Poštnina plačana v gotovini. Številka 57 /\ Maribor, It. oktobra 1937 Posamezna številka Din 1.50. Leto II E i OOVI N Izhaja tedensko — Velja po pošti dostavljen : na mesec Din 6’—. za tujino na mesec Din 10'— — Oglasi po tarifi m Tednik za vsa javna vprašanja Uredništvo in uprava :~Maribor, jAleksandrovaf47 — Telefon 26-16 — Rač. poštne hran. 17.160 — Rokopisov ne vračamo Roosevelt: ». . . sovražniki miru ne bodo uspeli! « Kot odgovor na gromovniške govore diktatorjev Hitlerja in Mussolinija, se je onkraj »velike luže« oglasil predsednik Združenih držav Roosevelt. Njegov govor je bil zgodovinski. Malokdaj so besede človeka, poglavarja velike države, padale tako ostro, jasno in moško. Rooseveltove besede je vsa svetovna javnost sprejela z velikim navdušenjem. Roosevelt je znova potrdil, da Združene države in njim na čelu on sam, krepko stoje na braniku svetovnega miru in demokracije. Ob njegovem govoru niso zastrmeli samo diplomati. Milijoni in milijoni ljudi širom sveta so ploskali besedam Roosevelta, ki je v vseh znova obudil vero v poštenje, pravico in medsebojno spoštovanje narodov. V svojem govoru predsednik ni imenoval nobene države, tudi Japonske ne. Njegov govor je izzvenel v principu proti vsem, ki že nekaj let nazaj ne spoštujejo več nobenih mednarodnih pogodb ter v obrambo vsega in vseh onih, ki dragocene človekove pridobitve mnogih rodov čuvajo kot najsvetejši ideal. Roosevelt je govoril proti onim, ki brez vzrokov, brez vojnih napovedi, brez opravičila, pobijajo z bombami nedolžne otroke in žene. V času »miru« podmornice napadajo in potapljajo brez vsakega povoda mirne trgovske ladje. Nekatere države se vmešavajo v državljanske vojne in pobijajo narod, ki jim nikoli ni storil nič žalega. Z ozirom na vse to, ne stoji v ospredju samo ta ali ona prekršitev pogodbe, temveč splošen mir in načelo človečanstva. Devetdeset odstotkov držav je pred nevarnostjo, ki jo stalno izzivajo nekatere države. Predsednik Roosevelt je pozval vse narode in države, da za ohranitev svobode in miru podvzamejo vse potrebno, to je, da se strnejo v sodelovanju za mir. Pri tem je poudaril, da se naj oni, ki stalno izzivajo, zavedajo, da proti tej svetovni miroljubni skupnosti ne bodo uspeli. Rooseveltovim* besedam so sledila takoj tudi dejanja. Že naslednji dan po govoru predsednika, je Amerika uradno proglasila Japonsko za napadalko v sporu s Kitajsko ter jo tudi ostro obsodila. Takoj nato je Društvo narodov prejelo iz Amerike obvestilo, da bodo Zedinjene države sodelovale pri vseh težnjah, ki se krijejo z njenimi. Končno je Amerika ddla pobudo za sklicanje konference devetih velesil, ki so podpisale pakt o čuvanju kitajske samostojnosti. Roosevelt je s svojim govorom, še bolj pa z dejanji, ponudil Evropi roko v sodelovanju proti onim znanim evropskim silam, ki stalno izzivajo. Amerika je preko predsednika Roosevelta sporočila vsemu svetu, da v današnji borbi fašizma in demokracije stoji na strani vseh onih, ki se bore za svetovni mir in načela demokracije. Blok demokracije Med srbskim in hrvaškim narodom je dosežen popoln sporazum V Zagrebu je bil 7. t. m. ob deveti I ugotovili, da je dosežen popoten spo-uri sestanek delegatov združene opo-1 razum med predstavniki srbskega in zicije pod predsedstvom dr. Vladka I hrvaškega naroda. Tekst je bil spo-Mačka. Na tem sestanku so delegati | ročen javnosti preteklo soboto. Besedilo sporazuma: Hrvaška kmečka stranka in Samostojna demokratska stranka, združeni v Kmečko-demokratski koaliciji, ter Narodno radikalska stranka, Demokratska stranka in Zemljoradniška stranka so utrdile naslednji sporazum: I. Stoječ na principu demokracije, smatramo narodno suverenost za jedro vsake državne organizacije in narod za izvor vsake javne oblasti. II. Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov, ustava z dne 3. septembra 1931 nima moralne obveznosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratskimi načeli in je bila sprejeta ne samo brez Hrvatov in proti Hrvatom, marveč tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko uveljavljeni ustavi in ki se opira le na navidezni parlament, nima nikake avtoritete niti med Hrvati in ne med Srbi. III. Soglasni smo, da je neobhodno potrebno, da se uvede nov ustavni red, ki bo zasnovan na načelih narodne vladavine in se bo ustvaril kot skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. IV. Naše stranke se zavedajo, da zastopajo tudi hrvatski in srbski narod, ter stoje na stališču, da je napočil zadnji čas, da se enkrat za vselej prekine z vsemi nedemokratskimi sistemi in režimi ter se omogoči Srbom, Hrvatom in Slovencem sporazumna organizacija državne skupnosti na enako zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V. Edina pravilna pot do tega smotra je, da prevzame državno upravo narodna vlada, sestavljena iz predstavnikov vseh političnih strank, ki imajo dejansko oporo v narodu. Takšna vlada bi morala skupno s krono na dan prevzema uprave: 1. proglasiti začasni osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se obenem ukine ustava z dne 3* septembra 1931. Ta osnovni zakon bo vseboval glavna načela države in bi veljal do uveljavljenja nove ustave. V osnovni zakon bodo vnesene naslednje odredbe: da je Jugoslavija nasledstvena ustavna in parlamentarna monarhija; da v Jugoslaviji vlada kralj Peter II. iz dinastije Karadjordjevičev; da do njegove polnoletnosti kraljevsko oblast izvršuje namestništvo; da so državljanske in politične svoboščine zaščitene in da je zajamčen parlamentarni sistem'vladavine in slednjič, da bo ustavotvorna skupščina sprejela ustavo z večino, v kateri mora biti večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev, narodnih poslancev ustavotvome skupščine. 2. Istega dne proglasiH pravičen in demokratičen volilni red in razpisati volitve za ustavotvorno skupščino. Vlada mora dati vsa poroštva, da bodo volitve za ustavotvorno skupščino izvedene svobodno in da bo prava narodna volja prišla do polnega izraza. Vlada bo odgovorna pred ustavotvorno skupščino po načelih parlamentarizma. VI. Navedene stranke v duhu te soglasnosti ustvarjajo blok za skupni boj za ostvaritev političnega in državnega programa, vsebovanega v tem sporazumu. ZAGREB—BEOGRAD, 8. oktobra 1937. Dr. Vladko SViaček, Adam Pribieevič, Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič, Jovan M. Jovanovič. Beneš: Zmaga Ljudske fronte Nedeljske volitve v Franciji so utrdile moč Ljudske fronte Ko je bil francoski narod oropan vseh lin se združeno bore za svoje zahteve h Širite ..NEODVISN pravic in svoboščin, je v znani francoski revoluciji sam strl okove suženjstva in si sam vzel toliko svobode in pravic, kolikor jih je potreboval za svoj napredek. Ro je pred kratkim časom ogrožale svobodo in pravice francoskega naroda tako imenovanih »200francoskih rodbin«, je narod sam pometel s pijavkami ljudske krvi. Združila so se delovna ljudstva v skupnost, v močno Ljudsko fronto, ki je