OGLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA Marec 1977 leto xi. številka 3 INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE, LJUBLJANA I Vsem članicam kolektiva čestitamo ob 8. marcu — mednarodnem prazniku žena PLANSKE NALOGE 1977 Prvi del besedila, ki govori o bistvenih ra-2vojnih toriščih dela, je bil podan na seji delavskega sveta podjetja 28. 12. 1976 in zatem °bjavljen v izredni številki IMP Glasnika v ?bliki sklepov. Potemtakem je za celovitost informacije treba združiti oba teksta. V nada-'jevanju bo v kratkem podan prehod v sistem sarnoupravnega planiranja, izhodišča pri j ^delavi plana za leto 1977 in glavni razvojni Pokazatelji s krajšim komentarjem. Glede na Pomembnost nalog, ki stoje pred celotno družbo in s tem tudi pred IMP Ljubljana v 2vezi z uresničevanjem zakona o združenem delu, je na tem mestu potrebno omeniti še to, da smo del problematike razširjene družbene reprodukcije že rešili s takojšnjo prilagodi-tvijo in rabo zakona o sistemu samoupravnega Planiranja. Šele oba zakona pomenita celovito °bravnavo združenega dela in kot takšna Pomenita dialektičen pristop k razreševanju Problemov v praksi. Članek je pisan v času, ko s° že znani rezultati (uspešnega referenduma) 'O smo zato uvrstili v prikaz razvojnih pokazateljev tudi novo TOZD »Panonija« Murska Sobota. UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA Glede problematike planiranja nasploh, še zlasti pa v pretežnem delu gospodarstva, Vendar v manjši meri tudi v IMP Ljubljana, Pomeni leto 1976 prelomnico v pristopu k zavestnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. V eni naslednjih številk Glasnika pa naj bi objavili izvlečke iz referatov na seminarju ZES o sistemu samoupravnega planirala in planiranja v IMP; to predvsem zaradi / informiranja večjega števila delavcev, saj so samoupravne, politične in vodstvene strukture na ravni delovne organizacije zelo dobro informirane. Vsi zaposleni v IMP pa smo v mesecu aprilu in maju lani sodelovali v raznih fazah razpravljanja o samoupravnem sporazumu o temeljih plana IMP 1976-1980, ki v bistvu in zelo poenostavljeno povedano, pomeni po »poslovni« (izraz rabim v pogojnem smislu, čeprav v dosledni rabi to pomeni aplikacijo načela, da pomeni borba za boljše gospodarjenje tudi borbo za boljše samoupravne odnose in nasprotno) plati najvišji interni samoupravni akt v IMP Ljubljana ali v celotni hierarhiji. Drugi najvišji akt (takoj za samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v delovno organizacijo). Slovesen zaključek razprave je bil 14. 6. 1976 s podpisom tega samoupravnega akta. Zakaj tedaj najvišji »poslovni« akt? Zato, ker je samoupravno planiranje v bistvu in predvsem oblika razpolaganja z delom, sredstvi za proizvodnjo, z dohodkom, z družbenim kapitalom. Torej je sistem planiranja vedno neposreden izraz skupnih družbenoekonomskih odnosov. To pomeni v jeziku čiste jasnosti, družbenoekonomskih in demokratičnih odnosov samoupravne socialistične družbe, v sistem, ki je sposoben te odnose tudi stalno obnavljati in na vedno višjem kakovostnem nivoju razvijati. Takoj pa je treba pribiti, da je vsako planiranje v svojih določenih vidikih centralizirano, ker vedno teži za skupnim maksimalnim ekonomskim učinkom. Zato je napačno mišljenje in govorjenje, da je stopnja centraliziranosti ali decentralizira- nosti v bistvu rezultat neke tehnokratske ocene in odločitve. Narobe je res: to je odraz dejanskih potreb in interesov delavcev v njihovem in samoupravno združenem delu, ki zahteva (poleg drugega) tudi skupno usmerjanje materialnih tokov proizvodnje in zato tudi skupen materialni razvoj TOZD in družbe kot (Nadaljevanje na 2. strani) IZID REFERENDUMA 0 PRIKLJUČITVI PANONIJE IZ MURSKE SOBOTE K IMP TOZD Udeležba v % »ZA« % KLIMA 87 72 OV 85 66 PMI Maribor 86 74 PM Koper 76 71 TIO Idrija 92 84 Livarna, Iv. gorica 80 51 SKIP 90 76 TRAA 87 68 EM 78 66 TEN 83 59 BLISK M. Sobota 86 80 Dvigalo 87 71 EKO Ptuj 74 72 ZST 93 87 PB 90 87 Dr. standard 96 83 DSSS 90 83 v______________________________v GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO IMA STRANEH OD 3 - 36 PLANSKE NALOGE 1977 (Nadaljevanje s 1. strani) celote. Pravimo, da je planiranje predvsem izraz potrebe po usklajevanju in koordiniranju interesov delavcev in TOZD na vseh nivojih samoupravno združenega dela. Smisel planiranja je v zoperstavljanju stihiji. V naših vsakodnevnih pogojih se moramo boriti, da postanejo plani sinteza svobodne (kot spoznane nujnosti) delovne in ustvarjalne prakse vseh samoupravnih subjektov, vključujoč tudi družbenopolitične skupnosti po eni strani in jasne socialistične in samoupravne idejne opredelitve, znanstvene analize položaja, nujnosti in možnosti, kot tudi visoke strokovne obdelave konkretnih nalog razvojne politike z druge strani. In tako je krog sklenjen: učinkovitost planiranja je treba iskati in izvajati v sistem institucionaliziranih (v samoupravne akte) medsebojnih odnosov in vzajemnih obveznosti in odgovornosti nosilcev planiranja, tj. j. TOZD združenih v delovno organizacijo IMP Ljubljana. In zato imamo (in moramo imeti po zakonu) samoupravni sporazum o temeljih plana IMP 1976-80, ki je instrument urejanja vseh internih pravil igre kot tudi »eksternih« oblik dohodkovnih odnosov in uresničevanja principov svobodne menjave dela. IZHODIŠČA IN RAZVOJNE NALOGE Čas je tisto, kar veže jutrišnji dan prek današnjega z včerajšnjim. To približno pove, da smo eno leto srednjeročnega planskega obdobja že končali in da pomeni leto 1977 v bistvu že drugo leto tega obdobja. Ta trditev je nekoliko netočna, vendar se sedaj ne spuščamo v principe samoupravnega planiranja. Na vsak način je eno najpomembnejših izhodišč za razvojne naloge za leto 1977 pomenilo prejšnje leto. Tako naši dosežki, kot vsi spremljajoči pojavi ali nastajanje novega družbenoekonomskega sistema. Na kratko: najpomembnejši spremljajoči pojav v letur 1976 je prav gotovo padec konjunkture v obdobju april — julij; z nastajanjem novega družbenoekonomskega sistema pa je razumeti sprejetje zakona o sistemu samoupravnega planiranja (februar), zakona o združenem delu (november) in zakona računovodskega značaja (ugotavljanje dohodka, zagotavljanje plačil, itd.). In ob koncu, čeprav ne nazadnje, IMP Ljubljana je bil uvrščen med nosilce gospodarskega razvoja Ljubljane. Drugo skupino izhodišč pomenijo letne planske naloge posameznih TOZD na osnovi njihovih srednjeročnih planov (mimogrede: po zakonu je temeljni plan srednjeročni plan in ta mora skozi celovit demokratični postopek uresničevanja samoupravljanja, letni plani so »prepuščeni« delavskemu svetu). Pri tem velja poudariti, da so v tabeli navedene številke brez inflacije. Na precej pogosto zastavljeno vprašanje ali upoštevamo določila resolucije (republiške ali občinskih) o družbenoekonomskem razvoju, je treba povedati dvoje: 1. na vsak način upoštevamo temeljne proporce razporejanja dohodka in pogoje za delitev OD, v manjši meri pa stopnje rasti in ostale kvantifikacije in to iz dveh vzrokov: IMP Ljubljana dejansko ima in tudi mora imeti bolj ambiciozne razvojne težnje, kot so sicer tipične za slovensko ali kakršnokoli občinsko povprečje in 2. tudi s časovnega vidika je resolucije skoraj nemogoče upoštevati, saj v IMP Ljubljana proces planiranja začne dobra dva meseca, preden sploh nastanejo osnutki resolucij. RAZVOJNE NALOGE TOZD IMP LJUBLJANA V LETU 1977 (v 000 din) celotni prihodek Zaposleni (RDR in vajenci) Poslovne naložbe % neto rentabilnosti 1. ov 300.000 643 129.758 20 2. KLIMA 202.000 476 89.349 33 3. PMI 257.000 524 111.850 20 4. PM 169.000 397 41.957 32 5. ELM 388.600 793 125.506 25 6. BLISK 77.000 308 27.375 22 7. EKO 76.000 308 33.409 16 8. DVIGALO 74.000 247 24.907 25 9. TEN 183.000 500 82.513 21 10. TRAA 220.000 473 92.281 17 11. LSL 148.000 332 98.649 19 12. TIO 78.000 240 38.671 16 13. SKIP 90.000 178 40.036 23 14. PANONIJA 189.000 580 133.112 5 15. PROJ. BIRO 33.000 103 11.184 50 16. ZST 42.000 42 15.734 . 