KS Mllan Majcen: Preptetanj« stanovanjskih In gospodarskih problemov
Podeželske idile že zdavnaj m več...
KS Mllan Majcen leži na skrajnem jugovzhodnem delu občine Ljubljana-šiška, zato razen na krajevni skupnosti Hinko Smrekar in Na Jaml meji tudi na občino LJubljana-Cen-ter in Bežigrad. Šteje tri tisoč prebivaleev, tolike pa |ih tudl prihaja na delo od drugod. Razprostlra se na površini 60ha, več kot polovico te površine zajemata Športnl park ing. Stanka Bloudka in gozdnato pobočje do vrha hriba nad dvorano Tivoli, kar predstavlja re-kreacijsko območje KS, občine in dlrieg« dela Ljubljane. Ostali del med Celovško cesto in žfelezniškb progo je urbano pozldan z vočnadstropnimi bloki, dvema stolpnicama in z enonadstropnimi in pritličnimi hišami. Prlbližno polovico pozidane površlne zavzemajo gospodarski objekti TOZD, kar daje KS industrijski značaj.
Pred sto leti je bilo območje KS popolnoma podeželsko. V zgomjem delu je bilo deset zgradb, v spodnjem dve: Muzej Ijudske revo-lucije — Cekinov grad, zidan leta 1720 in stav-ba, iz katere se je razvila Pivovarna Union. Že-lezniška proga Ljubljana —Jesenice je stekla leta 1886, vse ostalo so bili travniki in polja.
Zaradi tesne prepletenosti industrijskega in stanovanjskega značaja ima KS zelo speci-rično problematlko. Od večjih DO na njenem območju so avtohtone s KS le Pivovarna Union, Slovin in Železnica, do pogostih kon-fliktov prihaja predvsem z manjšimi organiža-cijami.
»Gospodarske dejavnosti na območju KS \z leta v leto povečujejo svoje proizvodne zmog-Ijivosti. Nekaj je bilo že rušenega, veliko je preurejanja stanovanjskih prostorov v poslov-ne. Število prebivalcev bi že upadlo, če ne bi bilo izvedenih nekaj novogradenj, zato je naša stalna težnja, da ne pride do zmanjšanja šte-vila prebivalcev v KS,« je povedal Miloš Miko-lič, predsednik sveta SZDL v KS. Poudaril je še, da so pogoji življenja in bivanja stanoval-cev slabi zaradi prekomernega onesnaženja zraka in ropota. Nujna bi bila namestitev čistil-nih naprav, ker pa bi bilo to za delovne organi-zacije veliko finančno breme, z njimi ne morejo najti skupnega jezika.
Problematična je tudi prometna ureditev. Ulice so namreč grajene za osebni promet, služijo pa predvsem vozečim težkim vozilom. Stoječega prometa je nekaj manj.
»Soglasje smo dosegli edino s Pivovarno Union, katere promet sedaj poteka znotraj same DO in preko železnice. Slovin in Alko nakladata in razkladata tovornjake kar na ulici, kjer potem ostane precej embalaže. Trudimo se, da bi čimveč prometa prsusmerili na že-leznico,« pravi tov. Mikolič.
Žetezniška tovorna postaja mnogo pripo-more k razbremenitvi težkega tovOrnega pro-meta poulicah. Na letonatovorijo in raztovorijo približno 350.000 ton tovora, na tirih pa je tudi mnogo stoječih cistern Slovina. Delo poteka tudi v nočni izmeni, ropot pa je bližnje stano-valce moti. Ker pa postaja služi vsej industriji ob kamniški progi, je nemogoče vse delo opraviti čez dan. Večjih tatvin na postaji še ni bilo.
Miloša Mikoliča smo povprašali še o sistemu informiranja in o delovanju DPO v KS.
»Krajani niso dovolj informirani, informacije ne zadoščajo oziroma niso ustrezne. Oglasna mesta za izobešanje plakatov in vabil sicer imamo, vendar hodijo Ijudje nezainteresirani mimo. Težave nastajajc tudi ob sklicevanju
večjih sestankov, ker nimamo v zadostni meri zagotovljenih ustreznih prostorov. Razmišlja-mo, da bi sistem informiranja uredili prek po-verjenikov, kot ima to organizirano ZZB, ki je izredno dejavna, tako v okviru KS kot v svoji lastni organiziranosti, v programih in nalogah. SZDL in ZK sta v delovanju nekako povprečni, medtem ko aktivnost mladinske organizacije stalno niha. Trenutno delo na žalost zamira. Razna društva, Rdeči križ, Balinarski klub Milan Majcen, delujejo po lastnih programih,
Kulturnega društva pa nimamo, tako da več-krat prosimo za pomoč šolsko mladino.«
Sedem let že deluje na območju KS kino Mojca. To je edini otroški kinematograf v Ju-goslaviji. Dvorana ima 290 sedežev, a ima na dan le do 150 obiskovalcev, malo več obiska je edino ob sobotah in nedeljah. Ob izrednih pri-ložnostih ima KS možnost uporabe dvorane.
Predvsern za prebivalce starejših zgradb, na Medvedovi npr, je v bližnji prihodnosti predvidenih nekaj obetajočih sprememb.
Zazidalni načrt predvideva moderniziranje prostorov, predvsem pa uredites, higienskih razmer. Načrtujejo tudi preureditev pritličnih prostorov v trgovinice in obrtne delavnice, kar bi sedanji videz KS gotovo zelo popestrilo.
Sonja Nered