prevzela politično oblast v svoje roke. Krizo, ki so jo preživljali francoski delovni sloji, je nova ljudska vlada rešila na ta način, da je z novimi socialnimi zakoni prisilila kapital k povečanju mezd in plač delovnemu ljudstvu. Takoj se je pokazalo Zboljšanje. Brezposelnost pa je ljudska vlada omilila s 40-urn;m delavnikom. Uzakonila pa je še mnogo drugih odredb, ki so vse v veliko korist delovnim slojem. Popolnoma neodvisna pa tudi ljudska vlada ni bila od kapitala. Ko ga je z novimi uredbami hotela v živo zadeti, ko se je hotela lotiti polnih žepov kapitalistov in bank, je kapital povzročil njeno krizo. Blum je moral odstopiti im, prevzeti mesto podpredsednika vlade. Toda Ljudska fronta je ostala trdno na površju. Tudi nova vlada .ni sprejela boja, ki ji ga je napovedal kapital. Francoski delovni sloji so se še tesneje povezali v Ljudski fronti pravice. Kako hudo so se urezali vsi fašistični elementi, ki so napovedovali konec demokratične Ljudske fronte, so pokazale volitve v okrožja, ki so bile v Franciji preteklo nedeljo. (iPri nas se je konca Ljudske fronte veselilo vso časopisje JNS In JEZ.) Nedeljske volitve so imele velik pomen samo za notranjost države im vendar jim je evropska javnost posvečala veliko pozornost. iPomenile soi trdo preizkušnjo za Ljudsko fronto, ki so desničarske skupine napovedale oster boj Toda Ljudska fronta je pri nedeljskih volitvah zmagala z veliko večino. Danes ve ves svet, da je francoski narod na strani •demokratične Ljudske fronte. Nedeljske volitve so se izvršile v Franciji v najlepšem redu in miru. Volilni rezultati pričaijoi, da je dala Francija znova svoj glas za svobodo in demokracijo Predsednik vlade Chautemps je izjavil da so volitve pokazale ustaljeno razmerje med strankami. Največji napredek so pokazali sorazmerno socialisti. Njihov pridobljeni glasovi gredo v škodo radikalom in desničarski opoziciji. Komunisti >so razvili zelo živahno agitacijo, obdržali pa so le svoje opozicije, ker ni bilo volitev v Parizu in senskem okraju, kjer so najmočnejši. Radikali so obdržali svoje mandate. »... socialna pravičnost je najboljša garancija za mir...« Te dni je predsednik češkoslovaške republike dr. B e n e š sprejel delegate Mednarodnega urada dela. Ravnatelj urada H. Butler, je pozdravil dr. Beneša s posebnim poudarkom, ko je njega in republiko označil za najgorečnejša sodelavca in pobornika pri ureditvi vseh spornih vprašanj med narodi, ki danes nenehoma groze porušiti svetovni mir. Predsednik dr. Beneš je v svojem odgovoru z nekaterimi značilnimi stavki nakazal pot do ureditve sedanjih vzburkanih razmer, pri čemer bi naj imel največ zaslug Mednarodni urad dela. Predsednik dr. Beneš vidi v Mednarodnem uradu dela ne samo institucijo, ki se bori za svetovno uravnovešenost na socialnem polju, ampak še veliko bolj vpliven faktor pri urejevanju vseh mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Gospodarska povezanost med državami prinaša velike koristi. Trdno in dobro organizirane mednarodne gospodarske vezi ustvarjajo prav tako trdne politič ne pogodbe in kar je najvažnejše: zaradi velikega prometa se vse boli zmanjšuje brezposelnost. Prepričan sem, tako je dejal dr. Beneš, da bi vse države in vlade lahko s primernim sodelovanjem v gospodarskih rečeh zmanjšale ali celo odpravile vse dosedanje težave. Prav zato je treba z vso resnostjo upoštevati prizadevanja Med narodnega urada dela. Neprestano nadziranje države nad gospodarstvom, mora biti značilnost pri novem socialnem urejevanju države, a prva skrb in dolžnost sodobnega državnika mora biti razumna socialna politika. Le tako bomo prišli do socijalno pravične urejenosti, ki je obenem najboljša garancija za mir. Sodobna mednarodna socijalna zakonodaja mora čim-prej rešiti vprašanje skrajšanja delovnega časa. Racionalizacija in mehanizacija proizvodnje, ki pa sta šele na pohodu, že dolgo zaskrbljujeta državnike: kako zaposliti delavstvo in uradništvo, žrtvi modernega napredka? Zaenkrat je edini izhod ta, da se skrajša delovni čas. Prav tako pa je treba čim prej izvesti trdno zgrajen način socijalnega zavarovanja. Zaščita žene in otroka, delavčevega življenja in zdravja, to so problemi, ki za ves kulturni svet pomenjajo veliko potrebo in dolžnost. Vse to pa bomo dosegli samo v pametnem sodelovanju vseh stanov, ki se zavedajo duha sedanjega časa. z- Tretja obletnica smrti kralja Aleksandra. Jugoslavija je vidno proslavija tretjo obletnico smrti kralja Aleksandra I. Delo v državnih uradih je počivalo, šole niso imele pouka, v cerkvah vseh veroizpovedih pa so bile žalne svečanosti. NAROČNIKOM! Da bi mogli našim naročnikom sporočit besedilo sporazuma In nadaljnje ukrepe zdru žene opozicije, se je list nekoliko zakasnil. Uredništvo. Močna in enotna slovenska fronta je naša narodna potreba Naš čas zahteva strankarsko strpnost, podreditev vseh notranjih strankarskih interesov skupnemu interesu slovenskega naroda in združitev vseh konstruktivnih sil, naprednih ali konzervativnih, revolucionarnih ali miroljubnih v eno samo močno slovensko akcijo Nadaljujemo s predlogi, ki jih je napisal za naš list znani borec za slovensko samoupravo, in član izvršnega odbora Slovenskega krneč kori '91 a v s k e g a g i 'b a n j a, g. inž, Anton Štebi, v prepričanju, da bo njih uresničitev pomenila zgodovinski prevrat v slovenski politiki, obenem pa važen (korak za nadaljnje uspešno slo-, vensko politično udejstvovanje. Za ustanovitev enotne slovenske fronte s skupnim programom bi prišle v poštev naslednje skupine: 1. Socialistična stranka, ki je že pred letom sklenila podoben sporazum, pa ga je pred kratkim Iz formalnih razlogov odpovedala. 2. Slovensko kmečko-delavsko gibanje kot ideološka zaveznica združene opozicije pod vodstvom dr. Kukovca. 3. Slovenska skupina Mačkovega gibanja pod vodstvom dr. Lončarja. 4. Pristaši bivše Slovenske ljudske stranke (SLS), ki so ostali zvesti prejšnji avtonomistični usmerjenosti stranke. 5. Pristaši bivše narodno napredne politične ideologije, ki se niso včlanili v Jugoslovenski nacijonalni stranki (JNS) in ki so ostali zvesti nekdanjim narodno naprednim tradicijam. 6. Vse tri sindikalne organizacije našega delavstva, katerim nalagajo lastni interesi, stremljenje po čim hitrejši osamosvojitvi Slovenije, v kateri bo delavstvu zagotovljen boljši življenjski položaj. 7. Skupina okrog tednika »Slovenije«, ld se načelno bori že šest let za slovenski politični program. 8. Skupina bojevnikov, ki so se odcepili od onih, ki so se udinjali znani vodilni stranki. 9. Pretežni krog slovenskih razumnikov, ki je že od nekdaj usmerjen v duhu najširše svobode, zlasti skupini okrog revij »Sodobnost« in »Ljubljanski zvon«. 