22 17. DS 22.300 58 36.463 — 18. DSSS 47.700 268 27.886 — IMP skupaj: 2,596.600 6.470 1,161.640 21 SFRJ 2,417.000 8. MAREC - MEDNARODNI PRAZNIK ŽENSK Bliža se dan, ko bodo možje in otroci napolnili cvetličarne in pokupili vse, kar jim bodo ponudili. Nihče ne bo hotel pred svojo ženo, svojo mater, svoje dekle, svojo kolegico priti brez šopka. Delovne organizacije, kjer so zaposlene, jih bodo nagradile z boni, denarjem, darili takšne in drugačne vrste in jih morda peljale na izlet, tiste najbolj imenitne celo v tujino. To bo zunanja podoba praznika, ki so mu ženske dodale še eno, ki s pravo vsebino tega praznika nima nobene zveze — spremenil se je v dan splošnega veseljačenja in mnogokrat tudi prekomernega popivanja. S takim ravnanjem je praznik postal imenitna prilika za najrazličnejše zaslužkarje takšne in drugačne vrste. Vprašanje pa je, koliko žena bo ta dan povabljenih na dobro proslavo, na srečanje, kjer bodo lahko povedale težave, s katerimi se srečujejo vsakodnevno, na srečanje, ki bo pripomoglo, da bodo medsebojni odnosi dru- gačni. Mnogi danes menijo, da je enakopravnost dosežena in da je borba zanjo že zgodovina — vsaj v naši družbi. Pa povsod le še ni tako. Velike razlike med ženskami naredi celo njihov praznik. Delovne organizacije so se včasih kar kosale, katera jih bo bolje obdarila in tu so potegnile daljši konec tiste, kjer so zaposleni pretežno moški. Kaj pa tiste, ki niso nikjer zaposlene, ki vsakodnevno veliko delajo, pa se jih ob prazniku ne bo spomnila nobena organizacija? Ko prebiramo poročila sodišč o razveljavljenih posameznih samoupravnih sporazumih ali njihovih delih, se še vedno najdejo organizacije, ki ločijo moške in ženske poklice, ki določijo mesta, ki so za ženske zelo primerna, manj primerna ali neprimerna. Koliko je podjetij, ki bi ob dveh popolnoma enakovrednih kandidatih ne izbrala moškega, kajti nad žensko kot Damoklejev meč visi porodniški dopust, bolniška zaradi nege družinskih čla- nov, itd. Dokazali smo, da smo visoko razvita družba in izglasovali primeren porodniški dopust, ki ga sedaj obračamo kot orožje proti njim —kajti hudo je, »če delavca ni eno leto«. So mnrsikni hi lnhkn r).nJit.Pl)nH VS(lk.ndTLeV~ nega primera v avtobusu, ko nam je nerodno vstati in reči: »Sedite«, pa čeprav je to malenkost in ravno v malenkostih so ljudje navadno potrjevali svoje bistvo, svojo človečnost. Zavedati se moramo, da je enakopravnost prinesla tudi nove težave, ki jih moramo premagati, če jo hočemo resnično oživeti in živeti. Zavedati se moramo, da žene vsak dan živijo med nami, da so velikokrat v skrbeh, razdvojene med domom in službo in da ni njihovo delo manj vredno že samo zato, ker so ženske. Posvetimo njihovim problemom tudi kdaj drugič kakšno minuto in dokažimo s svojim ravnanjem, da enakopravnost ni samo j oguljena vsakdanja fraza. Gradivo za javno razpravo 1 1. Predlog sprememb h dopolnitev —^ 2. Samoupravni sporazum o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest — prečiščeno besedilo V / / \ 3. Poslovnik o delu OMR IMP v J 4. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD — prečiščeno besedilo V___________________________________________________J 5. Priloge: Ai, A2 (uravnilovka IMF, zaostajanje izplačanih OD po nekaterih kad. skupinah v IM P glede na sorodne TOZD), — B (delitev OD po rezultatih dela za režijske delavce) v_____________________________'______________________) Poleg sprememb in dopolnitev raznih SS, ki jih obravnavamo v tej javni razpravi, je od nastanka aktov v letu 1975 prišlo do tolikšnih sprememb, da je nujna objava prečiščenih besedil. Zato je v nadaljevanju objavljeno gradivo: zakaj je potrebna tako široka obravnava sistema delitve OD, drugič, spremembe teksta SS o delitvi OD, ki so posledica uveljavljanja sindikalne liste in drugih dopolnitev tega SS, nato pa sledijo prečiščena besedila teksta; in nazadnje so priložene tabele: Al in A2 so bile predmet obravnave na političnem aktivu 15. 7. 1976; priloga B pomeni izvršitev sklepa o dopolnitvi delitve OD za režijske delavce po rezultatih dela (novost v IMP); priloga C pa so tabele spremenjenih AODM, ki veljajo za celoten IMP; priloga D kaže izračune povečanih poprečnih OD po kvalifikacijah po odločbi; priloga E pa nivo izobrazbe. Obrazložitev vzrokov za spremembe in dopolnitve sistema delitve dohodkov (januar 1977) S priloženim gradivom (priloge A, B, C, D, E) zaključujemo dolgotrajen proces oblikovanja pogledov na izboljšanje sistema delitve OD, ki je pravzaprav začel takoj po uveljavitvi AODM. V letu in pol njene uveljavitve je nastalo toliko (že uveljavljenih, še neuveljavljenih zaradi tega, ker niso bile sprejete na samo nekaj TOZD, ali predlaganih) sprememb, da smo praktično morali pristopiti k ponovnemu ovrednotenju in vzpostavljanju novih relativnih razmerij. Ob tem velja posebej poudariti, da je dosedanji način obravnavanja v nekaterih TOZD skrajno nesprejemljiv s političnega vidika, še bolj pa s stališča uveljavljanja principov samoupravne socialistične solidarnosti in vzajemnosti (npr.: Ko sedimo na seji sam. organov, bodisi OMR IMF ali DSP in se nekaj dogovorimo, potem iz tega nastane povsem tretja zadeva, ki ponovno zahteva usklajevalni postopek, itd. in tako naprej v nedogled). Zavedati se moramo, da pomeni ta predlog sprememb verjetno zadnji način razreševanja po obstoječih sam. aktih in načinu; zato vsaj za to priliko pokažemo malo več razumevanja za probleme drug drugega. Zadnjič pa zato, ker smo pred obveznostjo samoupravne reorganizacije IMF Ljubljana v višjo obliko organiziranosti združenega dela. Konkretne vzroke za te spremembe razdelimo v pet skupin: — vse v TOZD nastale pripombe v zadnjem letu — sklepi političnega aktiva IMF z dne 15. 7. 1976 — presoja družbenega pravobranilca občine Ljubljana-Bežigrad — upoštevanje določb družbenega dogovora o kadrovski politiki — določbe sindikalne liste za leto 1977 — ostalo Prve skupine vzrokov ne bomo posebej razčlenjevali. Sklepi političnega aktiva 15. 7. 1976, ki so izdelani na temelju proučevanja pogojev za nadaljnji uspešen razvoj IMF Ljubljana, kot izpostavljenega nosilca razvoja Ljubljane, so se dotaknili treh pomembnih področij: — uravnilovka (glej prilogo A) — nagrajevanje strokovnih delavcev (glej tabelo: izplačani OD 6 mes. 1976 na 1 uro neto) — uvedba sistema delitve po rezultatih za režijska delovna mesta (glej prilogo B) Za odpravo uravnilovke smo že v mesecu oktobru predlagali uvedbo 58/b člena — posebne točke za delovna mesta na reelekciji. Sedaj smo te točke vključili za ta delovna mesta v analitično oceno. Za večjo stimulacijo strokovnjakov je bil izdelan predlog meseca avgusta, ki pa je bil zavrnjen. Za sistem nagrajevanja režijskih delavcev po rezultatih dela je bil izdelan osnutek kriterijev meseca oktobra 76 (odgovorilo pa je 6 TOZD); v prilogi B je samoupravni sporazum, katerega sestavni del so načela, merila in kriteriji za nagrajevanje po rezultatih dela. 6. oktobra 1976 je Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana Bežigrad pismeno postavil zahtevo, da moramo spremeniti določbe 24. in 25. člena SS o razporejanju dohodka in delitvi OD v IMF Ljubljana (odbitne točke za manjkajočo izobrazbo in pogoj 40/15). Ta presoja je povsem porušila koncept, sprejet na političnem aktivu 15. 7. 1976, ker znaša stopnja neustrezne zasedenosti delovnih mest v poprečju preko 70 delovnih mest oziroma preko 50% delavcev. V družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike je določba, da ni moč za nobeno delovno mesto zahtevati več kot 5 let prakse (delovnih izkušenj); tudi iz tega razloga je nastala cela vrsta internih preračunavanj točk in zato sprememba ocenitve posameznih delovnih mest (kriterij A-2 iz AODM). Določbe in spremembe, ki izhajajo iz sindikalne liste-77 ne obravnavamo, ker so v celoti predlagane v spremembah teksta SS o razporejanju dohodka. Ostalo problematiko predstavlja nujno vsklajevanje med nivoji posameznih delovnih mest, ki izhaja iz prejšnjih: predvsem pa sklepov političnega akriva in presoja DPS. Postopek naj bi bil naslednji: — začetek veljavnosti vseh sprememb 21.2-1977 — zato mora biti gradivo obravnavano na zborih delavcev in še poprej na OMR in DS TOZD do 20. 3. 1977 — v sredo 26. 1. 1977 je bil informativni sestanek z vodji KSS TOZD zaradi tehnologije obravnave v TOZD —- 5. 2. 1977 bo sestanek OMR IMF, ko bo dal v javno obravnavo čistopis osnutka — v tednu 31. 1. — 5. 2. 77 naj bodo seje razširjenega kolegija TOZD in DSSS zaradi eventualnih pripomb na priloženo gradivo; na seji naj bo obvezno prisoten delegat v OMP IMF. ! — okrog 20. 2. 