•tev. 14. (Kärntner Heimat) Klagenfurt, dne 4. aprila 1930. leto XI l*l»«ia vsak petek. — Stane četrtletno I S, posamezna številka 12 g. — Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. - Naročnino Je vpoalati vedno v naprej. — Pritožbe glede nerednega dostavljanja lista so poštnine proste, če so odprte. — Inserati se zaračunajo po določenih cenah &iQ Propaganda dos Siedes. Das Land der Burgen, der Seen und der Lieder, nennen poetische Besucher unsere Heimat. Und wirklich gehört das Kärntnerlied zu den schönsten und ergreifen-sten Offenbarungen der Volksseele. Fast überall tönt das Lied am Feierabend, deutsch und windisch, und die lustigsten Gesänge wechseln sogar zeilenweise die Sprache. Der Gesang ist so beliebt, daß man sich den Kärntner ohne Lio(d gar nicht vorstellen kann. Das Lied hat aber auch besonders in der Form, die ihm Thomas Koschat gegelben hat. dazu beigetragen, Kärnten auf der ganzen Erde bekannt zu machen. Dieser melodienreichen Sprache der Volksseele wollen nun die Anhänger der „Koroška slovenska stranka" jdie Schande antun, sie zu einer Waffe des nationalen Hasses zu machen. Niemand in Kärnten wird sich darüber aufregen, wenn die Lieder de.s Volkes, die der Ausdruck eines reinen Gemütes sind und in harmloser Weise 'die Dinge behandeln, die das Leben bewegen, recht oft in deutscher oder windischer Sprache ertönen. Es ist aber ganz etwas anderes, wenn Gesangvereine im gemischtsprachigen Gebiet zu einem Hort des Chauvinismus werden und das Lied zu irredentistischer Propaganda mißbrauchen, wie es seit einiger Zeit durch einen Verein im Gebiete der Gemeinde Augsdorf geschieht. Dieser Verein, dessen Geist am besten durch den Ausspruch eines seiner Mitglieder charakterisiert; ist, das sagte: „Alles Deutsche muß vernichtet werden", reiste im vorigen Jahre nach Laibach, in die Zentrale des Hasses gegen Kärnten, und ließ sich dort als eine Gruppe von nationalen Märtyrern feiern. Seine Lieder in Laibach, die auch .durch den dortigen Sender verbreitet wurden, galten als Klagelieder und! Hilferufe angeblich Unterdrückter. Eine solche Propaganda kann nur verworfen werden. Nun geht der gleiche Gesangverein, der „alles Deutsche vernichten will", her und . trägt den Geldanken des Unfriedens auf jden Flügeln des slowenischen Gesanges in den deutschen Kurort Velden. Was hatten die slowenischen Sänger aus Augsdorf in deutschem Gebiete zu suchen? Die bodenständige Bevölkerung fand keinen Anlaß, zu dieser Liedertafel zu gehen, weil sie ja die Sprache der Sänger nicht versteht. So überragend, daß man für die Veranstaltung rein künstlerische Momente ins Treffen führen könnte, waren die Darbietungen auch nicht. Also kann es sich nur darum gehandelt haber,- d^r slowenischen Presse die Möglichkeit zu geben, zu berichten, daß in einer deutschen Gegend Kärntens ein slowenisches Sängerfest abgehalten wurde und aus dieser Tatsache irreführende Folgerungen für (den nationalen Charakter dieses Gebietes abzuleiten. Ueber diese Absicht können auch die drei deutschen Kärntner Lieder nicht hinwegtäuschen, die von dem Hetzverein in Veldien gesungen wurden. Die deutsche Bevölkerung wird sich solche Provokationen nicht of«t gefallen lassen. Daheim können die Leute von Augsjdorf, St. Aegyden usw. singen, was sie wollen, im deutschen Gebiet aber sollen sie Ruhe geben! brez soglasja večine kmetskega prebivalstva vsake vasi. Levica stranke mu očita, da se je ustrašil javnega mnenja v Evropi, desnica pa opozarija, da je Stalina že pr^d meseci svarila pred nasilno socializacijo, ki mora privesti do gospodarskega propada. Desnica mu zamerja tudi najbolj to, da je pred enim mesecem postavil pred sodišče dva inženerja, ki sta ga svarila pred socializacijo in ki sta bila zaradi tega obsojena na smrt in ustreljena. Diktatorja Stanila so tujfli prestrašili kmečki upori v okolici Moskve same, kjer so branili kmetje z orožjem na novo zaprte cerkve in je posebno resno stanje v Kavkazu in v Srednji Aziji, kjer so domačini odkrito napovedali vladi krvavo vojno. —i Neki ruski list piše: Ce bi se nadaljevala socializacija z isto naglico, ne bi ostalo pozneje na Ruskem nobene samostojne kmetije! To bi bilo dobro, če bi utegnila izhajati vlada brez denarja. A pod sedanjimi razmerami bi to pomenilo prevrat. Ne pridelalo bi se za izvoz potrebne