10. Vse gospodarske organizacije, ki v svojih glasilih že danes odločno zahtevajo preureditev države v omenjenem smislu. Če združimo vse naštete skupine, v enotno, rahlo povezano, toda načelno nekolebajočo skupnost, premore ta slovenska fronta že danes vsaj deset javnih glasil, ki bi z mnogo močnejšim razmahom zastopala interese svojih skupin, ker bi se 'lahko sklicevala na splošno vzajemnost in vsenarodno soglasje. Napram ostalim političnim činite-Ijem v državi pa bi mogli to skupnost predstaviti kot edino in pravo zastopstvo slovenskega naroda. S to združitvijo bi za vedno pokopali našo nesrečno razcepljenost in malodušnost vseh do sedaj neopredeljenih narodnih sil, ter združili večino slovenskega naroda v enem taboru. ..Vztrajnost in solidarnost"! Eno pa je pogoj za pravilnost gornjega računa, in sicer, da mora pri združitvi vsak posameznik ali organizirana skupina zapostaviti vse druge interese materialnega in socialnega značaja. Nobene skupine ali organizacije ne sme boleti, če bi izgubila nekaj na svojem popolnoma svobodnem gibanju, ko se je morala odreči za nekaj časa dvomljivi pravici strankarskega blatenja in obračunavanja. Nobena organizacija ne sme prekršiti sklenjenega sporazuma, tudi če bi njej pretil razpust iz razloga, ker se je pridružila izrazito političnemu udejstvovanju. - > > Kar so dosegli Hrvati s svojim organiziranim delom in žrtvami, to moremo in moramo tudi mi Slovenci. Za nekaj časa je potrebno, da pozabimo na vse druge socialne in kulturne razlike. Spoštovati moramo to, kar smo do danes nepotrebno blatili in moramo solidarno odbijati vse udarce prizadete kateremukoli članu skupnosti. Vztrajati v te] soli- darnosti do izvojevanja naše samostojnosti mora biti geslo vzajemnega dela in poroštvo za dosego našega namena. Kdor pa misli, da bomo ta namen dosegli brez žrtev, se zelo moti in namerno vara sebe in druge. Kdor se vnaprej boji teh žrtev in neodločno stoji ob strani, se mora zavedati, da ruši stebre, na katerih je zgrajeno vse naše upanje. Kdor misli, da bomo avtomatično deležni vseh političnih svoboščin in narodne samostojnosti, čim izvojujejo Hrvati zmago hrvaškemu vprašanju, je podoben parazitu. Omenjene zapreke bi mogle okrniti pravilnost gornjega računa. Zavedati se moramo dejstva, da so ti nas nevredni vplivi največja zapreka pri reševanju tako jasnega problema, kakor je združitev vseh razpoložljivih sil v skupno fronto. Res je pa tudi. da segajo te zapreke samo do tja, kjer se razum ne uveljavi, ali kjer se hoče z njimi prikriti druge razloge, ki se jih javnosti noče odkriti Organizirafmo skupno akcijo! Delo teh sil, ki z različnimi izgovori in neutemeljenim zavlačevanjem ustvarjajo težave za formiranje enotne slovenske fronte, je v tej dobi naravnost izdajstvo narodnih interesov, ki jih moramo prav v tem trenutku predpostaviti vsem ostalim kulturnim, socialnim ali gospodarskim interesom gotovih skupin in organizacij naše družbe. Vsak resen in dobro hoteč pristaš združitve se mora vprašati, ali se ti ljudje resno zavedajo važnosti današnjega časa, ko priznavajo to resnost v neobveznem pogovoru in celo v svojih glasilih. Ni dovolj, da npsimo združitev, skupnost in zavednost, .na jeziku, ni dovolj da smo vsi z jezikom za samostojno Slovenijo, ampak je potrebno, da se za združitev in složnost skupno borimo. Nujno potrebno je, da skupno organiziramo močno akcijo, ki bo zajela ves narod. Ali ni naravnost nespametno, da se med nami pojavljajo razne posamezne akcije, kakor na primer akcija za razširitev bolnišnice in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani, s katerimi beračimo za priznanje naših upravičenih zahtev in beračimo za podelitev potrebnih sredstev iz naših dajatev državi? Za vseobsegajočo akcijo pa, s katero bi z enim samim udarcem rešili vse te posamezne zadeve, ni mogoče zbrati vseh naših narodnih sil! Ali ni sramotno za ves slovenski narod, da Srbom, Hrvatom in tujini ne moremo pokazati enotnosti naroda v tako važnem vprašanju kakor je slovensko vprašanje? Ali nas ni sram pred našo lastno javnostjo, da nam tako Srbi kakor Hrvati radi naše neozdravljive razcepljenosti, hlapčevstva in malodušnosti sploh ne pripisujejo nobene odporne sposobnosti. Čemu se potem čudimo, če tudi ne vpoštevajo naših narodnih zahtev! Ali se res vsi oklevajoči in brezbrižni ne zavedajo, da smo pred najvažnejšim zgodovinskim trenutkom, čigar posledice bodo za nas porazne, če bomo ta trenutek v svoji običajni otopelosti- zamudili? Kaj nam bo koristil poznejši jok in kletev, ko bomo zopet za desetletja potisnjeni v še hujše trpljenje! Ali res zaslužimo zaničevanje vseh naših sosedov prav mi Slovenci, ker stalno doprinaša-mo dokaze, da nimamo združevalnih in državno ustvarjajočih sposobnosti in da ne znamo v trenutkih časovne dozorelosti priboriti sebi pOlno vrednosti pogodbenika? Od besed k dejanjem! Že dve leti pretresamo najresnejše vse znanstvene in banalne, realne in dozdevne, gospodarske in nadčutne razloge o problemu potrebe in načina ustvaritve slovenske enotnosti in skupnosti v boju za samoupravo Slovenije, ne da bi se smotru približali le za korak. Sposobni smo pa, da že dve leti in še več ob- ravnavamo to vprašanje, kajti demagogije 'za prikrivanje nevolje in strankarske sebičnosti, nam ne bo tako kmalu zmanjkalo. ' i Končajmo znanstvene razprave o slovenstvu in o slovenskih potrebah! Ustanovimo skupni akcijski odbor, ki bo stalno med narodom na delu, ki bo združeval vse razcepljene sile, ki bo skupno izdela! gospodarski, socialni in politični okvir samoupravne Slovenije, kakršno bomo zahtevali od solastnikov naše države in ki bo pripravil vse za odločilni in zaključni akt državnega sporazuma! Ne zapravljamo zopet tednov in mesecev za razprave o načinu sestave tega akcijskega odbora in za presojo pravilne razdelitve dela in pogojev, po katerih bi posamezne skupine vstopile v ta odbor. Glasila ob začetku omenjenih skupin naj svojim pristašem javiio soglasnost s tem korakom in naj podpro delo skupnosti s trajnim klicanjem nepretrgane ljudske akcije. Prej naštete skupine naj določijo zastopnike, ki naj se konstituirajo kot permanentni narodni akcijski odbor — narodni svet iz dobe 1918. — in naj z vso energijo širijo prvotni krog, dokler ne bodo v njem združene vse sorodne slovenske skupine. Kdo bo zastopal slovensko ljudstvo ? Pred nami se je preko noči pojavilo vprašanje, kdo bi in kdo bo zastopal slovenski narod pri novi preureditvi države. Radi razbobnanega voditeljstva in hegemonije narodnega zaupanja iz nedavnih in sedanjih časov moramo to zadevo kritično raziskati. Dosedaj še nimamo Slovenci nobenega učinkovitega dokaza, kdo to zaupanje ima in kdo si ga le neopravičeno prilašča. Tega dokaza ne moremo imeti, ker so do danes manjkali ustvarjalni elementi za dosego takega dokaza. Manjkali so popolnoma svobodni izrazi in ukrepi narodne volje. Pri slovenskih političnih razmerah je to vprašanje umestno. Če je skupina ljudi — ne narod! — že pripisala gotovi stranki avtoritativno zastopstvo naroda, ali če je ta skupina že poklicala in povzdignila nekoga, .L , za voditelja naroda, še ne pomeni, da je to storil narod. Tudi če krepijo takšno proglasitev številni podeželski tabori, na 'katerih