Posnemanja vredno in potrebno. Slavui občinski odbor Brašlovski doposlal je uiedništvu sledeče pisanje: Naš obč. odbor je pri danešnji seji zopet drugo proaujo sklenil; katero sino dižavnemu zboru na roke dr. Voanjaku po&lali ter jo blagovolite v nSlov. Goapodar" natisniti. x la S3 Visoka zbornica poslancev! Prebiitki uasledki, katerih si žal Slovenci na Štajerskem moramo skušati v tem, da se naš tnaterinski jezik vedno in vedno ae zatira po aolab, uradih zlasti pa pii Bodnijab, ailijo aas, da predložimo visokej zbornici prošnjo, naj bi ao nam vendarle enkrat dejanskc podelile narodne uašc pravice glede rabe alovenakega jezika v šoli iu uradu, katere namreč pravice niso samo naravue, tcinuč so nam i po nstavi zagotovljene. Jako žalostni in potrti smo, ako po vednib skusnjah zlasti pred sodiškimi uradi moramo misliti, da uam na domačej zernlji ni dovoljeno, v matemem jeziku občevati, bodi si ustno ali piameno in ko vidimo, da tako ravnanje jako akodIjivo upliva ne samo v duševnem oziru, ampak tudi v dejanskem; kajti čestokrat mora alovenski kmet, nemščine ueumeci po dve, tri ure daleč boditi, da najde iu napro8i kakšnega nemški znajočega človeka, naj mu prestavi, in ae takrat mora tako slepo verjeti, da li je res tako, ali ne, kakor se mu razjasni. Prej ne bomo Slovenci mirovali, da dobodemo svojo aadsodnijo, katera bi se naj uatanovila v Ljubljani; ker v narodnem oziru smo zgubili vse zaupanje v Gradci kedaj doseči avoje pravice. Slovenec postane časoma žalosten. otožen, ko vidi, da le tuji jezik vse velja materinaki panič; če vidi, da se sme vsak pobalin mu posmehovati, in zaničljivo govoriti o slovenskem jeziku. Slovenci smo vedno udani ceaarju in domovini, na uas se je zanesli v odloeilneai trenutka — da pa ne bomo samo Slovenci po imenu, am- pak dejaaski, naj 86 untaao^i spodoboo žtevilo 8loveaakib gimaazij in realk, vsaj aekoliko skraja. Tadi olikaa Sloveaec aeče ae odtujiti in umikati svojim bratom, oa boče tudi, ako se 7rae in si ta ali oai poklic izvoli, živeti 7 vednej Z7ezi z ljudatvom — nemški jezik ae sme temu zavira biti. Naj se da Sloveacem priložooat, oai hočejo pokazati, da ao zreli za sredaje šole, za slovenska BČiteljiača, za aloveaaki nradai jezik. Vigoki državai zbor naj torej blagovoli to prošnjo preudarjati ia ukreaiti, kar aam je treba. Občina trg Braslovčo 5. marca 1882. Sledijo podpisi.