množine žita. Vlada bi ostala breii denarja in bi še morala premagati grozovito lakoto itd. Tri vprašanja. Naš koroški grdrajalec „Koroški Slovenec" zopet ni zadovoljen. V Številki 12 piše, da se je na seji glavne komisije za carinsko premirje v Genfu glasovalo o določbi, po kateri naj bi pogodbene države podaljšale svoje trgovinske pogodbe 'do 1. aprila 1931. Avstrijski delegat je izjavil, da se dunajski vladi ni mogoče obvezati, preden ne revidira svojih trgovinskih pogodb. Francoski trgov, minister je izrazil svoje začudenje da zavzema tako stališče vlada, katero je jdose-daj evropska solidarnost tako zelo podpirala, ki pa sedaj to solidarnost krši. Ta člen je v polnem obsegu sprejelo 17 držav, 7 držav je bilo odsotnih, 5 e pridržkom in samo Oesterreich je predlog o|dklonil. Ce beremo med vrstasni vidimo, da je pisec na strani franc, trgov, minister. V Oesterreich ni bil in ne bo človeka, ki bi Slovencem storil prav, pač pa v Jugoslaviji sedi edon na krmilu, ki bi jim položil jezik za zobe. Tudi dr. Korošec je obnemel. — Zdaj imamo tri vprašanja: Kaj bi bil pisal „godrnjalec", ako bi bil sprejel naš dele-! gat ta člen takoj? Kaj bi bil pisal „godr-l V. b. b. njalec", ako bi se ni . bila udeležila naša vlada te seje? Kaj bi bil pisal, ako bi bil glasoval naš delegat za carinsko premirje s pridržkom? Vsak posamezni slučaj bi bil grajal. — Citateljem „Koroškega Slovenca" pa. poročamo, da je Oesterreich z Belgijo, Deutschlandom, Anglijo, Holland-skom, Francijo, Italijo, Luksemburgom in s Švico vred sprejel to pogodbo. Rnsija. V neki ruski vasi so postrelili več kme« tov, ker so se uprli zapiranju cerkve. Vse prebivalstvo vasi je bilo izgnano v notranjost Rusiji, vse imetje kmetov pa zaplenjeno. Brez vsega so morali ljudje oditi v svet. Prebivalci nekega malega otoka so se uprli oblastem, ko so ti hoteli zapreti cerkev. Oddelek državne policije je aretiral večino prebivalstva. Tudi 13 evangelijskih župnikov (pastorjev) je bilo aretiranih. Dva pastorja sta bila izgnana v vzhqjdno Sibirijo. — Kakor javlajo listi je stališče ruskega diktatorja Stalina postalo zelo kritično in da stoji pred padcem, ker je baje uvidel, da tako ne bo dosegel cilj in je zato prepovedal zapirati cerkve Straßenbauten im gemischt* sprachigen Gebiet. Im, Bauprogramm des heurigen Jahres befinden sich auch eine Reihe von größeren Arbeiten an den Bundes- und Landesstraßen des gemischtsprachigen Gebietes. Die Käppier Bundesstraße erfährt auf zwei Kilometer gegen den Bahnhof Völkermarkt-Kühnsdorf eine Vollwalzung und Kitonierung. Auf der Lavanttaler Bundesstraße werden heuer die Erdarbeiten und die Herstellung (der Objekte zur Umlegung des Schönweger Riegels hergestellt. Auf der Loibler Bundesstraße wird die Holzbrücke über die Glanfurt durch eine Eisenbetonbalkenbrücke ersetzt. Im Zuge der Maria-Gailer Landesstraße wird über die Gail nächst Maria-Gail eine neue Eisenbetonbrücke mit einer gesamten Lichtweite von hunjdert Metern gebaut. Die Mittelöffnung wird eine Stützweite von 58,10 Meter erhalten, daran schließt sich beiderseits je eine Flutöfifnung mit 21,25 Meter Stützweite. Diese Arbeiten werden auf alle Fälle durchgeführt. Dazu kommen aber auch noch andere, die auf Konto der Abstimmungsgedenkfeier werden gemacht werden können, die ja die Straßenwünsche der ehemaligen Zone stark berücksichtigen. Pretepi v poljskem parlamentu. V poljskem parlamentu je po glasovanju o obliki proračuna, ko je sejmski maršal že voščil poslancem vesele velikonočne praznike, prišlo do hudega spora med desničarsko opozicijo in vladnimi pristaši. Neki voditelj narodnih demokratov je dobil udarec na čeljust, neki drugi narodni de- stran 2 Koroška Domovina ste v 14 mokratski poslanec pa je dobil udarec po glavi z nekim trdim predmetom. Seja je bila zaključena med veliko razburjenostjo. Gibanje prebivalstva v Kärntnu. Zdravstveno-statistični izkaz o gibanju prebivalstvu v Kärntnu 1. 1929 prinaša nekaj zanimivih številk. Število porok '2548 (1. 