ne pride do izraza prava in celokupna ljudska volja marveč le sposobnost strankinih funkcijonarjev, še ni rečeno, da so ti organizirani izrazi navdušenja že dokazi zaupanja slovenskega ljudstva. Čim bolj so se prikazovali med narodom dvomi in tajni odpori proti temu samozvanstvu, tembolj s>2 je ljudstvu utepalo v glavo, da je takšno voditeljstvo volja vsega naroda. To pa ni res, čc objektivno presodimo današnje razpoloženje našega naroda. To omenjamo zato, ker bo gotovo časopisje zanikalo umestnost tega vprašanja s prepričevalno trditvijo, da je narod že odločil, kdo ga bo zastopal v novem narodnem predstavništvu. Slovenska fronta ali 3RZ ali JNS? Če torej razčlenimo to vprašanje z zrelišča trenutnega političnega položaja, potem je jasno — če pravočasno ne ustvarimo organizirane enotne slovenske fronte — da se bosta pogajala na merodajnih mestih o bodoči preureditvi države dva, sedaj legalno obstoječa politična tabora, in sicer JRZ in JNS. Da JNS nima za seboj deset odstotkov slovenskega naroda je vsakomur znano kdor pravilno gleda na današnje razpoloženje slovenskega ljudstva. Zato je jasno, da ta skupina ne more biti upravičena, da bi govorila in se pogajala v imenu slovenskega naroda. Jasno je pa tudi, da 46 odstotkov, kolikor je zbrala drus^islovenska leigia'na skupina pri zadnjih občinskih volitvah, in sicer pod pritiskom javnega glasovanja . ne predstavlja večine slovenskega naroda. Pri tajnih volitvah bi ta številka glasov najbrže skopnela še pod 30. Logičen zaključek je: L da se bodo, če ne bo ustvarjena slovenska fronta, merodajni činitelji pogajali z zastopstvom, ki ne zastopa večine naroda in 2. da bo ena skupina hotela drugo iz prestižnih razlogov nadvladati in bo to nadvladanje koreninilo v licitiranju naših narodnih zahtev. S progresivnim popuščanjem na škodo naše samostojnosti bo skušala ena skupina nadmodriti drugo, kar bi imelo za posledico, da tudi tem potom dosežena rešitev ne bi bila dokončna. Kakšen bi bil rezultat pogajanj s takimi zastopniki je lahko uganiti. Ponovno izdajstvo naših narodnih in političnih pravic, ponovna okrepitev že itak močnejših nasprotnikov. Tej nevarnosti se bo v usodnem trenutku slovensko ljudstvo izognilo, če bo zamenjalo gornji dve skupini z vso narodno skupnostjo, ki bo imela za seboj res večino našega ljudstva. Zato je ustanovitev močne in enotne slovenske fronte narodna potreba, zato je pravočasni sporazum in začasna združitev vseh prej imenovanih skupin najvažnejša naloga današnjega časa. Popolnoma zgrešeno je, če se hoče gotove politične skupine, ki so po položaju, ustvarjenem po letu 1921., sodelovale v vladah, oprostiti odgovornosti za vse krivice, prizadete narodu. Razumljivo je pač, da je ena ali druga politična skupina poizkusila s krajšo dobo sodelovanja v vladi omiliti trenutno bedo in zapostavljenost naroda. Naravnost neodpustljivo pa je če se vkljub stalno se ponavljajočim izkustvom o teh pogrešnih poizkusih in vkljub ugodni politični situaciji za dosego preureditve države v federativnem smislu še nadalje vztraja na tem nesrečnem kompromisar-stvu, kakor se je to izvršilo v letu 1935! Zgradimo novo slovensko politiko! Tudi Hrvati so sodelovali v raznih vladah na podoben način. Toda Hrvati so se iz takšnih poizkusov vendar nekaj naučili. Spoznali so brezuspešnost nadaljevanja takega kompromisnega sodelovanja in napravili za vedno konec tem neuspelim dobam državnega soustvarjanja z logično in pozitivno posledico. Odrekli so se za vedno takemu sodelovanju in postavili rešitev hrvaškega vprašanja v ospredje vsega njihovega političnega sodelovanja v tej državi. Slovenci pa bomo tako dolgo udinia-ni samounlčevanju vseh pravic in dobrin, dokler bosta vodila usodo slovenskega naroda tradicionalna predstavnika našega političnega življenja :klerikalizem in liberalizem. S slovenskim klerikalizmom in liberalizmom moramo enkrat za vselej pomesti. Ustvariti moramo to, kar mora naravnim potom stopiti na njih mesto: mimo prejšnjih — če nočejo z nami — enotno narodno gibanje za dosego enega edinega smotra, naše narodne samostojnosti. Preresni so današnji časi za farške gonje, za pobijanje framazonov in komunistov, za sistematično rušenje našega ugleda. Naš čas zahteva strankarsko strpnost, zahteva podreditev vseh notranjih strankarskih interesov skupnemu Interesu slovenskega naroda in združitvi vseh ustvarjajočih sli, naprednih ali konzervativnih, revolucionarnih ali miroljubnih v eno samo, a zato toliko močnejšo akcijo. Utokika z. Sedemnajsta obletnica koroškega plebiscita. 10. oktobra letošnjega leta je mini- lo sedemnajst tet, ko je bil najlepši kos slovenske zemlje s 100.000 Slovencev odtrgan od našega narodnega telesa. Ali smo si Slovenci ob tem črnem zgodovinskem dnevu izprašali vest, kaj smo v vseh teh letih storili za brate in sestre naše krvi onstran Karavank? (Radi preobilice gradiva bomo obširnejši članek o ikoroškem plebiscitu objavili v prihodnji številki.) z- Dvajseta obletnica Krekove smrti. Slovensko ljudstvo se je pretekli petek spominjalo 20. obletnice smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Slovenski listi so dr. Kreku posvetili daljše spominske članke. Poveličevali pa so ga tudi takšni, ki so izdajalci njegove oporoke slovenskemu narodu. z. Zvišanje uradniških plač. Ministrski svet je sklenii s 1. novembrom povišati draginjske doklade državnih uslužbencev, plače uradniških pripravnikov in nagrade dnevničarjev. si. Učiteljska Mala antanta. Na kongresu romunskih učiteljev, ki so se ga udeležili tudi zastopniki jugoslovanske in češkoslovaške učiteljske organizacije, so sklenili osnovati učiteljsko Malo antanto, ki bo mela sedež v Pragi. z. Nove železne livarne v Zenici. Ob navzočnosti zastopnikov beograjske vlade so bile odprte v Zenici velike železne livarne. z. Novi kolki. S 1. oktobrom so ibili izdani v promet novi kolki po 50 dinarjev. Dosedanji kolki so veljavni še do 29. decembra t. 1. z. Učitelji stavkajo. Ne pri nas, marveč na Poljskem je radi razpusta zveze poljskih učiteljev pričelo stavkati 53.000 učiteljev. Poli-ska vlada je zašla v težavni položaj radi razpusta učiteljske organizacije. Razpustila pa jo je zato, ker je tesno sodelovala z levičarji. z. Roparski napad na angleško ladjo. V Sredozemskem morju je neznana podmornica napadla angleško vojno ladjo. Napad je povzročil v angleških krogih razburjenje. z. Zagrebški nadškof dr. Bauer je nevarno zbolel in so v skrbeh za njegovo zdravje. z. Devet novih gimnazij bodo odprli v te-kooem šolskem letu v naši državi. Tri bo dobil Beograd. z. Stavke v Splitu. V Splitu stavkajo ključavničarski in mehaniški dslavci. Stavkati pa so pričeli tudi drvarski delavci. z. Štiri slovenske potrebe. V Ljubljani so pokrsnili gospodarsko akcijo za železniško zvezo z morjem preko Črnomlja in Vrbovškega na Sušak, akcijo za skrajšanje cestne zveze od Ljubljane do morja, akcijo za novo bolnišnico v Ljubljani in akcijo za poglobitev železnice v