesečno bolezen je prenašala miljena Darica s skrajno potrpežljivostjo; le tu in tam se jej je izvil ob prehudih bolečinah tih vzdih skozi obledela usteca in krasne oči so izmnčeno in milo pogledale iz shujšanega obrazka na mater in očeta, ki jima je nezmožna bol trgala pi^i. Za vsako malenkostno uslugo, za vsako najmanjše darilce je bila hvaležna; stariše, sestre in brata je tako srčno ljubila, tla sem bil veékrat do solz ginjen. Na praznili sv. Rtjšiijega telesa se je bridko lazjokala, ko je slišala zvoiieiije; iirosila je za zvonike ter siirciiiljala pi'occsijo z zvonćkljanjetii. Nato jc zahtevala svoj risalni zvezek in s tresočo roko naslikala svojega Ijtibljeiiega Jezušěka; „poglej mama", je rekla, „ne moreni veC slikali, tako se nii roka trese", in zopet je jokala. Njen svet je bila tloinaťía biša; tu je kraljevala nad svojimi stvarmi, tu je božala in poljubovala ptičke, jih tiosihi o božiču na božično drevesce, da so si ogledali kras božjega deteta, jim razlagala to in ono in imela nad tem srčiio veselje. Tu se je učila, tu je kuhala iii pripravljala, moliia- pred oltarčkom in vladala nad svojimi igi'ačatiii, Z vso vnemo in ljubeznijo se je oklenila glasbe. Z Darico je umrl velik talent. Kako jes svojimi malimi ročicami obsegala akorde na glasovii'ju, mi je še danes nerazumljivo. Igrala je iz not, kakor odrasli človek. Če je slisala lepo novo melodijo, se je vsedla h glasovirjii, poizkušata nekaj časa in jo zaigrala popolnoma gladko, brez napake. Ko je v bolezni začutila hrepenenje po glasbi, je prosila, da jo poneso b gla-sovirju. Na njeno prošnjo so jej dali skladbo, ki jo je najraje igrala: „La Madonna". In na blazinah sede je ubirala s svojimi prosojnimi bledimi ročicami te akorde, dokler ni mogla dalj. „Ne morem več", je dahnila in omahnila nazaj. „Papa, kedaj bom zopet tako zdrava, da bom lahko igrala?" je vprašala potem v posteljici s slabim glaskom. Ja, kedaj, kedaj; očetu se je srce trgalo, ko jo je tolažil. Ko je pritiskala zima in so so ptiči stiskali na okna, je želela, da bi jih vzela k sebi v posteljico in jih grela. Totem je šla k svojim kanarčkom in jim pridi-govala, kako pridni morajo biti, ker jim je Bog dal srečo, da so na toplem, medtem ko oni zunaj stradajo in pj'ezebajo. „Ni res, papa?" se je obrnila na očeta, in ko jej je ta potrdil, je rekla z otroško samozavestjo kanarčkom; „Vidite, papa tudi pravi!" Meseca maja lanskega leta si je napravila Šmarnični oltarček in molila pred njim. Po nesreči se jej je nckoČ vžgal in pogorel. Tega njenega pogleda ne pozabim nikoli : „Mama, kako je to mogoče, saj sem vendar tako k Mariji molila in vseeno je pogorel?" Z vso vnemo se je lotila novega in molila pred njim, v trdnem prepi'ičaiijn, da tega Marija ne bo več pustila pogoreti. Bila je nedolžna otroSka duša, ki se je smrad sveta ni upal dotakniti. Odtod ta globoka rana v srcili ostalih! Ko se je pričela njena šolska doba, je vsak dan, ko je odhajala v šolo, vprašala: „Maiiia, se ne boš jokala, ker grem od tebe?" In še-le, ko je dobila odgovor, da naj le mirno gre, je odšla bolj pojnirjena; pa kljub temn je priletela še nazaj pogledat, če mama res ne joka. V zadnjih dneli je veliko trpela, toda ni jokala, le tiho je stokala. Ko je zjtttraj prejela svojega Jezuščka, je vsa prevzeta trdno npala, da jo bo On ozdravil, bila je udanomirna. Proti večeru pa se ji je zelo poslabšalo, zaželela si je na drugo posteljo in zopet zdi'avnika, v katerega je imela toliko zaupanja. A ni bilo veČ pomoči. Vidno 30 ji moči pojemale. Čez nekaj časa reče s tibim, bolestnim glasom: „Tiudna sem, zaspala bom, ne morem veE gledati". Želeli so ji, naj mirno zaspi, na kar jih globoko pogleda in vpraša: „Kaj bo pa potem?.... Pa labko noč, z Bogom!" — Toda počitek je bil le treiuiteu. Malo pred smrtjo je zaklicala: „Mama!" in ko se je ta sklonila k njej, se ju je oklenila z mrzlimi ročicami in