1927 2437) se je pomnožilo; okraj Villach je ostal z največjo številko 608 (612) na čelu. Skupno število porodov 9915 (10.028) skaže majhno nazadvanje, pa tudi tukaj je okraj Villach na prvem mestu. Nezakonskih porodov je bilo štejenin 4186 (4159) in sicer ima. največjo številko 838 (910) okraj St. Veit. Umrlo je 6278 (5845) oseb in znaša prebitek porodov 3637 (4183). Umrlo je 3139 (3342) do 5. let, 1715 (1530) med 50. in 70. letom in 1771 (1605) nad 70. letom. Na čelu smrt-nonošnih bolezni so srčne bolezni z 923 (885), pljučna vnetica s 563 (481), jetika s 458 (494), možganski kap z 298 (2'33), prijojena življenska, slabost z 249 (235) slučajev. Skupno število prebivalstvo, ki je znašalo pri zadnjem ljudskem štetju 367.875, je med tem cašom najbrže narast-lo na 400.000. Oesterreiehisches Schwarzes Kreuz, Landesverband Kärnten. Wie aus den Zeitungen zu entnehmen war, fanden diesmal auch in Wien mehrfache Veranstaltungen anläßlich des Volkstrauertages statt, durchgeführt vom Kulturamt der deutschen Studentenschaft. So hielt das geschäftführende Vorstands-, mitglied, Öberstlt. a. D. Kaschnitz, am j Freitag, den 14. März, in der Universität! den Lichtbildervortrag „des großen Krie-J ges Opferstätten in aller Welt". Bei der am Samstag, den 15. März, in der Aula der Universität gehaltenen Heldengedenkfeier wurde vom 2'. Landes-Verbandspräsidenten, Generalmajor Bruner, ein Kranz am Denkmal des gefallenen Studenten niedergelegt. Am Albend hielt Gkn. Briuner eine tiefempfundene Weiherede. Hierauf folgte die Aufführung der „Isonao-Legende", die auch hier bei den zahlreich erschienenen Ehrengästen und der akademischen Jugend nachhaltigsten Eindruck hervorrief. Beide' Herren des j Landes-Verbandsvorstandes benützten den Aufenthalt in Wien, um die vom Landes-j verbände herausgegebene Ehrten t af«el für j die Opfer der Kärjntjier Abwehrkämpfer i den Herrn Bundespräsidenten Miklas,1 Bundeskanzler Dr. Schober, Bundesvize-' kanzler und Minister für, Heereswesen Vaugoin, Minister Ing. Schumy, General der Inft. Schiebl, General der Inft. Knaus und Uiniversitätsprofessor Graf Dr. Gleis-pach, persönlich zu überreichen. Alle Herren nahmen diese besonders ausgestatteten und mit einem Bande in den alten Kärntner Farben geschmückten Ehrentafel mit dankbarer Anerkennung entgegen und gaben der Hoffnung Ausdruck, daß dieselbe die größtmöglichste Verbreitung finde. In diesem Sinne richtet auch die Verbandsleitung nochmals die Aufforderung an alle Aemter, Behörden, Kirchen, Schulen, Vereine und Verbände usw. und auch an die gesamte Bevölkerung, sich eine solche Ehrentafel zu beschaffen, wurde ja der Preis der so künstlerisch schön geschmückten Tabel eben aus diesem Grunde so billig, zwei Schilling, mit Verpackung und Porto 2,30 S, gestellt. Bestellungen sind, zu richten an die Buchdruckerei Job. Leon sen., Klagenfurt, für Villach und Umgebung Buchhandlung Hans Heuß, Villach. Gau „Karawaiikea" nemškega in avstrijskega alpskega drnstva. Gau „Karawanken" je imel dne 25. marca svoj, glavni letni shod. Načelnik doktor Hradetzky je poročil, da se je stan članov zopet pomnožil in da šteje sedaj 348 članov. Iz poročil je posneti, da je gau zlasti skrbel za poprav© potov in je izboljšal pot v Tscheppa-Schlucht in na Stinze. Postavil je tudi nove table, posebno na potu k Klagenfurter Hütte skozi Bo^lental. Leta 1930 bodo končani poprave vseh starih markacij in tabl. Klagenfurter Hütte je imela v preteklem letu 2315 obiskovalcev, med njimi 255 iz Deutschlanda, 79 Jugoslovanov, 7 Angležev . . . Gau je imel 6376 šilingov dohodkov in znaša prebitek 3445 S. Končno je bil izvoljen zopet dosedanji zaslužni odbor. Proti deloneveljnim poslancem. Poslanci bavarska ljudske stranke so predložili bavarskemu deželnemu zboru predlog, v katerem prosijo državno vlajfdo, da naj predlaga deželnemu zboru predlaganje o premembi ustavne listine. Po tej premembi naj bi se poslancem deželnega zbora, ki izrecno nočejo sodelovati v deželnem zboru in pri seji ne pokažejo nobenega zanimanja,, odreklo jim pristojno brez-denarao porabno pravico prometnih sred- st v države in poleg tega tudi odškodnino za stroške. Hnd potres. Severno od Sicilije na Liparskih otokih je bil hud potres. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na prosto in se potem ni moglo več vrniti v svoje hiše ker je večina ulic bila popolnoma zasuta z razvalinami. V nekem kraju so skoro vse hiše tako poškodovane, da v njih bivanje ni več mogoče. Tudi na otoku Lipari, kjer se nahajajo politični pregnanci, so čutili potres, vendar tam ni bilo veliko škode. Smrtnih žrtev ni, pač pa je bilo več oseb ranjenih. Ljubosumna žena umorila svojega moža. Ngjdeljo, dne 23. aprila, je bil umorjen v Hallu (Tirol) prvi zdravnik otroškega zdravilišča v Wienu dr. Peterka od lastne žene. Truplo je ležalo na popolnoma od krvi premočeni postelji, obraz mu je bil strašno razmesarjen in lobanja razbita. Glava je imela 14 globokih ran, zadanih od sekire. Žena, ki je izvršila samomor s tem, da si je pognala v desno sence kroglo z vojaškim revolverjem, je ležela na tleh in je ji krogla popolnoma prebila glavo. Bila je na svojega moža zelo ljubosumna in je neprestano domnevala, da vzdržuje njen mož razne nedovoljene ljubezenske zveze s prijateljicami v Wienu. Zadnji vzrok tega strašnega čina je bil, da ona je hotela oditi v Gallspach k čudodelnemu zdravniku Zeileisu, ker je bila živčno težko bolna, a dr. Peterka to je kot zdravnik odsvetoval, kar jo je močno razburilo. Mislila je, da je samo zaradi tega ne pusti k čudodelnemu zdravniku, ker je ne mara in ker ima mlajša dekleta. V testamentu, ki ga je pisala že oktobra leta 1929, že napoveduje, da bo ubila moža, ker jo hoče uničiti in ker se je hoče znebiti. Abstimmungsfahrt ins Unterland Der Oesterreichische Touringklub, Land Kärnten, hält ami 13. April seine Mayer-Tenningburg-Fahrt im1 Zeichen der Volksabstimmung in das Kärntner Unterland ab Route: Pischeldorf, Brückl, Trixen, Völkermarkt. Hier Begrüßung durch die Gemeindeverwaltung und gemeinsames Mittagessen, nachmittags weiter über Ruden, Lippitzbach nach Bleiburg. Hier Begrüßung durch jdie Gemeindevertretung. Gemeinsame Nachmittagsjause. Weiter über Eberndorf, Miklauzhof, Annabrücke, Grafenstein nach Klagenfurt. Smola. — Ti, ali greš z menoj danes na bal? me je ogovoril prijatelj moj. — Prav rad, dragi toda nimam kostuma. — Brez skrbi. Pri meni najdeš vse, kar rabiš. Na razpolago ti je kostum bikoborca, ki ti bo, kakor mislim izvrstno pristojal. — Bravo . . . Kako pa se nameravaš ti našemiti? — Jaz bom „poglavar Indijancev". — To bo pa res imenitno. A Gizela? — Gizela? — Kako pa se misli ona kostumirati? —< Kaj res misliš, da jo vzamem seboj? E, dragi moj, to se pa temeljito motiš. Ce se hoče človek s svojimi prijatelji dobro zabavati, potem je že boljše, da prijatelijc in žen ne vlači seboj . . . Njo sem že opravil. Natvezil sem' ji, da moram oditi za 24 ur s teboj radi ureditve tvojih družinskih razmer. —« In ona ti je verjela? — Zakaj pa ne? Saj smatra tebe za zelo resnega moža. To pa tudi dokazuje, da sploh ne zna presojati ljudi . . . No, pa tokrat vsaj vem, da se jaz nisem motil. Torej, vse je v redu in midva greva . . . Sprva, je šlo res vse v redu. Moj prijatelj se je zabaval, da ga je bilo veselje gledati. Sčasoma se je pa umiril in postajal vedno resnejši. Kmalu sem spoznal, da je delal to le z namenom, da se ne izda. Bil je namreč že precej natreskan. Ko je pa že prekoračil vse meje skromnosti in umolknil ko grob, sem mu namignil: — E, prijatelj, ali bi ne bilo dobro, da se posloviva in greva? — Da že greva? . . . Praviš, naj greva, mladenič kaj . . . Sicer pa nimam nič proti temu, da prebijeva par trenutkov še pri „Mesečini". — Pri „Mesečini"? Čemu? — Da popijeva čašico dobre kapljice. Prijatelj, umiram od žeje . . . —< Saj si venjdar pil že čez mero . . . — Teh par čašic, ki mi jih očitaš, se je že davno izpuhtelo. Sicer pa se bo.va pri „Mesečini" lahko še mnogo lepše in boljše zabavala . . . Hajdimo . . . „Mesečina" naju čaka. — Kaj ne veš, da Gizela tam često večerja po predstavi v družbi svojih kolegov? -—i Nikoli mi še ni padlo na um, da bi ji trgal grižljaj iz ust . , . —- Toda ti siliš v nevarnost, da te zaloti .. . Saj1 vendar veš, kako si se izmuznil. — Misliš? Jaz pa vein, da sem v tem kostumu popolnoma varen in da nihče ne spozna. Ulvidel sem, da je vsako prigovarjanje zaman in sem se udal. Najin prihod' v veliko dvorano restavracije „Pri mesečini" je povzročil veliko pozornost. Eden kot bikoborec, drugi kot poglavar Indijancev . . . Komaj vsa sedla in se malo razgledala, sem opazil pri sosedni mizi Gizelo v družbi njenih gledaliških kolegov. Tudi ona je naju opazila in nekam začudeno zrla na kostumirano dvojico, kateri se je poznalo, da ima za seboj že precej „viharne" ure. S svojoi prijateljico sta nekaj šepetali in hihitali. Par minut kasneje se je Gizela dvignila in pristopila k najini mizi. Postalo mi je toplo in še bolj me je pogrelo, ko je nenadoma obstala tik pred nama., naju pomerila od nog do glave in hladno pripomnila: — A, to so posebno obleke za urejevanje družinskih zadev? — Gospa, oh, oprostite vstane moj prijatelj in s strastljivim gibljajem1 nadaljuje: — Nimam časti poznati vas. — Oh, že vidim, da si zrel . . . doda Gizela nekoliko razburjeno. — To vas nič ne briga, jo zavrne razjarjeni prijatel, ki je na vsak način hotel igrati svojo vlogo ido konca. — Svetujem vam, da se takoj izgubite od naše mize. Povedal sem: vam že, da nimam časti vas poznati. Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja in sožalja, ker ste se tako štev 14 Koroška Domovina stran 'd Razvoj našega mlekarstva. Po uradni statistiki ima Oesterreich okroglo 1,200.000 krav, ki dajo letno 2 milijardi litrov mleka v vrednosti 625 milijonov šilingov. Seveda prodaja ni taka visoka, ker kmetje tudi za svoje ljudi potrebujejo mleka. Zato pa je mlečna —i Oujte, ogovori mojega prijatelja brez uvoda, — Gizela je silno užaljena, niti besedice ne moremo več spraviti iz nje, dasi je bila še malo prej zelo razposajena. Pojdite 'ni potolažite jo. Prepričana sem da čaka samo na to. — Gospa, vaše prizadevanje je res plemenito. dovolite, Jda vas v zahvalo polju-bimi . . . — Oh, vi ste nepoboljšljiv grešnik. Toda tega pač ne smete storiti. — In če vendar le storim, kar sem sklenil, mislim, da tudi vi ne morete imeti ničesar proti — je nadaljeval uljudno moj da bo obdeloval svojo zemljo in dobro, seme sejal na njo. A vendar še ne ve sedaj ali bode žeti mogel kaj, če žito prav lepo cveti in huda nevihta prileti. Oh kaj pa je sedaj začet, obdelat moraš polje spet. Ubogi kmet pa le voljno, obdeluje spet zemljo. In ko ga gorko šolnce peče, po obrazu plot mu teče, a on se pa le vedno trudi, da. svoj trdi kruh prisluži. Zgc^daj zjutri on že dela. in se trudi pozno do večera, da prideluje za ves rod kar rabi revež in gospod. Dopisi. Keutschach. Bienenzüchter - Versa mm -lung. Sonntag, den 23. Mlärz, hielt der Bienenzuchtverein Keutschach - Maria -Wörth im Gasthause Jos. Sabith in Keutschach eine Versammlung ab, zu der der Obmann des Landesverbandes, Herr F. Mattitsch, als Redner erschienen war. In eineinhalbstündiger Rede sprach ifler Vortragende von den Neuerungen auf bienenwirtschaftlichem Gebiete, von dem für unsere Verhältnisse passenden gemischten Betrieb — einheitliches Maß für Bauern-, bzw. Rahmenstöcke —, von der Erfassung des Honigmarktes durch Verdrängung des Auslandshonigs, von den Wanderbienenständen nach amerikanischem Muster und zeigte an vielen Beispielen, daß auch dieser Zweig der Landwirschaft, wenn er richtig und mit Sorgfalt betrieben wird, Mühe und Arbeit reichlich lohnt. Der Redner, der auch idie allgemeine Lage der Landwirtschaft streifte, verstand es vortrefflich, die Zuhörer zu fesseln. Reicher Beifall folgte seinen Worten. Der Obmann des Zweigvereines, Oberlehrer Wank, sagte ihm für seine interessanten Ausführungen herzlichen Dank mit dem besonderen W/unsche, Herr Mattitsch möge die hiesigen Bienenzüchter recht bald wieder mit einem Besuche beehren. Ueber Ersuchen der Mitglieder finjdet in den Sommermonaten eine Ständeschau statt, bei der ein Wanderlehrer an der Hand eines Mikroskopes Untersuchungen über Bienenkrankheiten vornehmen wird. Razširjajte naš list. Če ste ga brali, dajte ga sosedu! prijatelj in brez nadaljnega objel lepo Lili ter jo krepko poljubil. Zdelo se mi je, da ji užitek ni bil baš neprijeten. Toda, kdor ima smolo, se je ne more otresti. Baš v trenutku, ko sta bila Lili in moj prijatelj tesno objeta, se ponovno oldpro vrata in prikaže se Gizela. — Takoj torej? — je kriknila, do skrajnosti razkačena. — Lepa prijateljica! Meni natvezi, da ga gre mirit, tukaj se pa na skrivnem poljubljata! •—' Sedaj pa se je tudi v Lilinih očeh začelo bliskati. —i Gospa, bodite prepričani, d'a ga nisem silila . . . — Gospodične, —• se je vmešal moj prijatelj. Pozivam vaju, da ostane ti mirni in ne delati kravala. — Toda njegovi pozivi niso nič zalegli. V naslednjem trenutku sta obe navalili druga na (drugo. Moj prijatelj je mirno opazoval nenavadni boj. Nenadoma pa je skočil v najbližjo kopalno kabino, ki je bila odprta, zaloputnil vrata in zaklical začudeni strežnici: i— Ako bi me kdo iskal, me ni tu. Razumete! Nato je vrata od' znotraj zaklenil. Kako