Ljubljani. Pa ima naša slovenska zemlja še več nujnih in važnih potreb, katerih neugodna rešitev bo porazno vplivala na slovansko gospodarstvo, z. Turneja sovjetskih pevcev po Češkoslovaški. Po uspešnih nastopih v Parizu je sloviti zbor Rdeče armade pod vodstvom profesorja Aleksandrova priredil več koncertov v Pragi in drugih krajih. Izbira poti preko Pariza v Prago ima tudi simboličen pomen: mirovna zveza med Francijo, CSR in SSSR velja tudi obrambi narodne kulture prsd fašističnim barbarstvom. Po končani turneji so se na praškem kolodvoru od gostov poslovili službeni predstavniki češkega vnanjega in vojnega ministrstva. z. Pozdrav 8. kitajski armadi. Delavske organizacije Šanghaja so poslale pozdrav in čestitke poveljstvu 8. kitajske armade, ki je zmagovito zavrnila japonsko prodiranje v pokrajini Šansi. Kakor znano je bil to prvi spopad med bivšo rdečo, zdaj 8. kitajsko armado in Japonci, ki se je končal s popolnim pora zom Japoncev. z. Tisoč španskih otrok je bilo poslanih v Moskvo, od koder jih bodo poslali v razna ruska mesta. Prav toliko otrok je sprejel tudi Berlin. z. Odgovor fašističnim načelnikom. Kot protest proti divjaškemu napadu posadke dveh italijanskih šolskih ladij na sedež italijanskih protifašistov v Tunisu, so tuniški pri staniški delavci te dni odklonili raztovorjenje italijanske ladje »Cita di Palermo«, ki se je morala z vsem tovorom vrniti domov. V Re-gio Emilia so aretirali več fašističnih miličnikov, ker so skrivaj poslušali madridsko oddajno postajo. z. Vrednost tujega denarja. Minister za fi nace 'je odredil za oktober te uradne tečaje: 1 napoleondor.......................din 298.50 1 zlata turška lira . . 1 angleški funt . . • 1 ameriški dolar . . . 1 kanadski dolar . . . 1 nemška mirka . . . 1 zlot ................. 1 avstrijski šiling . . 1 belg ................. 1 psngo ................ 1 braziljski milreis . . 1 egiptovski funt . . . 1 urugvajski pezos . . 1 argentinski pezos . . 1 čilski pezos .... 1 turška papirnata lira 100 albanskih frankov .... „ 1410.— 100 francoskih............................ 170. iuo švicarskih frankov 100 italijanskih lir . . 100 nizozemskih godd. 100 bolgarskih levov . 100 romunskih lejev . 100 danskih kron . . 100 švedskih kron . . 100 norveških kron Številke o kmečkih dolgovih povedo, da je slovenski kmet najbolj zadolžen in da je doslej največ odplačal vzela izterjave, prijavilo 4140 denarnih zavodov 651.155 kmetov-dolžnikov, ki so skupno dolžni 2 milijardi 816 milijonov 185.000 dinarjev. Da bi omenjena banka lažje iztirjala kmečke dolgove, je ustanovila podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Po podatkih banke so upniki, dolžniki in dolgo- vi razdeljeni tako-le: denarni kmetje dolgovi v zavodi: dolžniki: tisočih Din Ljubljana 514 54.186 550.813 Zagreb 850 130.593 536.606 Beograd 2142 323.538 1,407.452 Sarajevo 634 142.838 321.312 4140 650.155 2,816.185 Po dosedanjih podatkih Privilegirane banke so kmetje dolžniki plačali do 28. septembra t. 1. skupno 74 milijonov 200.000 dnarjev. Na področju ljubljanske podružnice je vplačalo prvi obrok 75% v višini 39%, na področju zagrebške 60% v višini 36%, sarajevske 22%> v višini 13%, beograjske centrale pa 41°/o v višini 35%, ali v številkah: štev. dolž. vplačano v bi morali ki so plač. milijon Din: viplača v milij. Din: Ljubljana 40.388 17.6 44.9 Zagreb 78.385 15.8 43.2 Beograd 133.701 41.0 114.8 Sarajevo 30.902 3.4 26.2 Glede odplačila dolga je zopet slovenski kmet na prvem mestu. Plačali pa so prvi obrok predvsem kmetje, ki so dolžni do 25.000 dinarjev in ki jim je bil dolg znižan za polovico. Ostali dolžniki, ki bi morali plačati prvi obrok v iznosu 10% celotnega dolga, povečini čakajo na rešitev prošenj za znižanje na 30—50% in so upravičeno zahtevali, naj bi se pri njih odložilo prisilno izterjevanje. Privilegirana banka v Beogradu pa je na stališču, da prisilnega izterjevanja ni mogoče odložiti, in tudi ni doslej še dala nobenih možnosti, da bi ti dolžniki odplačali vsaj delno prvi obrok. Gornje številke nam povedo, da slovenski kmetje najbolj redno plačujejo svoje dolgove, čeprav so najbolj zadolženi. Kmetje dolžniki pa, ki svojih obveznosti pod nobenimi pogoji niso mogli izpolniti, žive v velikem strahu, da bo zapel brezobzirno na njihovem dvorišču eksekutor-ski boben. Pri kmečkih dolgovih pa ni upoštevano dejstvo, da v prijavljenih dolgovih niso stvarno všteti vsi kmečki dolgovi. Denarni zavodi in banke so posojale denar le takim, ki nekaj imajo. Ogromno pa je število takih, ki radi siromaštva sploh niso dobili posojila pri denarnih zavodih. Takšni siromaki so naši kočarji, ki jih je v državi nad 400.000 Dolgovi teh znašajo prav gotovo dvakrat toliko kakor prijavljeni dolgovi. In kdo se bo usmilil teh? Kdo bo zaščitil te in kdo bo priskočil na pomoč prezadolženim obrtnikom, uradnikom, delavcem in drugim iz delovnih slojev? Nekdo je prav gotovo odgovoren za njihovo usodo! Kmečki dolgovi so naš krvaveč gospodarski problem, kateremu bodo morali krmarji našega gospodarstva posvetiti vso skrb, če nočejo dopustiti, da se bo zrušil ta gospodarski steber države. Porazne za naše kmečko gospodarstvo so številke, ki nam povedo, da je Privilegirani agrarni banki v Beogradu, ki je pre- Brezposelni učiteljski abiturienti o letošnjih nastavitvah. — Pravično bi bilo, da bi najpotrebnejši dobili kruh. — V Jugoslaviji je štiri milijone nepismenih. Uredništvo je prejelo za objavo naslednji dopis: »Brezposelni učiteljski abiturijenti iz Slovenije in Hrvaške so 26. septembra priredili skupen izlet na Kozje pri Zidanem mostu. V razpravljanju svojega težkega položaja so se posebno zaustavili na vprašanju letošnjih nastavljanj novih učiteljev in z nevoljo ugotovili, da način, po katerem se vrše te nastavitve, ne ustreza zahtevam in potrebam ogromnega števila učiteljskih abiturijentov z obeh pokrajin. Ugotovili so, da se nastavitve niso vršile iz socialnih vidikov, niti po vrstnem redu. Medtem, ko še vedno čakajo na službo kolegi in kolegice letnikov 1933 in 1934, je bilo nastavljenih več kolegov in kolegic iz letnika 1935 in 1936, čeprav so gmotne razmere pri večini nastavljenih še precej povoljne. Da so pri nastavitvah odločevali drugi momenti, kakor navedeni (vrstni red in socialne potrebe), je jasno. Svoje ugotovitve lahko s konkretnimi primeri dokažejo in podprejo — Nenamešče-ni učitelji«. * 339.70 238,— 43.25 43, 13.50 8.15 8.40 7.25 8.60 2.65 240.— 23,— 13.-1.35 3-1.75 1000,-226 — 2390,— 45,— 32.— 955,— 1100,— 1075 — NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM! Radii težkoč, ki so nastale, so morali v današnji številki Izostati članki o sporazumu In prav tako članki, ki so v zvezi s sporazumom med srbskim in hrvaškim narodom klicali slovenski narod k skupnosti. Današnja številka se le torej še bolj zakasnita. U red niši v o. 100 pezet...................................... 250.— 100 drahem 100 češkoslov. kron 100 finskih mark . 100 letonskih lat . 