zadnjimi silami se pritisnila na njene prsi kot za slovo. Poljubila je jokajočega očeta in ga trdo z vso jiiočjo objela, nato sesti e. Pogled, tako iskren, globok, tako si'ce trgajoč, je objel vse navzoče, da je zastalo v boli srce biti. — Črez nekaj časa je prosila: „Papa, na roke!" Vzel jo je. Zaprla je oči; naenkrat pa se je njeno telesce krčevito streslo in — ostalo je na rokah; aiigelj pa je jilaval k nebu. — Vsiciliostalih je zazijala i'ana, daje ne zaceli čas. Odšel jc angelj, odplul v lepše kraje, zapustivši ki'vaveča sica, za koja ni leka. Pratika za jiilij. Julij se itiieniije tinli Kvintilis, ker je bil pri Rimljanih peti mesec v letu. Ko je pa Julij (Jezai' pieosnoval koledai', je dobil ta mesec po njemu svoje ime. Julij ima 31 dni in bo po Knauer-jevem stolelnem koledarju vi'oč mesec z gromenjem in nalivi. Proti koncu meseca bodo pa spremenljivi dnevi. Ker pa sedaj itak nobeno vremensko prerokovanje ne drži veliko, nas bo najbrže tudi mesec julij ogoljufal. — Solnce stopi dne 23. v znamenje leva. Začetek pasjih dni. Dan se skrči za 55 minut in je dolg 16 ur I min. do 15 ur 3 minute. — Pomenljivi dnevi so: Marijino obiskatije (2.)', Sv. Marjeta (13.), Sv. Magdalena (22.), 1'asji dnevi (23.) in Sv. Jakob (25.J. I^judsko prerokovanje pravi: Če je drugi dan julija lepo, bo ostalo 40 dni tako; če je pa grdo, bo 40 diii mokro. Če na sv. Marjete dan deži, ne bo veliko lešnikov in ne sadja. Če ima sv. Magdalena dež, bo deževje trajalo dolgo ČEisa. Če pasji dnevi prineso dež, bo kislo vino. Sv, Jakob jasen, bo Božič krasen; če je pa deževen, se Čebelar joka, ker bodo njegove čebele stradale. — Oe je mesec julij presub, ostane drobno grozdje; če pa ])orosi le včasjh dež, se grozdje zdebeli in je sočtiato. Če je julij moker in hladan, se razume, da sad zemlje rad gnije.^ Če mesec julij dežuje in grmi, bo malo ječmena in iži. NajpomenljivejSi dan za nas Slovence je pa 5. dan julija, praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Vsak zaveden Jugoslovan naj piaztuije ta dan iz hvaležnosti do velikih apostolov, ki sta prva razširjala krščansko vero v našem niateniem jezikn. Na Moravském je ta dan deželni patron in se posvečuje kot velik praznik. Razvedrilo, Iz otročjih ust. Ko motijo v neki družini pri večerni molitvi; ...„daj nam danes naš vsakdanji kruh," zakliče 3 letni sinek: „Mama, tega pa jaz že ne boni več molil, saj že tii dni nisem niČ dobil Imiha!" Niko! sit, Možiček pride ves vesel v rožcah domov. „Ti nesrečna goba, nikoi nisi vina sit !" ga iiozdravi žena. — „Večkrat kot ti babnca!" se odreže mož in se vleže. Civilna obleka, V Parizu se sprehaja na velikem trgu nag zamorec. Šest stražnikov naenkrat ga zagrabi in hajd na stražnico! — „Kako se predrznete takgen hoditi po našem mestu!** — „Gspudi! Dobil sem za 14 dni urîaub in gspud liautman so mi dovolili, da smem nositi civilno obleko. Moja civilna obleka doma v Kamerunu je pa takšna!" — Tablo, al' pa Tablc-aii! Naseti migljaj. Učitelj; „Tvoj oče, Jožek, ima doma štiri svinjske girjati in eno od teh pošlje gospodu učitelju — koliko jih še ostane?" — Jožek: „Ostanejo Še tri!" — Učitelj: „Dobro, le povej ta zgled očetu doma, da bo videl, koliko si že napredoval v računstvu!" Dobro spričevalo. „S tem se potrjuje, da se je Janez Rigel ves mesec, kar je bil zaprt, tako livalevi'edno obnašat, da lahko vsaki čas zopet nazaj pride." Nagajlvec. Možakar z Iga gleda Čez trančiškanski most, kako regulirajo Ljub-Ijanco in možato kadi vivček. — „Očka, fajfca vam bo padla v Ljnbljanco!" zakliče mali paglavec. — „Smrkave, n'kul !" zai'enči možakar. — „t)Čka, je že v Ljubljane!" se zakrolioče paglavec in steče. Pri vojakih. liorpoial: „Vi Žmahen pa Že tako zmešano odgovai'jate, kakor da ste pri zidanju babilonskega stolpa pomagali malto delati!" Pri brivcu. — „No očka, kaj pa midva?" ^ „Ostričt!" — Brivec: „Tudi obriti?" — „Ne, satiio po