1977 bo ponovna seja OMB IMPV, KI PRIPRAVI GRADIVO V OBLIKI! PREDLOGA — zbori delavcev naj bodo do 20. 3. 1977. Ljubljana, 28. 1. 1977 Plansko-analitska služba ZAPISNIK skupnega sestanka sekretarjev OOZK in predsednikov IO OOS TOZD in DSSS IMF Ljubljana, ki je bil 28. 1. 1977. Sklepi posvetovanja: 1. DS TOZD in DSSS naj razpravljajo o predvideni integraciji IMF Panonija do 3. 2. 1977 in posredujejo gradivo v javno obravnavo Zborom delovnih ljudi in v ta namen razpišejo referendum. Rok je 18. 2. 1977. Finančno računovodska služba pripravi predlog razdelitve (ključ) za pokrivanje even-tuelne izgube Panonije do 15. 2. 1977 in ga posreduje TOZD. 2. Predlog sprememb in dopolnitev sistema dopolnitve OD sistema delitve OD IMF Ljubljana se naj obravnava na razširjenih kolegijih TOZD in DSSS in po postopku kot je nakazan v gradivu PAS. V seznam analitsko ocenjenih delovnih mest se dopišeta in ocenita delovno mesto »direktor TOZD Družbeni standard« s skupnim številom točk 779 in delovno mesto »vodja računovodskega sektorja TOZD Družbeni standard« s skupnim številom točk 610. Gradivo v obliki predloga se objavi v posebni številki glasnika IMF. Do seje OMRD IMF naj se določi nov tekst 104. člena SS. 3. Vse TOZD, ki še niso dostavile imeno- vani komisiji za odlikovanja IMF predlog za državna odlikovanja, naj to store do 15. 2-1977, sicer jih ne bo moč upoštevati. 4. Ob obravnavi ZR-76 se skliče skupen sestanek vseh članov ZKS včlanjenih v OOZK TOZD in DSSS IMF kot celote. Ljubljana, 28. 1. 1977 Predsednik konference sindikata IMF Jože Šubic, 1. r. Sekretar Sveta ZK IMF Ciril Kurent, 1- r' Predlog sprememb in dopohitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v TOZD DSSS DO IMP Ljubljana III. poglavje: — naslov OSEBNA PORABA se spremeni v OSEBNI DOHODKI VII. poglavje: — naslov OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE se spremeni v OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV — 18. člen, drugi odstavek ».. .zagotavljajo, da vsakemu delavcu v skladu z načelom delitve po delu in rezultatih dela, skladno s Porastom...« — 19. člen, prva alineja »... .uspehu, ki pomeni delitev osebnega dohodka po delu;« druga alineja »... .delom, ki pomeni delitev osebnega dohodka po rezultatih dela;« — 20. člen, . .. v razmerju 1:3, 89 tretji odstavek »... .najenostavnejše delo«. Ostali tekst tega in četrtega odstavka se črta. — 21. člen, drugi odstavek »....normalnega uspeha in je med letom akontacija osebnega dohodka.« Četrti odstavek »... .normal- nim poslovnim uspehom.« Ostali tekst tega in Petega odstavka se črta. »Vrednost točke za koledarsko leto 1977 je 11,00 din.« — 22. člen, zadnji odstavek »Akontacija °D pripravnika je lahko do 20% višja od prvega odstavka tega člena, na podlagi meril za ugotavljanje uspeha, ki ga dosega pripravnik. Akontacija OD pripravnika se lahko Poveča še za dodatke v skladu z določili tega SS.« — 24. člen, v celoti črtan zaradi razveljavitve DPS. — 25. člen, v celoti črtan zaradi razveljavitve DPS. — 26. člen, se stilno preoblikuje zaradi črtanja začetnega teksta »določbe 24. in 25. člena tega SS ne veljajo za,« in dodatnega besedila na koncu »medsebojnih razmerjih, oziroma v samoupravnem sporazumu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.« — 27. člen, se v celoti spremeni in se glasi: NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK Naj nižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki je hkrati izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela za tipično delovno mesto z relativnim razmerjem Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih razmerah ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod za statistiko SRS v uradnem listu SRS. Najnižji osebni dohodek se izplačuje de-avcu za doseženi normalni delovni uspeh (stoodstotni individualni učinek delavca), če le TOZD dosegla normalni (planirani) poslovni uspeh. v tako oblikovani višini najnižjega osebnega dohodka niso všteti dodatki za: nadurno elo, nočno delo, delo na dan nedelje, delo na dan zvehnega in državnga praznika, delovno dobo ter dodatki za nadpovprečne, težje delovne razmere. Najnižji osebni dohodek, določen v tem členu, ne pomeni zajamčenega osebnega dohodka v smislu zakona o združenem delu. Če delavec dosega normalni individualni delovni učinek, TOZD pa ne dosega planiranega poslovnega uspeha, vendar še ne posluje z izgubo, ima delavec pravico do zajamčenega osebnega dohodka v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga delavci TOZD sklenili z delavci drugih TOZD DO. — 28. člen, se v celoti spremeni in se glasi: NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK Najvišji osebni dohodki morajo biti tako, kot drugi osebni dohodki odvisni od individualnih uspehov delavcev glede izpolnjevanja nalog na sistemiziranem delovnem mestu ter od uspešnosti delovanja TOZD — DSSS DO. — 29. člen, se v celoti spremeni in se glasi: ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Zajamčeni osebni dohodek znaša najmanj 55% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem koledarskem letu, ki je določen v skladu s »SS«, sklenjenim z delavci drugih TOZD in DSSS v DO. Naslov podpoglavja »NAGRAJEVANJE PO DELOVNEM USPEHU« se spremeni in se glasi: »DELITEV OD PO REZULTATIH DELA«. — 30. člen, se toliko spremeni, da je potreben čistopis: »Delitev OD po rezultatih dela delavcev se vrši na vseh delovnih mestih, na katerih je delovni uspeh možno meriti. Delovni rezultat delavca se meri praviloma na podlagi delovnih norm. Pri določanju delovnih norm, se mora uporabljati tehnična metoda vnaprej določenih osnov. Na delovnih mestih, na katerih se zaradi narave dela (režijska delovna mesta) ne da določiti nobena od navedenih metod, se delovni prispevek delavca ugotavlja skladno z uspehom vseh delovnih mest, pri čemer pa višina osebnega dohodka po rezultatih dela ne sme presegati poprečje izplačil po delovnih rezultatih delavcev na normiranih delovnih mestih za več kot 20%. Delovne norme so lahko individualne ali skupinske. Pri skupinskih normah, se porazdeljuje doseženi rezultat med delavcem sorazmerno po obračunskih osnovah delavcev, izračunanih na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS, in odvisno od časa prebitega na skupnem delu. Če je delavec na proizvodnem delovnem mestu tri mesece zaporedoma pod normo, ali v šestih mesecih štiri mesece ni dosegel normativa, in če delavci na režijsko zaokroženem delovnem področju 3 mesece oz. eno tromesečje ne ustvarijo pozitivne razlike med de- stimulativnimi in stimulativnimi kriteriji, v vseh teh primerih, se vsem prizadetim delavcem individualno odpravi osebna ocena po postopku, ki ga določa za SS. če delavec na proizvodnem delovnem mestu šest mesecev zaporedoma ali režijsko zaokroženo delovno področje v dveh zaporednih tromesečjih ne dosega normiranih rezultatov, se uvede postopek o oceni in premestitvi delavcev na manj zahtevna delovna mesta v smislu 26. člena tega SS. — 35. člen, nov odstavek: »Poprečno izplačilo OD za preseg norm in druge oblike stimulacije po rezultatih dela v posameznem tromesečju ne sme biti višje kot 20% nad določenimi obračunskimi osnovami v smislu 21. člena tega SS.