39. 151.— 94.50 810.— FAŠIZEM IN MALI NARODI. General Franco je po zmagi nad katoliškimi Baski prepovedal rabo baskovskega jezika. Na Primorskem prepovedujejo iznova slovensko petje po gostilnah. V Lužici so hitlerjevske oblasti razpustile vse kulturne organizacije lužiških Srbov in aretirale vodstvo. V zgledni državi klerofašističnega korporativizma pripravljajo, deloma pa že izvajajo, razne raznarodovalne organizacije ob zvesti podpori avtsrijskih hitlerjevcev največja 'kulturna nasilja nad slovenskim življem na Koroškem. Pri nas pa se najdejo ljudje in to še celo taki, ki jemljejo slovenstvo v zakup, in se navdušujejo za enega ali drugega od teh predstavnikov režima nacionalnega zatiranja, najrajši pa za vse skupaj. z- Mussolinijev sin Bruna je odišel kot do-brovoljec v Španijo in se bori na strani uporniškega generala Franca proti španskemu ljudstvu. Sočasno, ko smo prejeli gornji dopis, poroča naše dnevno časopisje, da prebivalstvu Jugoslavije primanjkuje šol in učiteljev. V državi je še vedno nad štiri milijone ljudi, k ne znajo čitati in pisati! Potrebno bi bilo zgraditi nekaj nad 3000 šol ter namestiti okoli 10.000 učiteljev. V tem primeru bi nam primanjkovalo učiteljev, čeprav bi bili tisoči sedaj brezposelnih učiteljskih abiturijentov nameščeni. Gornje številke in pa dejstvo, da jc ogromno število učiteljskega naraščaja brezposelnega, daje kaj čudno sliko našega šolstva. Naša država velja za najnaprednejšo na Balkanu, njeno šolstvo pa menda zaostaja za nekaterimi državami, ki so izrazito balkanske. Naša prosvetna politika bi že davno morala stremeti za tem, da bi prišli vsi kraji države do šol in učiteljev, ki bi zmanjšali, za nas kar sramotno število nepismenih, čeprav smo Slovenci v državi glede šolstva še na najboljšem, vendar tudi pri nas ni še vse popolno in v redu. Večina naših šolskih poslopij ne ustreza zdravstvenim zahtevani, primanjkuje pa tudi učiteljev. Uradno je na razpolago še 150 praznih mest, stvarna potreba pe je gotovo tolikšna, da bi bilo lahko brez gnječe nameščenih vseh 500 slovenskih brezposelnih abiturijentov. Med številnimi zahtevami, ki jh je te dni postavljala Beogradu Slovenija, mora biti tudi zahteva po izboljšanju slovenskega šolstva. Z ozirom na višino davkov, ki jih Slovenci pošiljamo z največjo vestnostjo v Beograd, imamo do tega polno pravico. Slovenski učiteljski abiturijenti čakajo že po tri, štiri in tud pet let na namestitev. So to večinoma sinovi in hčere najrevnejših slojev, ki so z največjimi težavami in pritrgovanjem od ust doštudirali učiteljišče. Želja mladih abiturijentov, da se čim-prej osamosvojijo in s tem pomagajo sebi in staršem, je naletela na veliko razočaranje: zanje ni kruha! Država neposredno vsakemu abiturijentu jamči za nastavitev, saj so šole izključno državne in so abiturijenti vezani na državno službo. Mimo tega pa je šolska izobrazba abiturijentov strokovna, brez prave koristi za kako drugo privatno službo, primerno intelektualcem. Tako so abiturijenti prepuščeni brezposelnosti, ki jim ubija duha in telo. V veliki bedi in pomanjkanju so se nekateri abiturijenti in abiturijentke poprijele dela v tovarnah, da s trdim delom pomagajo sebi in svojcem ... j icjl p. Popolna zmaga Ljudske fronte v Franciji. Pri nadomestnih volitvah v zbornico, senat in v okrajne zastope je v Franciji dobila absolutno večino Ljudska fronta. Zmagala je četo' v okrajih, kjer so fašisti razvili najživahnejšo agitacijo. p. Preobnovitev beograjske vlade. Pretekli ponedeljek j-s 5 ministrov Stojadinoviče-ve vlade, in sicer minister pravde dr. Subotič, gradbeni minister dr. Kožul, minister gozdov in rudnikov Jankovič, minister prosvete Stošovič, minister pošte dr. Kaludjerčič in minister za fizično vzgojo naroda dr. Rogič, podalo ostavko, ki je bila sprejeta in so bili za ministra postavljeni, in sicer za ministra pravde Milan Simonovič, dosedanji podpredsednik senata, za ministra gozdov in rudnikov Kujundžic, dosedanji ban Vrbaske banovine, za gradbenega minstra Dobrivoj Stošovič, dosedanji minister na razpoloženju, za ministra brez listnice dr. Novakovič, narodni poslanec, za ministra fizične vzgoje dr. Miletič, narodni poslanec, za ministra po-šte Čvr-kič, dosedanji podpredsednik Narodne skupščine, za ministra prosvete pa Dimitrije Ma-garaševič, dosedanji pomočnik prosvetnega ministra v pokoju. Opozicionalni politični krogi ne pripisujejo preobnovi Stojadinoviče-ve vlade nobene važnosti in pomembnosti, le vladni krogi trdijo, da se je s preobnovo vlade utrdil njen položaj, ker so novo imenovani ministri zvesti pristaši vladne stranks JRZ. p. S konkordatom ne bo nič. Predsednik beograjske vlade dr. M. Stojadinovič je izjavil te dni, da zakonski načrt o konkordatu ne bo prišel pred senat. S tem je vprašanja konkordata, ki je tako razburjalo jugoslovansko javnost, odloženo za nekaj časa. p. Dr. Ante Trumbič, bivši zunanji minister se je vrnil te dni v Split. Mudil se je več dini v tujini. z. 16 novih šolskih okrajev bo v tekočem šolskem letu organiziranih v južnih krajih države. p. Preobnova turške vlade. Turška vlada je v krizi. Novo vlado bo sestavil najbrže kmetijski minister Dželal Bajar. p. Položaj na Daljnem vzhodu. Poveljnica vseh kitajskih zračnih sil, žena generala Cangkaiška, je izjavila, da je bilo dosedaj ubitih po zračnih napadih in po bombardiranju mest nad 50.000 prebivalcev, nad 100.000 pa ranjenih. Če bi Japonci osvojili Šanghaj, bi takoj likvidirali vse mednarodne koncesije in prevzeli vso trgovino Šanghaja. Japonci hočejo osvojiti najprej Kitajsko, potem Sibirijo, Malajske otoke in Nizozemsko Indijo. Tudi je izjavila, da še vedno veruje v skupnost in poštenost narodov in da svet napravi konec sedanjemu japonskemu barbarizmu. Japonsko bo obsodilo tudi Društvo narodov, ki je so-glasno sprejelo poostreno resolucijo o kitaj-sko-japonskem sporu. p. Rimski papež je izdal okrožnico, v kateri obsoja nevarno ogrožanje civilizaciji po ko^ munizmu in fašizmu. p. Nemiri v Palestini so na dnevnem redit. Po umoru komisarja v Galileji in njegovega pomočnika so atentatorji ubili še dva Arabca. Angleške varnostne oblasti so doslej aretirale 250 oseb in do skrajnosti poostrile varnostne ukrepe. p. Plenum komunistične stranke v Moskvi je odstavil predsednika armenske republike in druge funkcionarje, ker so .bili v zvezi z nacionalnimi teroristi. p. Španski parlament se je sestal te dni v Valenciji pod predsedstvom Negrina in sprejel več zakonskih načrtov, med njimi zakon o obsednem stanju na vsem ozemlju pod republikansko oblastjo. p. Sovjetski generalni štab se je iz Haba-rovska preselil v Irkutsk. Preselitev je šla zelo na živce Japoncem. p. Mussolini, ki je bil na obisku pri Hitlerju, se je srečno vrnil v Rim. Domnevajo, da mu bo Hitler obisk že v kratkem vrnil. Strokovnjaki so izračunali, da je stal Nemčije Mussolinijev obisk pol milijona funtov, ali v našem denarju 119 milijonov dinarjev. P. Francija in Anglija sta glede