je ta dramatična zgodba končala, vam ne morem povedati, ker sam ne vem1, kako sem se zopet našel v svoji sobi . . . Gospodarstvo. Zakaj postane govedo vampasto? Ko se začne pokladati kravam trava, seno v kratkem poide, in treba je seči včasih po starem senu, da se ga pomeša med travo. Tudi še neodstavljena teleta se na mleku prikrajša in se jim poklada potem trava. Vsak živinorejec skuša dobiti poleti od krav kolikor mogoče veliko mleka, zato ga pa utrga teletom, če je 1© mogoče. Da bi teleta vsled tega preveč ne shujšala, jim poklada mnogo trave. Ugaja mu, ko vjjdi, kako hlastno požira tele travo, toda ne spomni se, da bi dal teletom vsaj nekaj oblode, napravljene iz ovsene ali pa lane-ne moke, ali sploh nekoliko druge, bolj tečne klaje. Vampasta postanejo taka teleta, ki pridejo na svet po novem letu in ki jih držimo' pozneje v hlevu, vampasto pa ne postane tele, ako je potem, ko' smo ga odstavili, že precej časa žrlo seno in hodilo potem na pašo, posebno pa ob koncu zime. Ako se prvim odtrga mnogo mleka in se poklada potem izključno le trava, posebno pa še trda in morda celo mokra trava, pa nič tečne klaje in se jih drži le v hlevu, postanejo na vsak način vampasta ali trebušasta. Vampastemu teletu se navadno hrbtenica zlekne in rebra mu upadejo, kajti ogromna mnočina neprebavljene in težke klaje vleče hrbtenico k tlom. Takemu teletu stoji dlaka pokonci ali se ježi, život se pretegne, žival je omuljena in mršava. Čeprav se poklada teletu trave v obilici, vendar taka krma ne zaleže, ker ni dovolj tečna. Žival le životari in iz takega teleta ne postane nikdar lepa živina. Teleta, ki so na paši, žro sicer tudi le travo, a 'bila. so pravilno odstavljena, preden so šla na pašo. Teleta, ki so na paši, žro le kratko, lahko prebavljivo travo in še to polagoma in v mali množini. Kdor ne more spuščati poleti telet na pašo, naj jih dobro napaja z mlekom in ko jih hoče qdstaviti, naj napravi oblodo. iz ovsene ali pa lanene moke in naj jo prilije mleku. Priuči naj teleta polagoma tudi na zdrobljen, suh oves. Sena jim daj (drugače) mnogo, kajti ni se ti treba bati, da, bi se tele preobjedlo. Seno bodi dobro in tečno, a poklada naj se v malih množinah, pa večkrat. Vsak posestnik naj poskrbi že med letom, da bo imel v shrambi dovolj starega sena za celo poletje. Oe je zunaj toplo in če preveč ne (dežuje ter niso muhe in brenclji preveč nadležni, naj se goni teleta na pašo. Ako je pašnik dobro ograjen in so noči gorke, naj ostanejo teleta tudi ponoči na prostem. Na pašniku trava in zrak teletu ne škodujeta, pač pa v hlevu. Gospodinjstvo. Snaženje šivalnega stroja. Šivalni stroj, katerega hočemo ohraniti dolgo časa, moramo pravilno in natanko čistiti, glavno ulogo igrata tu Olje in petrolej. Marsikateri stroj je v nekaj letih tako obrabljen, da rabi večjega popravila ali pa se sploh ne da več popraviti in to samo zaradi nepravilnega čiščenja ali celo radi zanemarjenosti. Ako šivaš s šivalnimi strojem, moraš, vsak teden porabiti vsaj četrtinko ure za snaženje. Najbolje in najhitreje očistiš stroj na sledeči način: Vzemi najprvo čolniček ali kolešček iz stroja in ga shrani. Potem vlij v vse nalašč za. to pripravljene luknjice par kapljic petroleja, tudi na /dele železa pri stojalu, kakor pri stroju, kateri se pri vrtenju drgnejo drug ob drugega, vlij petrolej, Nato vrti stroj naprej in nazaj, da se izmeče staro, strjeno olje. Z mehko, čisto ruto. zbriši ostali petrolej s stroja in ga šele sedaj namaži s čistim oljem. Zelo v navadi je mazanje stroja z oljem, v katerega se primeša petrolej ali pa celo s samim petrolejem. In to je zelo napačno. Stroj sicer lahko teče, a se obrabi tako, da v par letih ni sploh več za rabo., kfer petrolej nima svojstva olja, nasprotno, že v steklenici raztopi olje, da. postane še to stroju škodljivo. Le samo čisto oljo zmanjša drgnjjenjje železnih delov in tako dolgo časa ohrani stroj. swan 4 Korožka Domovina štev 14 Rabite torej najprro petrolej in šele potem, ko ste ga idobro izbrisali, olje, in nikoli oboje namešano. Najboljše je olje iz kosti, ki ga dobimo v vsaki drogeriji, lekarni ali trgovini za šivalne stroje. Razne vesti, V Parizu se je neki neznanec v neki cerkvi, v kateri je bil pri spovedi, ustrelil in težko ranjen padel pred oltar. Z zadnjimi silami se je privlekel do zakristije, pokleknil