glavi, — bi-ado bom pustil!" Slovnično. „Generalno Ravnateljstvo Javnega Dobrodelstva, Trst," je poslalo nekemu Županstvu na Kranjskem naslednji tiskani dopis: „Slavno Županstvo X., Pot. Bez. Y. Podpisano i'avnateljstvo uljudno prosi ta Naslov da blagovoli, s osobito bitiostjo, informirati ako spodaj imenovani ima domovinstvo v tej občini." Pod tem dopisom so generalije dotičnega in sicer na slovenskem tiskanem formularju izpolnjene v nemščini. Ta formular tudi zasluži, da ga ponatisnemo: „Preimek...; Ime...; Stan,.,; Rojeno mesto...; rojeno leto.,.; Zanimanje...; Današnje bivališče,..; Ime očeta in svoj starši,..; Na ime očeta...; Rojeno mesto očeta in hiŠJia številka,,.; Ime matere in svoj stai-ši.,.; Rojeno mesto od matere in tiišna štev...." — Loterijske Številke. . Trst, 2«. junija 34 71 35 76 46 Solshe in druge hnjižnice lahko pošljejo knjige v vezavo v pol platno, ker jim lahko hitro postrežemo. Tudi molitveniki se sprejemajo v priprosto prevezavo. Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu. Pošteno siroto sprejme kakor za domačo uoka dniiina z enim otrokom na Uiinaju. Starost od 17 do 20 lot. Prednost ima, katera zna nekoliko šivati, razume vsaj malo iieiiiško in ima veselje z otrokom. Zagotovljena dobra brana in prija/iio ravnanj«, llstmenii pojasnila daj« iH'tsđiiiŠtvo l>oI. Novic. Malo posestvo se žeti kupiti na Dolenjskem. Kdor bi ga prodal, naj naznani upravništvu Dol. Novic. ki zna nekoliko kuhati in opravlja vsa domača dela, se sprejme takoj. — Kje, pove uredništvo Dolenj. Novic. — Plača 50 kron mesečno. Kupujejo se: suhe iiorovnice, črešnje = In letošnje goiie. = Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko Josipa Val - Ljubljana. MLINAR srednjih let. zdrav in čvrst, prost vojaščine, želi službo. Janez Pene, Bitna vas št. 14, pošta Trebelno. Priletna ženska se takoj sprejme v bližini Novega mesta v kmečko družino. Imeti mora veselje do otrok in do dobre njihove vzgoje. — Pojasnila daje upravniitvo Dolenjskih Novic. lÍEPíge za živino, ligtie-iirzapapil-niliB, štedilniiiB zo vzidati, otiovje za ohno in vrata, orodje za zidopjB, iiovaiiB, liijuljarjB in mizarjB, žico, locinliono mrežo za ograjo, samo-lolnice, železne roine li agajne, liuiiinjsifE teiitnice in drugo žbíbz-nino - doliava tvrdita A. Sušnih Ljuliljana, Zaiošha CBSta. Upravnih (vavpt) se takoj sprejme na neki graščini na Dolenjskem. Plača in postranski prejemki v živilih dobri, stanovanje prosto. Govoriti mora slovensko in nemško. Prednost ima oženjeni, ker si lahko žena in večji otroci še posebej veliko zaslužijo. Natančneje pri upravništvu našega lista. Pri pomanjkanju moke je najboljši piipomoSok „Mehlata"-iTioka; je k vaem pekavijatn, niočnatim jťJilom, kruhu, juham itd., za pridoflali, ker pot«in li?po iigledajo, narastejo, hranljivost, zaHitiiost, iiilatnost pridobi. Zdravniško priporočeno proti raxi. boleznini. Vsebuje lO"/, sladkobnih, 10'V„ mastnih snovi. Doti se najmanj 1 karton s Sfi zavit, za K 76; pri 5 kartonih Se 10»/; popusta. (Mala prodaja zavitku je S'M K.) A. Postržin, «ra/., Sleyroi'ff. tîO/II, Za event. vpraSanja se prosi znamko. Barva za obleke. OBLEKA pobarvana izgleda in nadomesti novo samo teda], Ce se resnično le z najboljšo, stanovitno la barvo pobarva. Vsak ai lahko sam doma brez truda in stroSkov pobarva obloto nli kaj drugega, naj si bo iz kakorânefçakoli blaga. Najmanj ae poSIjo že 10 zavit. poSt. navodilom za K 10 20. Trffovc.i 100 zavit. K 40. 1000 zavit. K 86 za vsakih 100 zavitkov. A. Postržin, Llommisaion «Mehlata>, «raz, Stevrerg. fiO/II. Sveče in sukanec dobavljam le proti predplačilu (vsaj '/•■ ostalo povz.) parafinske in voáCune, kos po K 1'60 Jo K 2'iiO, naj-niani 100 kosov v íabojčku so poStje. Sukanec lanoni na drvenih Spuljah znamka •Silberstorn> in *Kolo> 1000 Jarda dit. K ioo, MK) Jards dzt, K 200, 285 m K 120, 150 m K 90. A. Postrllii, Commission