vprašanja odpoklica dobrovoljesv iz Španije ostali pri svojih zahtevah in sta izročili Italiji novo noto, v kateri zahtevata jasnosti in bosta vsako zavlačevalno taktiko odločno preprečili. Italijanski tisk pa poroča, da bo problem odpoklica dobrovoljcev iz Španije rešen samo s kompromisom, po katerem bi se general Franco priznal kot vojskujoča stranka. p. Francovi načrti. Uporniški general Franco se pripravlja za napad na Madrid in je v ta namen dobil iz I tali j? kot pomoč 3000 črnosrajčnikov in več sto častnikov. Republikanci so Madrid močno utrdili. Vojaški strokovnjaki pravijo, da Franco ne bo nikdar zavzel Madrida, ker bi potreboval najmanj 200.000 vojakov. Sedaj razpolaga le z armado 100.000 mož. Italija mu po raznih poročilih pošilja dan na dan legije miličnikov, v Ženevi pa razpravljajo o odpoklicu prostovoljcev iz Španije. p. Rusija in Japonska. Odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Japonsko postajajo napeti. Odpoklicani so bili vsi ruski konzuli z Japonske in prav tako japonski konzuli iz Rusije. Ruska armada je pripravljena. Japonci zbirajo čete v Mandžuriji. Nevarnost vojne na Daljnem vzhodu je z vsakim dnem večja. p. Japonska se pogaja z Nemčijo za dobavo orožja in vojnega materiala v znesku za 40 milijonov švicarskih frankov. Literarne nagrade v Španiji. V Barceloni ie razpisanih več knjižnih nagrad po 5000 pezet za najboljši roman, pesem, esej in dramo. Ali res Anglija ogroža mir na Daljnem vzhodu? Tokijski list »Niši-niši« ostro napada Društvo narodov in Anglijo. Slednjo obtožuje, da hoče s pomočjo Kitajske in Društva narodov uničiti Japonsko in trdi, da ogroža angleška politika mir na Daljnem vzhodu in da pripravlja svetovno vojno katastrofo. Nadalje tolmači tokijski list mnenje japonske vlade, ki dolži angleško politiko, da skrivaj podpira kitajski odpor proti japonskemu prodiranju. Kakor v Ženevi, tako v vseh evropskih državah, kitajski in japonski zastopniki kar tekmujejo med seboj o informiranju tiska. Japonski vojni ataše na Dunaju je poslal tisku obširno poročilo, v katerem popravlja vesti o brezobzirnem bombardiranju Nankinga in Kantona po japo-n-letalstvu. Razumljivo je, da meče vso krivdo na Kitajsko in dostavlja, da s>e za Kitajsko skriva neka evropska velesila. Značilno je, kar je japonski ataše dodal svojemu poročilu, namreč, da so bile v svetovni vojni države »Sporazuma štirih« in druge nevtralne države preplavljene z letalci, na katerih so bila opisana nemška zločinstva v Belgiji in severni Franciji. Vse niti pa so vodile v eno in isto propagandno centralo — v London,.. Ni dvoma, da je japonski vojni ataše na Dunaju mislil pod velesilo Anglijo. Očitna je v njegovem poročilu trditev, da se je Japonska v početku svetovne vojne takoj postavila na angleško in francosko stran in nastopila proti Nemčiji. Takoj je Japonska zasedla nemško kolonijo Kiau-Čau, z mirovne konference pa je odšla z bogatim plenom, ki ga je pograbila brez truda in žrtev. Japonska je torej preživela prav takšen političen preobrat kakor Italija. Nič ni čudnega, če se Anglija boji za svoje politične in gospodarske interese na Daljnem vzhodu. Kitajski zastopnik Koo je prav trdil na zadnjem zasedanju Društva narodov, da bo pomenil japonski pohlep po kitajski zemlji konec vseh mednarodnih privilegijev evropskih držav na Kitajskem in da bo Japonska svojo napadalno politiko nadaljevala. Ni težko uganiti, da bi bila prva udarjena Anglija, ki torej upravičeno zasleduje japonsko prodiranje. Če je v Društvu narodov zmagala z več ali manj moralno obsodbo Japonske, je to tradicija angleške politike: Anglija ne bo nikdar proti nikomur nastopila sama, vselej bo zapletla v spor družbo narodov in se bo kaj rada sklicevala na princip splošne varnosti, da bi izvojevala gotov političen smoter. Krvoločno ponašanje Japoncev na-pram Kitajcem in drugim Evropcem ima velik odmev v Angliji pa tudi v Ameriki. '1'oda po zanesljivih informacijah ne bo Anglija ničesar podvzela proti Japonski. V tej zadevi je za njo odločilno stališče Amerike. Če bi Amerika nastopila proti japonskemu nasilju, ne bo Anglija stala ob strani. Joda z ozirom na evropski položaj, se ne bo sama ničesar lotila na Daljnem vzhodu, izvzemši kakšne teoretične obtožbe Japonske v Ženevi. (Ceps.) Politični položaj v Avstriji V Berlinu so zelo nervozni radi sestanka kancelarja Sušnika z Hodžo Ko so 30. septembra zjutraj italijanski železničarji in karabinerji prevzeli Mussolinijev oklopni vlak od avstrijskih tovarišev, si ni oddahnilo samo 4000 avstrijskih oboroženih stražarjev kratke proge med Kufsteinom In Brennerjem, marveč vsi njihovi poveljniki in višji predstojniki. Dve Mussolinijevi vožnji preko avstrijske zemlje nista bili samo zadeva policijske varnosti, marveč težavna politična preizkušnja avstrijske vlade, ki se je bala demonstracij proti Mussoliniju. Način Mussolinijevega potovanja po avstrijski zemlji smatrajo Avstrijci za bolno ponižanje sebe in Avstrije v splošnem. Po Mussolinijevem obisku se je pojavil v dunajskih političnih krogih precejšnji nemir. Za nekaj pozitivnega smatrajo Mussolinijevo izjavo, da fašizem ni izvozno blago ter menijo, da je njegova izjava obvezna tudi za Hitlerja, ter da Italija ne bo dopustila, da bi Avstrija padla pod oblast nemškega nacizma. Prepričani pa so obenem, da sta Mussolini in Hitler odločala in tudi odločila usodo Avstrije. V Berlinu niso prav nič zadovoljni s Sušnikom, ki se je pred kratkim razgo-varjal z drugimi državniki, predvsem z Hodžo in Heriotom. »Volkischer Beobach-* ter« piše, da je sestanek Sušnika in dr. Hodže grdo izdajstvo avstrijskih dolžnosti in obveznosti napram nemški zunanji politiki. Silno se razburja tudi glede /članka, ki ga je napisal češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta o sodelovanju vseh podonavskih držav. Trdi tudi, da Avstrija ne veruje več v rimske protokole in da bo Italija prisiljena omejiti svoj uvoz iz Avstrije. Vse te okolnosti pojasnjuje Hitlerjevo glasilo tako, kot da se namerava Avstrija ločiti od osi Rim—Berlin in da išče vezi z osjo Pariz—Praga. Uradna »Wiener Zeitung« in tudi »Reichspost« zavračata berlinska sumničenja in nagla-šata, da gospodarsko zbližanje Avstrije s Češkoslovaško ne pomeni protinemške politike. Dunajski politični krogi pa so preverjeni, da je prijateljstvo s sosednjimi manjšimi državami za Avstrijo prav tako velike važnosti kakor so rimski protokoli in političen sporazum z Nemčijo. in šele nato kruha. Toda prav nacistična politika »najprej ideali, potem kruh« povzroča nezadovoljstvo v nemškem narodu. Nezadovoljstvo se širi zlasti v nemški armadi, v cerkvi in med delovnimi sloji, ki so bili nekoč središče soci-jalne demokracije in komunizma. Najmanj nacistična je nemška armada, ki je zlasti proti stalnemu naglašanju, da mora novo NemčijO' voditi mladina. Vojaški krogi trde, da je potrebno upoštevati tudi izkustva starejših. Zato jih funkcijonarji stranke obsojajo za reakci-jonarje. Častniki nemške armade poznajo svet in so zato bolj kozmopoliti kakor nacisti. Armada se tudi ne navdušuje za nacistične nazore. V berlinskem vojnem ministrstvu se ne poslužujejo nacističnega pozdrava. Katoliška in protestantovska cerkev sta proti nacistom radi pogostega menjavanja verskih obredov. Duhovnike obeh cerkva zapirajo v množicah z izgovorom — »nemorala«. Angleški državnik Mac-donald je te nesrečnike obiskal v neki ječi v Porenju, kjer so med 300 kazinjen-ci tvorili večino. iNeki mlad nacist mu je ob tej priliki izjavil, da nac. ne verujejo v vsemogočnega Boga. Pristavil je: »JVLi Nemci imamo svojega, vi Angleži pa vašega Boga.