tam pred duhovnikom ter ga prosil za odvezo. Pri zadnjih besedah duhovnika, ki mu je dajal odvezo, je umrl. V Budimpešti je v podstrešju neke štiri nas t ropne hiše izbruhnil ogenj in so plameni v par minutah zajeli vso streho. Ogenj se je hitro razširil tudi na sosednje strehe, vendar so gasilci v nekaj urah omejili požar,. Prepozno so našli v podstrešju tri onesvešoene elektomonterje s težkimi opeklinami, kateri so umrli, še preden so jih prepeljali v bolnico. V Mehiki sta se skregali dve sestri, zaradi moža, ki ga sta ljubili obe. Prišlo je do dvojboja, katerega so izbojevali v kuhinji na njunem stanovanju. Obdelali sta se z zbodljaji z noži tako, da ji so morali v življensko nevarnem stanju prepeljati v bolnišnico. Pomožni delavec E. P. iz. U]nternagel-berga v Niederösterreichu se javil pri orožnistvu, da je meseca oktobra 1. 1924 lil gostilničarju F. Wenningru v vino skrivaj strup. Dne 1 decembra je gostilničar umrl. Sodišče je naredila izkopovanje trupla. Zvezni kancler dr. Schober je sprejel poslanstvo zveze avstrijskega društva za živalsko zaščito. Poslanstvo je izročil zveznemu kanclerju spomenico, v kateri prosijo za poboljšanje kazensko zakonskih določb dotičnega zakona. Andrej P. hlapec iz Haimburga je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Sedaj je stal zopet pred deželno sodnjo zaradi svoje tatinske roke. Povsod kjer je delal, je vzel kako malenkost. Tako je ukradel Martinu Harrichu v Oschenitznu želeano palico, Mariji GToinig v St. Ulri-chu nekaj detelje in semena ter jermen, Valentinu Matscheku v Diexu nekaj orodja, R'. Tremmelsbergerju istotam dežnik, M- Rebernigu sekiro. Za vse skupaj je dobil 14 dni zapora. Bartl. W. in Franz G. sta bila kot klap ca v službi posestnice Barbare Kraut v Dullachu. Tu sta skupaj kradla delodajalki 65 kg pšenice, 57 kg ječmena in 42 kg ajde. Pri sodniji sta vse lepo priznala. in. je Bartl W. dobil l mesec strogega zapora, pogojno na tri leta, ker še ni kaznovan, Franz G. pa en mesec ječe. V narodnem svetu v W]ienu so stavili poslanci Thaler in tovariši predleg zaradi saščitnega zakona ta med. V Feldkirchnu v Steiermarku je morala 11 letna hči nekega črevljarja ostati po pouku v šoli. Ker se deklica ni vrnila domov, so jo šli iskati in jo našli nekaj ur pozneje v potoku pri mlinu kot truplo. Odbori posestnikov medalj za hrabr'ost v Wienu je zbral 36.000 bojevnikov, ki imajo medaljo za hrabrost in sicer 500 z z zlato, okoli 9000 z veliko srebrno in okoli 26.500 z majhno srebno medaljo. Zahteva teh je, da naj ne bo dana prednost eni kategoriji, temveč da naj se ozira na vse enakomerno. Nekaj poslancev je že bilo pri zveznem kanclerju in so ga vprašali, kakor on o tej žadevi misli. IV Parizu so aretirali tri nevarne vlomilce, ki so v kratkem času pri vlomih v stanovanja odnesli plen v vrednosti več milijonov frankov. Vodja tolpe je stanoval s svojo ljubico v razkošnem stanovanju. za katero je plačeval mesečno 10.000 frankov in je imel razen tega na deželi krasno vilo in več avtomobilov. V Italiji so aretirali 36 letnega Italijana, ki je 17 let bival v Ameriki. Udeležil se je pred 17. leti umora nekega kmeta in je nato z napačnim potnim listom pobegnil v Ameriko in si je pridobil znatno premoženje. Ker je mislil, da so po 17 letih njegov zločin pozabili in da ga ne bodo več spoznali, se je vrnil v svojo domovino, da bi poročil svojo nekdanjo nevesto. Pa. so ga. spoznali in zaprli. V Londonu je zboroval poseben odbor, ki se je bavil s vprašanjem o ukinjenju smrtne obsodbe in ki je med drugim sklenil, da ne smejo biti obešene ženske. Proti temu je vložila angleška ženska zveza svobode sledeči protest: „Mi smo načelne nasprotnice smrtne obsodbe. A če bo država obdržala vislice, smatramo, da bi bilo krivično najvišjo kazen odmeriti samo moškim. Zahtevamo za ženske vse pravice. Zahtevamo tudi, da se obsodijo ženske za zločine prav tako kakor moški." V papeževi državi so izvršili ljudsko štetje, ki je pokazalo, da živi na njenem ozemlju 565 državljanov. 