« — 37. člen, osebna ocena je dinamična in se po potrebi lahko spreminja. Ostali tekst odpade. VIII. poglavje: — 42. člen, doda se nov odstavek: »Ob sprejemanju periodičnih in zaključnega računa, se morajo obravnavati razlogi za izvedbo nadurnega dela, njegov obseg in obračun OD za nadurno delo. — 43. člen, se popravi višina % iz 30% na 35%. Podnaslov »NAGRAJEVANJE PO MINULEM DELU% se črta. IX. poglavje: — 59. člen, se spremeni višina dnevnic in nočnin in sicer: iz 50 din na 55 din iz 96 din na 110 din iz 150 din na 170 din NOČNINE iz 170 din na 195 din iz 75 din na 85 din iz 45 din na 55 din — 69. člen, se spremeni višina dnevnic — znižanih in sicer: iz 38 din na 48 din iz 54 din na 64 din iz 80 din na 90 din iz 90 din na 102 din — 74: člen, se spremeni višina nočnin in sicer: iz 75 din na 85 din iz 45 din na 55 din iz 170 din na 195din — 77. člen, se popravi višina nadomestila iz 1.250 din na 1.425 din. — 78. člen, za tem členom tega SS se vstavi novi člen 78-a, ki glasi: — 78-a člen: Poklicni vozniki vseh vrst motornih vozil (osebni avto, kombi, poltovorni, tovorni, traktor, avtobus, avtodvigalo in druga težka mehanizacija ipd.) imajo naslednjo stimulacijo za rezultate dela na vsak prevoženi tekoči kilometer: — poklicni voznik osebnega in kombija do 1,5 ton 0,10 din — poklicni voznik tovor. vozila 1,5 ton do 3,0 ton 0,12 din — poklicni voznik tovor. vozila nad 3,0 tone 0,15 din 0,17 din — 81. člen, se spremeni in sicer: — višina regresa iz 250 din na 285 din. — v drugem odstavku se v zadnjem stavku črta besedilo, ».. .po predhodnem pismenem mnenju ustreznega republiškega odbora. X. poglavje: — 85. člen, se spremenijo višine zneskov in sicer: iz 720 din na 820 din iz 840 din na 960 din iz 1.000 din na 1.140 din — 88. člen, se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: Nagrade študentom iz tujih držav, ki opravljajo prakso znašajo v višini poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. poklicni voznik avtodvig. in druge težke mehaniz. — 91. člen, se delno spremeni in dopolni in se glasi: V celoti se spremeni drugi odstavek, ki se glasi: Višina regresa za letni dopust je odvisna od izplačanega neto osebnega dohodka delavcu v minulem koledarskem letu in sicer: Višina OD v din 1. do 3.500 din 2. od 3.501 din do 5.000 3. nad 5.001 din Višina regresa v din za delavca 1.200 din 1.100 din 1.000 din za člana 500din 300 din 200 din Regres za letni dopust pripada tudi ožjim družinskim članom delavca, otroku, ki živi v družinski skupnosti v predšolski dobi in v času šolanja, vendar največ do 25. leta starosti in pa nezaposlenemu zakoncu po kategorijah višine OD delavcev, določenih v drugem odstavku tega člena. — 104. člen, se v celoti spremeni: NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH Nagrada za delovni jubilej, glede na delovno dobo delavca, ki nastopi v posameznem koledarskem letu znaša: — za 10 let delovne dobe 2.300 din — za 20 let delovne dobe 3.450 din — za 30 let delovne dobe 4.600 din Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in Samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke stopijo v veljavo z 21. februarjem 1977, če jih sprejmemo soglasno v predloženem besedilu in obeh čistopisih v obračunskem mesecu marec (do 20. 3.). Samoupravni sporazum o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (prečiščeno besedilo) Na podlagi 4. člena Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. 1. SFRJ 22-73) in 77. člena taistega republiškega zakona (Ur. 1. SRS 18-74), so delavci TOZD oz. DSSS na zboru, dne............ sprejeli na- slednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST 1. člen S tem Samoupravnim sporazumom (vnaprej »SS«) delavci določamo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest upoštevajoč pri tem soodvisnost delovnih mest in vse pogoje, ki se zahtevajo za uspešno izvrševanje delovnega procesa v TOZD, DSSS in delovni organizaciji kot celoti. 2. člen Pri določanju pogojev za posamezna delovna mesta upoštevamo delavci TOZD oz. DSSS enake pogoje, ki so temelj za dosego cilja »za enako delo — enako plačilo«. Za vrednotenje posameznih pogojev rabimo AODM, ki je opredeljena v Samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu. 3. člen Notranja organizacija delovnega procesa TOZD, DSSS in delovne organizacije je opredeljena v posameznih statutih vseh treh organizacijskih oblik združenega dela. Organizacija m sistemizacija delovnih mest temelji na notranji organizaciji delovnega procesa TOZD in DSSS. Namen organizacije in sistemizacije delovnih mest v TOZD in DSSS je zagotoviti racionalno delitev živega dela v posameznih organizacijskih delih in celotah na delovna mesta in s tem ekonomsko in družbeno smotrno rabo družbene lastnine. 4. člen Delovno mesto je zaokroženi del delovnega procesa, ki ima opredeljene delovne naloge približno enake zahtevnosti in je za njih uspešno izvrševanje potrebna vnaprej določena stopnja strokovnega znanja in delovnih izkušenj ob ostalih pogojih in zahtevah celotnega delovnega procesa. Delovna mesta so načeloma tista, ki neposredno prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti, to so proizvodna delovna mesta, in tista, ki posredno prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti, to so režijska delovna mesta. Karakteristika proizvodnih delovnih mest je individualno merjenje dela in rezultatov dela na temelju tehničnih normativov dela. 5. člen Sistemizacija delovnega mesta vsebuje: — naziv delovnega mesta — delovno področje in vrste delovnih nalog — sredstva za delo — osnove za delo — nadrejenost, podrejenost in komunikacije — odgovornost (za delo, delovna sredstva, vodenje in koordinacija) — napor — pogoje dela — potrebna znanja in sposobnosti — posebne značilnosti delovnega mesta. Alternativna (ena) stopnja izobrazbe je dovoljena samo na delovnih mestih, na katerih imajo delavci posebne pravice in dolžnosti. Ta delovna mesta so vodilna delovna mesta in so predmet širše družbene verifikacije preko reelekcijskega postopka na temelju Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike. 6. člen Število delavcev na posameznem delovnem mestu je odvisno od obsega opravil v zvezi z delovnimi nalogami, ki se morajo izvršiti v TOZD, DSSS ali delovni organizaciji in izha- jajo iz rednega delovnega procesa ali iz širših družbenih potreb. Obseg dela in proces izvrševanja opravil na delovnem mestu je odvisen od tehnične delitve dela celotnega delovnega procesa, ki je opredeljen s srednjeročnimi in letnimi plani in dolgoročno programsko usmeritvijo. 7. člen Število delavcev na organiziranih in sistematiziranih delovnih mestih, skladno z letnimi planskimi nalogami (normalni obseg dela), je opredeljeno v vsakoletnem planu delovne sile, ki je sestavni del letnih planskih dokumentov. O zasedbi posameznih delovnih | mest odloča odbor za medsebojna razmerja TOZD oz. DSSS. 8. člen Strokovna izobrazba, ki je potrebna za izvrševanje delovnih nalog na posameznem delovnem mestu, je zahtevana stopnja in usmeritev šolske izobrazbe z upoštevanjem še drugih potrebnih usposobljenosti na posameznih funkcionalnih področjih dela. Zahtevana stopnja strokovne izobrazbe je temeljni pogoj za razporeditev delavca predvsen na režijska delovna mesta. Strokovna izobrazba se izkazuje s spričevalom verificirane izobraževalne ustanove. 9. člen Delovne izkušnje so čas delovne prakse, ki jih delavec pridobi z delom na delovnih mestih enake stroke in enake strokovne izobrazbene ravni, kot je v primeru sistemiziranega delov- . nega mesta. Delovne izkušnje so drugi te- i meljni pogoj za uspešno tehnično delitev dela in doseganja optimalnih poslovnih rezultatov. Zato imajo pri razporejanju delavcev enak pomen za obe kategoriji delovnih mest (proizvodna in režijska). 10. člen Razporeditev delavca na določeno delovno : mesto se ne more izvršiti, če delavec istočasno ne izpolnjuje pogojev iz 8. in 9. člena tega SS. Delavec ne more biti razporejen na delovno mesto, čigar individualna opredelitev v posamezni TOZD oz. DSSS je v nasprotju z 2. členom tega SS (vsebina dela na posameznem delovnem mestu mora ustrezati njegovemu formalnemu nazivu, in temu primerno mora biti speljana AODM). 11. člen Delavce, ki ob uveljavitvi tega SS zasedajo delovna mesta, za katera ne izpolnjujejo vseh zahtevanih pogojev iz sistemizacije delovnih mest in iz nje izhajajoče AODM, a kljub temu opravljajo vsa ali vsaj pretežni del zahtevanih opravil, obravnava OMR TOZD oz. DSSS v posebnem postopku, ki naj ugotovi: a) dejansko stanje opravil, ki jih delavec opravlja na razporejenem delovnem mestu b) preveri ustreznost zahtev sistemiziranega delovnega mesta c) preveri relativno razmerje dotičnega delovnega mesta glede na najenostavnejše in glede na ostala delovna mesta, ki opravljajo podobna dela. 12. člen V kolikor se v tem postopku ugotovi, da je zahtevana stopnja strokovne izobrazbe po določilih sistemizacije ustrezna in hkrati neizogiben pogoj za uspešno izvrševanje delovnih nalog (delovna mesta višješolskega in visokošolskega profila), OMR TOZD ali DSSS odloči, da si mora prizadeti delavec pod pogoji, ki so zapisani v posebnem Samoupravnem sporazumu in individualno opredeljeni, pridobiti manjkajočo izobrazbo. Praviloma je ta rok 50% daljši od rednih oblik in načinov pridobivanja strokovne izobrazbe. Če delavec odklni sklep OMR TOZD oz. DSSS in ne podpiše poseben Samoupravni sporazum, ga OMR TOZD ali DSSS takoj razporedi na njemu ustrezno delovno mesto. V kolikor se v postopku iz 11. člena tega SS ugotovi, da je zahtevana strokovna izobrazba po sistemizaciji neustrezna, se to v postopku spremembe sistemizacije spremeni in uskladi. 