« Drugi nacist mu je izrazil svoje nezadovoljstvo nad protestantov-sko cerkvijo rekoč: »Pravijo, da je Kristus njihov vodja. Toda mi vidimo svojega vodjo in Boga samo v Hitlerju.« O katoliški cerkvi pa se je neki navdušen funkcijonar nacistične stranke izjavil: »Katoličani pozabljajo, da so že davno minili časi svete rimske cerkve.« Nemci prezirajo katoličane tudi iz razloga, ker je katoliška Avstrija politično ločena od Nemčije. Najmočnejši del opozicije, ki naglo rase, pa tvorijo srednji in nižji sloji. Nemški delovni sloji očitajo nacistom nadvlado v državi. Očitajo jim, da so interesi njihove stranke nad interesi nemškega naroda. Še na lanskem kongresu v Ntirn- Resnična podoba tretjega rajha V fašistični Nemčiji ni vse tako, kakor trobi nemški radio in nemški listi V angleškem zborniku »Jlie fortnigh-tly«, je N. Macdonald napisal daljši sestavek o razmerah v Nemčiji, ki jih je videl z lastnimi očmi, ko je pred kratkim obiskal to evropsko državo, ki s svojo osvojevalno politiko ogroža svetovni mir. Zanimalo bo prav gotovo tudi naše či-tatelje, kaj piše o Nemčiji ugledni angleški državnik in član angleške vlade: Narodnosocijalistična stranka je razdeljena na politične skupine, napadalne oddelke, črno gardo in motorizirane edi-nice. Politične skupine štejejo 2,8G0.0C0 članov, napadalni oddelki 2,000.000, črna garda 170.000, motorizirane edinice 600 tisoč članov. Različno pa je navdušenje nacis ičnih funkcijouarjev. Vzhodna Prusija se na primer ni mogla ogreti za nacizem, dočim je v Berlinu irs Monako-vem mnogo fanatičnih pristašev. Posebnost sedanjega režima v Nemčiji je, da je na vodilnih in odgovornih mestih postavljenih ogromno število ljudi, 'ki nimajo pcliučne izobrazbe, niti nimajo političnih izkušenj. Mladi ljudje, ki so na nižjih mestih v stranki se vozijo v luksuznih avtomobilih Mercedes, kar zlasti draži berlinske šoferje, ki so uglednemu Angležu izjavili, da v Berlinu še ni bik) nikoli toliko vladnih avtomobilov, kot jih je danes. Pravijo, da podpira vlada na ta -način nemško domačo avtomobilsko industrijo. Uradniki stranke so po- mestih boljše plačani -in razmetuje stranka oigromen denar za »posebne izdatke«, dočim so uradniki stranke na -deželi slabše plačani in je zato tudi navdušenje za nacizem manjše. Po nemških mestih kar mrgoli tajnih policistov, ki nadzorujejo -delo članov stranke. Za prestopke jih kaznujejo posebna sodišča, in sicer z opominom, z globo in z izključitvijo iz stranke, ki pomeni koncentracijsko taborišče in smrt. Izključene člane čuvajo pred pobegom nabiti revolverji. Geslo je, da je smrt najčastnejša rešitev. »Ubit pri poizkusu pobega«, tako se glase navadno uradna poročila. Posebno skrb posveča Nemčija mladini. Zadnje čase je osnovala na vsem ozemlju politične šole, kjer vtepajo mladim v glave na vse mogoče načine nacistično življenjsko modrost. Neki učenec je uglenemu angleškemu državniku pri obisku take šole izjavil, da so te šole sestavni del nacistične modrosti, po kateri je treba dati narodu najprej ideale bergu je Gobbels izjavil, da o boljševizmu v Nemčiji ni sledu. Toda neki 1 ugledni nacistični funkcijonar je angleškemu visokemu državniku tolmačil, da je v Nemčiji nad milijon znanih komunistov. Hamburg je ves komunističen in tudi nekatera druga mesta. V Krupp-ovih tvornicah je Macdo-nald opaz-il na zidu sveže napisano geslo Hitlerjeve mladine: »Uns gehort die Zukunft« (Bodočnost je naša) s srpom in kladivom. Mnogo komunistov je v nemški armadi, ker je znano, da je nemška armada za zbližanje z Rusijo, mnogo pa jih je tudi v Hitlerjevih napadalnih oddelkih. Nemški delovni sloji kritizirajo še druge strani nacizma in diktatorskega režima, kakor na primer skrajno- brezobzirno gonjo proti Židom in stališče režima do velekapitala, ki je v velikem nasprotju s prvotnim nacističnim programom. Zelo osovraženo je v Nemčiji tudi prisilno de- lo. Nemci protestirajo, ker morajo prisilno delati za stranko, a ne za narod. Delavska fronta, ki je bila organizirana namesto sindikalnih orgnizacij ne izda nakaznice za delo nobenemu, dokler ne izjavi, da je pristaš nacistične ideologije. Ob olimpijadi v Berlinu je delavstvo- dobilo zvišane plače, da bi tujci- ne od-nes-li »pogrešnih vtisov« iz Nemčije. O nezadovoljstvu pa se ne more prepričati vsakdo, ki spregovori z Nemcem. Proti Hitlerju nikdo ne gov-ori, to-da- njegovi sodelavci so deležni ostre in nemilostne kritike. V koncentracijskem taborišču v Dachu je po nedolžnem zaprtih 1800 duš. Poleg tega pa je v -Nemčiji še enajst drugih koncentracijskih taborišč. Sedež stranke v Monak-ovem čuvajo -člani napadalnih oddelkov z bajoneti na puškah. Mnogo se po mestih govori o novem streljanju in nekateri visoki funk-cijo-narji nacistične stranke se omenjajo kot žrtve. Bojijo se, da se bodo že v kratkem povrnile junijske grozote iz leta 1934. Mussolinijev angel varuh Čuvanje diktatorja stane Ob času Mussolinijevega bivanja v Nemčiji so bili pokrenjeni najširši varnostni ukrepi. Nemška tajna policija (Ge-stapo) je bila dan in noč na nogah in njen šef Himmler ni zatisnil očesa vse noči, ko sta dva diktatorja na nemških tleh oznanjala svetu moč -fašizma. Vendar pa je bilo delo nemški policiji olajšano, ker je za Mussolinijevo varnost sočasno skrbel tudi šef italijanske policije A-rturo Boccini. Boccini ni človek režima. Za časa Ni-t-tija je bil med organizatorji kraljeve garde. Ko pa je prišel na- oblast Mussolini, se je zavedel položaja in je z vso energijo ubil m-oč kraljeve garde. Zato mu je Mussolini iz hvaležnosti podelil odgovorno mesto. Danes mu Mussolini slepo veruje in podpiše vse, kar mu predloži, ker ga smatra za svojega angela varuha. Boccinijevo čuvanje diktatorja pa stane državo na leto milijardo lir. Toda Mussolini je preverjen, da je njegovo živlienie za Italijo večje vrednosti. Šef italijanske policije Bocciniji je dru- Itaiijo milijardo lir na feto. ža-ben človek i-n izobražen. 'Govori sedem evropskih jezikov in je dober poznavalec politične kriminalnosti v svetu. V-odi seznam vseh atentatov in atentatorjev in ima v evidenci v$e teroristične -organizacije. Povsod, kjer se pojavi je obkoljen s policijskimi agenti, ki morajo čuvati prav tako skrbno njegovo, kakor Mussolinijevo- glavo. Boccini pa je tudi ustvaritelj posebne italijanske državljanske svobode,