300 drugim osebam so (državljantsvo odrekli. Na tem ozemlju živi okoglo 900 oseb. V neki italijanski cerkvi se je ženil neki mladinec. Ko se je obred poroke začel, so planile na ženina tri ženske, ki so ga začele strahovito psovati, cež da jih je varal, jim obljubil zakon in jih je potem sramotno zapustil. Pa po poroki je novo-poriočenca čakalo še hujše presenečenje. Tam je namreč planilo še več žrtev na novo poročeni par, ki se niso omejile samo na psovanje neavestega zapeljivca, marveč so ženina temeljito opraskale, nevesti pa popolnoma raztrgale poročno obleko. V Zagrebu je poskušala neka 14 letna deklica izvršiti samomor in se je Manila pri tem z revolverjem v prsi. V bolnici je izpovedala, da je bila vzrok beda, v katero je zašla, ker je njen oče bolan. Zvedelo pa se je, da je imela že dolgo časa lju-bavno razmerje z nekim mesarjem, ki je ni hotel poročiti, kar je bržkone pravi korak samomora. V Ameriki živi vdova nekdanjega 1'ast-nika petrolejskih vrelcev, ki se je po moževi smrti, 1. 1898 zblaznila in od tedaj ni zapustila norišnice. V zadnjih 30 letih je narastlo nje premoženje na 112,000.000 šilingov. Samo lani je prejela 4 milijone obresti. Ker pa ona jih ne utegne porabiti, se obresti vedno pripišejo h kapitalu. Na polotoku Koreji je med predstavo v kimu eksplodiral z ogromnim plamenom velik kotel, napolnjen z plinom. V trenutku je bil ves kino v ognju. Od 134 navzočih šolskih otrok so jih mogli rešiti samo 26. Od ostalih 108 otrok so 104 našli smrt v plamenih, štiri pa so s smrtnonevarnimi opleklinami prenesli v bolnišnico. Dafifia- in I Sifiput- J posnomalniki M posnamejo dobro, tečejo lahko in so trpežni, g H so boljše kakovosti, kakor bi se dalo soditi || j= po njih ceni in so saraditega pri kmetih zelo §jf priljubljeni. M §j Plačilne olajšave. Prospekte zastonj. J Oafi(ia~€>eparator~ liiuiiJöofotlfdkaff m. d. Q., Wien g ,„nP s XIII2, Wagenseitgasse >4/47* je 1'.: 14.: 15.: Bis 15.: 16.: 20. Yiehmärkte im April 1930. 7. Griffen, Bh. Völkermarkt, Blondvieh und Simmentaler, V. u. J. M„ 250 Rinder, 7. Pölling, Bh. Wolfsberig, Blondvieh, V. u. J. ML, 50 Rinder. 7. Hermagor, Bh. Hermagor, Pinzgauer, V. u. K. M., 100 Rinder; Mittfastenmarkt. 7. Mallestig, Bh. Villach, Pinzgauer, V. u. J. M., 50 Rinder. 7. St. Leonhard im Lav., Bh. Wolfsberg, Murbodner, V. M., 50 Rinder. 8. Eberstein, Bh. St. Veit a. d. Glan, Blondvieh, V. u. J. M., 50 Rinder. 8. Wolfsberg, Bh. Wolfsberg, Blondvieh, Vi ML, 100 Rinder; Schwarzsamstagmarkt. !). Hinunelberg, Bh. Klagenfurt, Pinzgauer, V. M., 50 Rindex-, 11. St. Andrii im Lavanttale, Bh. Wolfsberg, Blondvieh, V. u. J. M„ 200 Rinder, 50 Pferde. 11. Winklern i. M., Bh. Spittal a. d. Dr., Pinzgauer, V. u. J. M., 200 Rinder; Schwarzfreitagmarkt. 12. Pusarnitz, Bh. Spittal a. d. Dr., Pinzgauer, V., Pf. u. J. M., 350 Rinder, 300 PSerde; Palmmarkt. Steuerkalender für April. Körperschaftssteuer, zweite Rate. Lohnabgabe fiiir März (mit Erlagschein an die Landeskasse, Postsparkassenkonto 37.715*2); gleichzeitige Einsendung der Abrechnungen an das Landes-Abgabenamt; Energieabgabe. Grund- und Hauskassensteuer (Lan-ideskasse, Postsparkasenk. 37.715*1) 15. April: K rfa f t w'agen ab gäbe, zweites Vierteljahr (Landeskasse, Postsparkassenkonto 37.715*3). Rentensteuer im Abzugswege. Dienstabzugssteuer für März. Waremumgatzsteuer- Abschlagszahlung, auch für die pauschalierte landw. Warenumsatzsteuer. Bierabgabe (Landeskasse, Postsparkassenkonto 37.715*5) fiür März. Marktberichte Pšenica (1 kg) . . . rž ........ ječmen...... oves . • ..... koruza ...... ajda ....... proso ... fižol ....... leea ....... detelja...... krompirje..... vole (prima) .... vole (sekunda) . . . molzne krave in biki klavne krave . . . teleta ....... prašički...... pitani prašiči . . . ovce....... kure (l kom.) . . . jajce (1 kom.) . . • maslo (1 kg) ... mleko (11) .... skuta (1 kg) ... • seno (eladko) 100 kg seno (kislo) 100 „ slama 100 „ drva bukova .... drva mehka .... Klagenfurt Völkermarkt od do gr. od do gr. 30 32 28 30 23 25 20 21 24 26 24 25 20 2i 17 18 20 22 19 20 24 26 24 26 — — 22 23 — 60 38 40 — — 45 46 — — 17« 19» — 15 6 7 — — 160 170 .— — 145 155 120 150 130 145 80 180 90 120 — — 200 210 380 420 350 400 250 300 250 280 — — 75 90 400 600 — — 14 16 12 15 500 600 500 600 42 46 30 32 140 160 — — — 1400 1100 1200 — 1000 900 1000 — 1000 700 800 700 — — __ 550 — — — Stanje valute dne 3. aprila. 100 mark (Rentenmark) = 16875 Schilling 100 dinarjev.....= 12 466 „ 100 lir........= 37-13 100 dolarjev.....m 707 — Lastnik, izdajatelj i« odgovorni urednik: France Menuner, Klagenfurt. Založba in tiSk Leon sen., Klagenfnrt.