13. člen Ta SS kot tudi spremembe in dopolnitve sklepamo delavci TOZD oz. DSSS vedno po predhodnem usklajevalnem postopku z delavci ostalih TOZD oz. DSSS. S tem zagotavljamo in dosegamo skladnost pri določanju pogojev za enaka delovna mesta. Za vodenje postopka je odgovoren in pooblaščen Odbor za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov IMF, ki v ta namen sprejme poseben poslovnik. 14. člen Delovna mesta s stališča strokovne usposobljenosti razdelimo v naslednjih osem strukturnih nivojev: a) nekvalificirana delovna mesta: ne zahtevajo zaključitve organiziranega izobraževanja, obveznega ali neobveznega nivoja; delavci tega profila ostajajo praviloma na teh delovnih mestih 6 mesecev, zgornjega limita ni; b) polkvalificirana in priučena delovna mesta: za ta delovna mesta se ne zahteva organizirano strokovno usposabljanje in je dan poudarek organiziranemu praktičnemu usposabljanju, manj pa teoretičnemu izobraževanju; praviloma je potreben preizkus znanja za prehod iz nekvalificiranih na polkvalificirana in priučena delovna mesta (interno organiziran v IMF); c) nižjestrokovna delovna mesta: pomenijo vsa delovna mesta, kjer se zahteva posebno znanje pridobljeno s strokovnimi tečaji ob delu, katerih skupna doba, znaša najmanj 6 mesecev, ali pa so to delovna mesta, ki zahtevajo končanje dvoletnih poklicnih oz. drugih srednjih šol; d) kvalificirana delovna mesta: obsegajo delokrog poklicev, ki se izobražujejo po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, katerih izobraževanje traja 3 leta; na ta delovna mesta so praviloma razporejeni delavci z opravljenim izpitom po citiranem zakonu, ali delavci, ki so prekvalificirani iz druge strukture (polkvalificirana in priučena) delovnih mest po tem, ko imajo v TOZD oz. DSSS IMF najmanj 3 leta delovnih izkušenj; praviloma je za prekvalifikacijo iz druge strukture delovnih mest potreben preizkus znanja (interno organiziran v IMF); e) visokokvalificirana delovna mesta: obsegajo zahtevne poklice (tudi) inštruktorje praktičnega dela, ki so si pridobili dopolnilno strokovno ali pedagoško-andragoško izobrazbo; delavci razporejeni na ta delovna mesta morajo imeti 5-letno prakso na kvalificiranih delovnih mestih in opravljen preizkus znanja (interno organiziran v IMF ali na ustreznih strokovnih institucijah); f) srednjestrokovna delovna mesta: obsegajo delokrog poklicev, ki zahtevajo redno izobraževanje v najmanj štiriletnih srednjih šolah z opravljenim zaključnim izpitom in delovodske šole; na ta delovna mesta so lahko razporejeni tudi delavci tretje strukture delovnih mest (nižjestrokovna delovna mesta), ki imajo končana najmanj dva letnika srednje šole in 3 leta delovnih izkušenj v IMF po predhodnem preizkusu znanja (interno organiziran v IMF); g) višjestrokovna delovna mesta: obsegajo delokrog zahtevanih poklicev, ki pridobivajo znanje z rednim izobraževanjem na višjih šolah ali prvih stopnjah fakultete ustreznih usmeritev; praviloma so lahko na ta delovna mesta razporejeni samo delavci, ki so končali višjo šolo ali prvo stopnjo fakultete in imajo zaključeno pripravniško dobo za višješolska strokovna delovna mesta; h) visokostrokovna delovna mesta: obsegajo delokrog zelo zahtevnih poklicev, ki pridobivajo znanje praviloma z rednim izobraževanjem na visokih šolah z diplomo ali fakultetah z diplomo druge stopnje, kot izjema pa tudi v višjih stopnjah izobraževanja (magistrature, doktorati); praviloma so lahko na ta delovna mesta razporejeni samo delavci, ki so končali visoko šolo z diplomo ali fakulteto z diplomo druge stopnje in imajo zaključeno pripravniško dobo za visokostrokovna delovna mesta; 15. člen Določila in način uresničevanja posameznih obveznosti in pravic v zvezi z razporejanjem na delovna mesta, strokovnem izpopolnjevanju ob delu, napredovanjem in štipendiranjem ureja Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. 16. člen Ta SS velja, ko 66% delavcev TOZD oz. DSSS pismeno izjavi, da se strinjamo z obveznostmi in pravicami tega SS. Ta SS velja tudi za delavca, ki ni dal pismene izjave v smislu prejšnjega odstavka, če v roku 15 dni po sprejetju tega SS pismeno ne izjavi svoje želje, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu. 17. člen Ta SS se lahko spremeni ali dopolni po enakem postopku kot je bil sprejet ali kot teče usklajevalni postopek (13. člen tega SS). ^ 18. člen Del vski svet TOZD oz. DSSS je na svoji seji dne ..........ugotovil, da je do dne........... od skupnega števila.........delavcev TOZD oz. DSSS podpisalo izjavo, da se strinja z obveznostmi in pravicami, ki so opredeljene v tem SS. Ta SS je veljaven od dne........... Predsednik 10 OOS: Predsednik DS: Poslovnik o delu OMR IMP Odbor za medsebojna razmerja IMP je na seji 14. 7. 1976 med drugim obravnaval in sprejel poslovnik o delu in postopkih v zvezi s predlogi za spremembo analitične ocene delovnih mest. Ker je bila doslej usoda predlogov od primera do primera različna, naj bi odslej šlo vse po enotni poti. Predlagatelje pa pozivamo, da ravnajo po njegovih določilih, da bo imel odbor lažje delo, popolni pregled nad predlaganimi spremembami in da ne bo prihajalo do vroče krvi po nepotrebnem. POSLOVNIK OMR SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST 1. člen Namen tega poslovnika je poenotenje postopkov nastajanja in vseh kasnejših sprememb pri ocenjevanju vrednosti dela. Temeljno izhodišče za delo je enako vrednotenje dela za enako imenovano delovno mesto v vseh organizacijskih enotah IMP. Vsa delovna mesta, ki v IMP obstoje, so dostopna vsaki organizacijski enoti, če narava dela in delokrog zahtevata rabo posameznega delovnega mesta. 2. člen Enoten seznam analitično ocenjenih delovnih mest v IMP, kot presek potreb v danem trenutku, se spreminja zaradi: — novonastalih delovnih mest — spremembe v obstoječih delovnih mestih. Postopek samoupravne verifikacije in strokovne obdelave sprememb je v obeh primerih enak. Načeloma se enoten seznam analitično ocenjenih delovnih mest obravnava in sprejema enkrat letno v mesecu oktobru. 3. člen Spremembe lahko predlaga vsak zaposlen (redno delovno razmerje) v IMP. Predlog mora pismeno utemeljiti z najmanj tehle zornih kotov: — v kakšno vsebino v širšem območju dela se vključuje sprememba — zakaj predlaga spremembo in kaj bo s spremembo doseženo — navesti primerjalna delovna mesta iz že obstoječega seznama delovnih mest IMF, in drugič, navesti prvo najnižje in prvo najvišje ocenjeno (sosednje) delovno mesto. 4. člen Posameznik — predlagatelj sprememb pismeno utemeljen predlog odda vodji ka-drovsko-splošnega sektorja TOZD, v DSSS pa direktorju kadrovsko-splošne službe, ki je dožan predlog posredovati OMR TOZD ali DSSS na prvo sejo. OMR TOZD ali DSSS preuči predlog glede na razvojne potrebe (plan delovnih mest) v posameznem prihodnjem planskem letu. V primeru pozitivne odločitve jih posreduje predsedniku OMR IMF. Predlagatelj mora dobiti pismen sklep o odločitvi OMRT TOZD ali DSS z utemeljitvijo. 5. člen Predsednik OMR IMP posreduje predlog OMR TOZD ali DSSS v plansko analitsko službo IMP, ki mora do prve seje OMR IMP pripraviti strokovno obdelavo predloga v pismeni obliki in jo posredovati vsem delegatom: — v organizacijskem smislu —- z uporabo AODM za konkreten predlog — s prikazom možnih drobnih problemov. 6. člen Delegati TOZD ali DSSS v OMR IMP morajo do prve seje tega odbora v okviru TOZD pridobiti načelno mnenje pd OMR TOZD ali DSSS in od direktorja TOZD ali glavnega direktorja za primer DSSS. Tako verificirana stališča potem obravnava OMR IMP, ki odloči o nadaljnjem postopku: — predlog gre v javno obravnavo (za skupen sprejem v oktobru) — predlog zavrne. 7. člen Celotno korespondenco OMR IMP s spremembami seznama delovnih mest IMP izvaja plansko-analitska služba IMP. 8. člen Ta poslovnik velja od 14. 7. 1976. Predsednik OMR IMP MIRO DRAŽUMERIČ Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD (prečiščeno besedilo) Na podlagi 41. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SRS, št. 18-74) in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, so delavci TOZD — DSSS delovne organizacije IMP — Indu-'žnega podjetja Ljubljana, na .............sprejeli .MOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE (PREČIŠČENO BESEDILO) I. SPLOŠNE DOLOČBE pogojih ali rezultat izrednih tržnih ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, za razvoj TOZD ali širše materialne osnove združenega dela. II. MERILA ZA RAZPOREJANJE DOHODKA 3. člen Zavedajoč se izrednega družbenega pomena pravilnih razmerij v delitvi dohodka, delavci pri razporejanju dohodka za sredstva: — osebne dohodke — investicijske porabe združenega dela — skupne porabe (v celoti) in — splošne porabe (v celoti) uresničujejo razmerja in naloge, določene s sprejeto družbeno politiko razvoja in vsakoletnimi načrti, prek upoštevanja delitvenih obveznosti iz 4., 5., 6., 7. in 8. člena SS gradbeništva. 1. člen 4. člen S tem samoupravnim sporazumom o osno- Osnove in merila tega SS so opredeljena z vah in merilih za razporejanje dojodka in za naslednjimi specifičnimi ekonomskimi ka-delitev sredstev za osebne dohodke (v nadalj- tegorijami: njem besedilu»SS«), je izražena pripravlje- — dohodek (D) je prihodek udeleženca, nost delavcev TOZD — DSSS, da z delavci zmanjšan za materialno poslovne stroške in ostalih TOZD — DSSS v DO IMP Ljubljana, amortizacijo, konkretizirajo sprejeta skupna načela o osno- — povečani dohodek (PD) je dohodek vah in merilih za razporejanje dohodka in za povečan za razliko med obračunano amorti-delitev sredstev za osebne dohodke. zacijo in po predpisanih stopnjah; — ure (h) predstavljajo število ur v breme 2. člen sredstev udeleženca in se nanašajo na obraču- Družbeno ekonomski položaj delavca in nane dohodke; TOZD je pri razporejanju dohodka odvisen od — pogojne ure (ph) so ure enostavnega uresničitve gospodarskih smotrov upravljav- dela, ki jih izračunamo tako, da obračunane cev pri uporabi sredstev. Pri pridobivanju ure (h) posameznih vrednostnih skupin pravic iz naslova ustvarjenega dohodka je pomnožimo s količniki iz 20. člena; TOZD dolžna upoštevati ustavna določila o — dogovorjeni bruto osebni dohodek (OD) obvezni uporabi tistega dela dohodka, ki je so sredstva namenjana za osebno porabo; rezultat dela v izredno ugodnih naravnih — vložena sredstva (VS) so povprečno vložena osnovna in obratna sredstva; — družbeno gospodarska donosnost vloženih sredstev (D) je razmerje med povečanim dohodkom (PD) zvečanim za amortizacijo p° predpisanih stopnjah (AP), to je med družbe- ; nim proizvodom in med povprečno vloženim' sredstvi (VS). III. OSEBNI DOHODKI 5. člen Dohodek TOZD se lahko razporedi, povečan za pospešeno amortizacijo (PD), na sredstva za bruto OD do višine, ki je dovoljuje naslednji obrazec:ODjlf)h =.PD/ph X 0,40 *+’ 6,60 din X pk Izhodiščna vrednost normalnega poslovnega uspeha PD ph =117,50 din je ocenjena na dan 1. aprila 1974. Če TOZD P D/p h presega za več kot 10‘'<| vrednost normalnega poslovnega uspeha' pomnoženega s količnikom pk, se za izračun možne višine dogovorjenih sredstev za bruto OD uporablja naslednji obrazec: OD/ph = PE/ph X 0,25 + 9,49 din X pk Možna višina dogovorjenih sredstev z;i bruto OD se izračuna tako, da se upošteva povečanje cen življenjskih potrebščin s količnikom (pk), ki ga skupna komisija sporočiv skladu z objavo komisije za presojo skladnost' samoupravnih sporazumov SR Slovenije. 6. člen Sredstva za osebne dohodke, izračunana p° določbah 5. člena tega SS, se korigirajo še 5 količnikom donosnosti za največ 5% P° obrazcu; / Dpan OD/ph t= OD/ph X (0,95 •+- 0,05—---- pri čemer Dpan poprečna ponderirana donosnost udeležencev sporazuma iz minuleg ; poslovnega leta. 7. člen TOZD uporablja pri izračunu zgornje višine Sredstev za OD, tiste vrednosti pk in Dpan, ki Jih sporoči skupna komisija za SS vsako leto do 31. marca. 8. člen Skupna dogovorjena višina sredstev za °sebne dohodke se izračuna po obrazcu: OD S OD ph X ph Pri razporejanju dohodka na sredstva za °sebne dohodke mora TOZD upoštevati splošna razmerja v delitvi družbenega proi-Zvoda, ki so določena v vsakoletni resoluciji o družbeno ekonomski politiki in o razvoju SR Slovenije. — socialnega varstva — telesne kulture — tehnične kulture in — zaposlovanja skupaj z delavci drugih TOZD, skupnosti in organizacij, vsklajujejo svoje interese na področju skupne porabe. Pri določanju obsega sredstev skupne porabe, je delegacija dolžna vsakoletna razmerja v gibanju sredstev vskladiti s tekočo družbeno ekonomsko politiko. 14. člen TOZD mora ob zaključnem računu razporediti iz dohodka v sredstva skupne porabe najmanj v višini, da lahko krije izdatke za regres za letni dopust. IV. INVESTICIJSKA PORABA 9. člen Višina sredstev iz razporeditve dohodka na Poslovna in rezervna sredstva ter sredstva -‘kupne porabe se izračuna tako, da se od dohodka odštejejo zakonske in pogodbene °bveznosti ter razporejena sredstva za OD in ta druge osebne prejemke. 10. člen TOZD je dolžna nameniti za razširjeno reprodukcijo najmanj 40% zneska iz 9. člena tega SS. V tako izračunana sredstva minimalne akumulacije se vštevajo razporejena sredstva v Poslovna sredstva in sredstva amortizacije ftad predpisanimi stopnjami (pospešena arnortizacija). 11. člen V primeru, da TOZD izloči za razširjeno ^produkcijo manj kot 3 % povprečno uporab-ienih poslovnih sredstev (meja najnižjega Pričakovanega poslovnega uspeha), je DS TOZD dolžan obravnavati poslovanje in ^oblikovati ukrepe za izboljšanje poslovanja. 12. člen Upoštevajoč družbeno vsebino ustvarjena dohodka in nujno povezanost s planskim razvojem našega gospodarstva, TOZD z letnim planom združuje sredstva ustvarjenega dohodka po načelu solidarnosti in vzajemno-sti z ostalimi TOZD DO IMF za: a) investicije v osnovne in obratne naložbe Posameznih TOZD in DSSS na podlagi spora-z0irino sprejetih programov h) investicije v osnovne in obratne naložbe 'a razvoj novih dejavnosti na podlagi spora-zUtnno sprejetih programov c) sanacije posameznih TOZD na podlagi sPorazumno sprejetih sanacijskih programov d) za pokrivanje izgub posameznih TOZD, v kolikor sredstva rezervnega sklada posamezne TOZD ne zadoščajo za kritje izgub . Združena sredstva za namene pod točko a, b d c, ki zadevajo sanacije obstoječih TOZD, žganje v nove TOZD, vlaganje v obstoječe OZD, se vračajo pod pogoji, določenimi v Pr°gramih naložb, oziroma sanacij. Združena Zredstva, uporabljena za pokrivanje izgub pod °Pko (d) se ne vračajo. V. SKUPNA PORABA 13. člen Delavci TOZD preko svoje splošne delegate v samoupravnih interesnih skupnosti s p,|dročij družbenih dejavnosti: vzgoje in izobraževanja raziskovalnega dela kulture 15. člen Za izplačilo regresov za letni dopust delavcev, za solidarnostne pomoči, za nagrade ob delovnih jubilejih in za druge oblike uporabe sredstev, ki niso naštete v 49. členu SS gradbeništva, se lahko razporedi v sredstva skupne porabe največ znesek v višini sredstev, ki ne presega višino 70 % povprečnega mesečnega bruto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s povprečnim številom zaposlenih delavcev TOZD ob koncu minulega leta. 16. ČLEN V sredstva skupne porabe za namene iz 15. člena niso všteta namenska sredstva razporejena v sredstva skupne porabe za: — pospešeno izgradnjo — za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje, za kar se morajo izločiti sredstva v višini najmanj 10% od sredstev izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu — preventivno zdravstveno varstvo — odpravnine — otroško varstvo — humanitarne namene — organizirane športne igre — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi nezgode pri delu. VI. SPLOŠNA PORABA 17. člen Zavedajoč se pomena splošne porabe za celovit gospodarski in družbeni razvoj SRS in SFRJ, so delavci TOZD pri odločanju o razporejanju dohodka, dolžni upoštevati razvojne potrebe dejavnosti financiranih iz sredstev splošne porabe. VII. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV 18. člen Sredstva za osebne dohodke izračunana po 8. členu tega SS se delijo po osnovah in merilih, ki jih določa ta SS. Osnove in merila za delitev osebnega dohodka zagotavljajo, da vsakemu delavcu, v skladu z načelom delitve po delu in rezultatih dela, skladno s porastom produktivnosti njegovega in skupnega dela TOZD, kakor tudi v skladu z načelom solidarnosti v združenem delu, pripada iz sredstev za OD, osebni dohodek odvisen od njegovega prispevka, ki ga je vložil s svojim tekočim in minulim delom v doseženi dohodek TOZD. 19. člen Osebni dohodek delavca se določa po naslednjih osnovah in merilih: — na podlagi vrednosti sistemiziranega delovnega mesta, ki temelji na analitični metodi vrednotenja delovnih mest, pri normalnem delovnem uspehu, ki pomeni delitev osebnega dohodka po delu; — na podlagi delovnega uspeha delavca in njegovega prispevka k dohodku, ki ga je vložil s svojim živim in minulim delom, ki pomeni delitev osebnega dohodka po rezultatih dela; — na podlagi poslovnega uspeha TOZD. 20. člen Vsa delovna mesta TOZD so ovrednotena s številom točk na podlagi analitične ocene delovnih mest, po enotni metodologiji za AODM za montažno dejavnost in razvrščena v vrednostne skupine v skladu s 14. členom SS v gradbeništvu v relativnem razmerju, izražena v količnikih v razmerju 1:3:89. Glej tabele »C« po funkcionalnih področjih! V prilogi. Skupno število točk za posamezno delovno mesto predstavlja osnovno vrednost delovnega mesta pri doseganju normalnega uspeha delavca (100% uspešnost in kvaliteta opravljenega dela) na 182 ur mesečno. Količnik delovnega mesta predstavlja relativno razmerje v odnosu do najnižjega delovnega mesta za najenostavnejše delo. Enotna metodologija za analitično oceno delovnih mest za montažno dejavnost, določena s SS gradbeništva, je sestavni del tega SS. 21. člen Obračunsko osnovo delovnega mesta predstavlja skupno število točk delovnega mesta pomnoženo z vrednostjo točke in je osnova za obračun vseh ostalih dodatkov, ki pripadajo delavcu na delovnem mestu, pri normalnem uspehu. Obračunska osnova delavca na delovnem ' mestu za 182 ur, je obračunska osnova delov-/ nega mesta s prištetimi dodatki, ki pripadajo delavcu, izračunana po prvem odstavku tega člena, pri doseganju normalnega uspeha in je med letom akontacija osebnega dohodka. Pri izračunavanju obračunske osnove delavca za eno uro, se obračunska osnova, izračuna po drugem odstavku tega člena, deli s 182. urami. Delavci OZD sporazumno z delavci ostalih TOZD — DSSS v DO z letnim planom določajo vrednost točke, v skladu s predvidenim normalnim poslovnim uspehom. Vrednost točke za koledarsko leto 1977 je 11,00 din. 22. člen OSEBNI DOHODEK DELAVCEV — PRIPRAVNIKOV Delavcu — pripravniku pripada mesečna akontacija v višini: — pripravniku s srednjo izobrazbo 70 % povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu — pripravniku z višjo izobrazbo 90% povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu —pripravniku z visoko izobrazbo 105 % povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Akontacija OD pripravnika je lahko do 20% višja od prvega odstavka tega člena, na podlagi meril za ugotavljanje uspeha, ki ga dosega pripravnik. Akontacija OD pripravnika se lahko poveča še za dodatke v skladu z določili tega»SS«. 23. člen Delavec, ki ob uveljavitvi tega SS že zaseda delovno mesto, za katero pa ne izpolnjuje zahtevane izobrazbe, določene v SS o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, si mora to pridobiti pod pogoji, ki jih določa navedeni SS. Na delovnem mestu, za katero je izobrazba določena alternativno v dveh stopnjah, se smatra, da ima delavec ustrezno izobrazbo, če izpolnjuje eno od določenih alternativ. 24. člen — črtan (zaradi razveljavitve) 25. člen — črtan (zaradi razveljavitve) 26. člen Delavca, za katerega se po posebnem postopku ugotovi, da ni sposoben kvalitetno in ažurno opravljati delovnih nalog na delovnem mestu, ki ga zaseda in dosegati normalnega uspeha, se premesti na njemu ustrezno delovno mesto, glede na njegovo strokovno izobrazbo in delovno sposobnost, na način in po postopku, ki je določen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, oz. v samoupravnem sporazumu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. O premestitvi odloča odbor za medsebojna razmerja na podlagi predhodnega predloga posebne strokovne komisije, ki jo za to imenuje. Strokovna komisija za spremljanje in ocenitev delavca mora biti sestavljena iz delavcev, ki morajo imeti enako ali višjo strokovno izobrazbo kot jo ima delavec, ki je v postopku. Rok za spremljanje in ocenitev dela delavca določi odbor za medsebojna razmerja upoštevajoč pri tem zahtevnost delovnega mesta. 'v 27. člen NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki je hkrati izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela za tipično delovno mesto z relativnim razmerjem 1,00. Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih razmerah ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod za statistiko SRS v Uradnem listu SRS. Najnižji osebni dohodek se izplačuje delavcu za doseženi normalni delovni uspeh (stoodstotni individualni učinek delavca), če je TOZD dosegla normalni (planirani) poslovni uspeh. V tako oblikovani višini najnižjega osebnega dohodka niso všteti dodatki za: nadurno delo, nočno delo, delo na dan nedelje, delo na dan zveznega in državnega praznika, delovno dobo ter dodatki za nadpovprečne, težje delovne razmere. Najnižji osebni dohodek, določen v tem členu, ne pomeni zajamčenega osebnega dohodka v smislu zakona o združenem delu. Če delavec dosega normalni individualni delovni učinek, TOZD pa ne dosega planiranega poslovnega uspeha, vendar še ne posluje z izgubo, ima delavec pravico do zajamčenega osebnega dohodka v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga delavci TOZD sklenili z delavci drugih TOZD DO. 28. člen NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK Najvišji osebni dohodki morajo biti tako, kot drugi osebni dohodki odvisni od individualnih uspehov delavcev glede izpolnjevanja nalog na sistemiziranem delovnem mestu ter od uspešnosti delovanja TOZD — DSSS DO. 29. člen ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Zajamčeni osebni dohodek znaša najmanj 55 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem koledarskem letu, ki je določen v skladu s »SS«, sklenjenim z delavci drugih TOZD in DSSS v DO. Naslov podpoglavja »NAGRAJEVANJE PO DELOVNEM USPEHU« se spremeni in se glasi: »DELITEV OD PO REZULTATIH DELA«. 30. člen »Delitev OD po rezultatih dela delavcev se vrši na vseh delovnih mestih, na katerih je delovni uspeh možno meriti. Delovni rezultat delavca se meri praviloma na podlagi delovnih norm. Pri določanju delovnih norm, se mora uporabljati tehnična metoda vnaprej določenih osnov. Na delovnih mestih, na katerih se zaradi narave dela (režijska mesta) ne da določiti nobena od navedenih metod, se delovni prispevek delavca ugotavlja skladno z uspehom vseh delovnih mest, pri čemer pa višina osebnega dohodka po rezultatih dela ne sme presegati poprečje izplačil po delovnih rezultatih delavcev na normiranih delovnih mestih za več kot 20%. Delovne norme so lahko individualne ali skupinske. Pri skupinskih normah, se porazdeljuje doseženi rezultat med delavce sorazmerno po obračunskih osnovah delavcev, izračunanih na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS, in odvisno od časa prebitega na skupnem delu. Če je delavec na proizvodnem delovnem mestu tri mesece zaporedoma pod normo, ali v šestih mesecih štiri mesece ni dosegel normativa, in če delavci na režijsko zaokroženem delovnem področju 3 mesece oz. eno tromesečje ne ustvarijo pozitivne razlike med destimulativnimi in stimulativnimi kriteriji, v vseh teh primerih, se vsem prizadetim delavcem odpravi osebna ocena po postopku, ki ga določa ta SS. Če delavec na proizvodnem delovnem mestu šest mesecev zaporedoma ali režijsko zaokroženo delovno področje v dveh zaporednih tromesečjih ne dosega normiranih rezultatov, se uvede postopek o oceni in premestitvi delavcev na manj zahtevna delovna mesta v smislu 26. člena tega SS. 31. člen Meritev doseženega delovnega rezultata delavca ali skupine opravita vodja delovne enote ali kontrolor in vodja skupine ali delavec. V primeru, da se vodja delovne skupine ali delavec ne strinja z ugotovljenim uspehom, mora vodja delovne enote odrediti posebno strokovno komisijo, da ponovno preveri doseženi delovni uspeh. Dokončno ugotovljeni delovni uspeh se vpiše v delovni nalog, ki ga morajo podpisati delavci, ki so ugotavljali delovni uspeh. Za režijska delovna mesta v okviru organizacijsko zaokroženih delovnih področij izvaja merjenje rezultatov dela PAS za vse TOZD in DSSS. 32. člen V delovni nalog se mora vpisati in obračunati samo dejansko opravljena količina in 100 % kvaliteta opravljenega dela. V nasprotnem primeru so pristojni delavci odgovorni materialno in disciplinsko. 33. člen Delovne norme in cenik del se oblikuje in določa v posebnem »SS«, ki je sestavni del tega SS. Predlog »SS« pripravi DS TOZD, sprejemajo in potrdijo pa ga delavci TOZD po istem postopku kot je določen za sprejemanje tega SS. 34. člen Cenik za posamezne vrste del se določi na osnovi postavljenih norm in obračunskih osnov vrednosti delovnih mest, izračunanih na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS. 35. člen DS TOZD mora v postopku, pri oblikovanju predloga SS o normah, delovne norme vskla-diti z ostalimi TOZD v DO IMP enake dejavnosti, pri tem upoštevajoč nivo tehnične opremljenosti in tehnološkega postopka. Delovne norme se morajo v roku, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, kontrolirati in vskla-jevati, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Ne glede na določilo drugega odstavka tega člena, se morajo delovne norme obvezno kontrolirati in prilagajati, če se delovni proces spremeni. Povprečno izplačilo OD za preseg norm in druge oblike stimulacije po rezultatih dela v posameznem tromesečju ne sme biti višje kot 20 % nad določenimi obračunskimi osnovami v smislu 21. Člena tega SS. 36. člen j Podrobnejše določbe o normah in ceniku del so določene v posebnem SS iz tega področja- 37. člen OSEBNA OCENA DELAVCA Delavca se glede na njegov osebni odnos do dela in v zvezi z delom ocenjuje na osnovi določenih kriterijev za osebno oceno. Višina osebne ocene, na osnovi določenih kriterijev, je lahko največ 20 % od osnove vrednosti delovnega mesta delavca, ki je določena v 20. členu tega SS. O višini osebne ocene delavca, po določenih kriterijih, odloča odbor za OD na podlagi pismenega predloga predpostavljenega. O višini osebne ocene direktorja TOZD, p° določenih kriterijih, odloča delavski svet TOZD (za glavnega direktorja pa DS podjet- Osebna ocena je dinamična in se po potrebi lahko spreminja. Za novosprejete delavce se osebna ocena sme izvršiti šele po preteku poizkusne dobe- KRITERIJI OSEBNE OCENE 1. Kakovost (kvaliteta dela oziroma izdelkov in delavnost): a) pri delu je vedno natančen. Ne dela napak in ne povzroča okvar. Pri delu je I izredno spreten in hiter. Izredno se prizadeva - za lastno izpolnjevanje znanja in sposobnosti I b) pri delu je natančen. Napake dela zelo poredko. Pri delu je marljiv in spreten. Samoiniciativno si prizadeva za lastno izpopolnjevanje znanja in sposobnosti — 4%. c) dela z zadovoljivo natančnostjo. Napake in okvare so le delne. Je povprečno marljiv. Znanje in spodobnosti izpopolnjuje le na prigovarjanje drugih — 0%. 2. Čut za odgovornost in gospodarjenje: a) dela opravlja z velikim čutom za odgovornost do delavcev (varnost) in do dela. Je zelo gospodaren z materialom in sredstvi za delo, oziroma z dohodkom (vestnost pri dokumentaciji, obračunu, bilanciranju). Zelo se zanima za delovne in poslovne rezultate. Ima velik smisel za delo v samoupravnih organih, kjer aktivno sodeluje. S svojim ponašanjem močno izraža pripadnost podjetju oz. delovni enoti — 7 %. b) delo opravlja s čutom za odgovornost do delavcev in do dela. Je gospodaren z materialom in sredstvi za delo oziroma dohodkom. Zanima se za delovne in poslovne rezultate. Ima smisel za delo v samoupravnih organih. S svojim ponašanjem izraža pripadnost podjetju oz. delovni enoti — 3 %. c) ima zadovoljiv čut do delavcev in do dela. Delo opravlja z zadovoljivo mero gospo- , darnosti z materialom oziroma dohodkom. Za j delovne in poslovne rezultate se zanima le I Priložnostno. V samoupravnih organih sodeče, vendar bolj pasivno. S svojim obnašanjem izraža povprečno pripadnost podjetju °z. delovni enoti — 0 %. 3. Samostojnost in inicativnost a) pri delu je povsem samostojen. Nadzor in Pomoč sta mu le redkokdaj potrebna. Je zelo Zanesljiv, izredno ustvarjalen in iniciativen. Ima velik smisel za izboljšave — 5%. b) pri delu je dokaj samostojen, vendar sta niu potrebna pomoč in nadzor. Iniciativnost, Ustvarjalnost in iznajdljivost ter zanesljivost j s° povprečne — 2%. c) pri delu je nesamostojen. Potrebna mu je stalna pomoč in nadzor. Lastne iniciativnosti, Ustvarjalnosti, iznajdljivosti in zanesljivosti nima —0%. j Navedeni kriteriji za osebno oceno veljajo j 2a vse delavce TOZD — DSSS. DELITEV OSEBNIH DOHODKOV NA PODLAGI POSLOVNEGA USPEHA TOZD 38. člen Med letom se izplačuje delavcu OD, kot : akontacija OD v rokih, ki ne smejo biti daljši ! 30 dni. Dokončno se delavcu pripadajoči OD obračuna po preteku leta, ko se ugotovi in Sporedi dohodek TOZD — DSSS. | Obračunski mesec je od 21. do 20. v naslednjem mesecu. Plačilni dan je od 1. do 3. v uiesecu, ki se pa konkretno določi z letnim Planom. 39. člen Pravico pri udeležbi delitve sredstev za OD, Ugotovljenih po določilu 38. člena tega »SS«, naajo vsi delavci, ki so bili med letom zapogniv TOZD — DSSS. yišina osebnega dohodka delavca, ki mu Popada iz ugotovljenih sredstev za OD, je ^uvisna od njegovega prispevka, ki ga je vložil svojim živim in minulim delom v doseženi uohodek TOZD eva njegov: DSSS, pri čemer se upoš- — efektivni redni delovni čas, (prebit na delu in prazniki) — čas rednega letnega dopusta — čas, ki ga je prebil pri opravljanju funkcij delegata — čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah. Osnova za izračun osebnega dohodka delavcu v smislu določil drugega odstavka tega člena, je višina urne postavke, določene v sklepu o osebnem dohodku delavca. 40. člen Ne glede na določila 38. člena tega SS, se delitev OD na podlagi uspeha poslovanja TOZD, delavcev vrši že med letom ter obračunava in izplačuje pri mesečnih akontacijah. Uspešnost poslovanja TOZD in ugotavljanje sredstev za OD delavcev se ugotavlja po preteku vsakega tromesečja (četrtletja). Četrtletni uspeh TOZD in sredstva za OD ugotavlja in višino sredstev za OD delavcev določa delavski svet TOZD. Višina OD delavca, ki mu pripada iz ugotovljenih sredstev za OD se določa po kriterijih 39. člena tega SS. Ugotovljena akontacijska višina sredstev za OD, ki pripada delavcu za minulo četrtletje, se izplača delavcu v naslednjem tromesečju v treh delih poleg osnovne mesečne akontacije OD. Vni. DODATKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA IZ SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 41. člen Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan nedelje in na dan zveznih in republiških praznikov ter za delo v deljenem delovnem času, gre delavcu poseben dodatek. Ti dodatki se med seboj ne izključujejo. 42. člen NADURNO DELO IN DEŽURSTVO Za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas (nadurno delo), gre delavcu dodatek v višini 50% od obračunske osnove, ugotovljene na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS, za redni delovni čas, ko je delal preko polnega delovnega časa. Delavci individualnega poslovnega organa in drugi vodilni ter vodstveni delavci (glavni direktor, direktor TOZD, namestnik gl. direktorja, pomočnik gl. direktorja, direktor — vodja sektorja ali službe, vodja oddelka, vodja odseka, vodja proizvodnje, obratovodja, delovodja, vodja montaže kompleksnih objektov, vodja operativne izvedbe in montaže, vodja montaž), načeloma nimajo pravice do plačila za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo). Izjemoma je možno plačilo nadurnega dela teh delavcev, vendar mora za vsak primer posebej o tem odločiti odbor za medsebojna razmerja TOZD — DSSS. Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa se morajo obravnavati razlogi za uvedbo nadurnega dela, njegov obseg in obračun OD za nadurno delo. 43. člen NOČNO DELO Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini 35% od njegove obračunske osnove OD za redni delovni čas. Za nočni delovni čas, se šteje čas od 22. do 5. ure, oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. 44. člen DELO NA DAN NEDELJE Za delo na dan nedelje gre delavcu 40% dodatka od njegove obračunske osnove, za** redni delovni čas. Ta dodatek pripada tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 45. člen DELO NA DAN PRAZNIKOV Za delo na dan zveznega in republiškega praznika gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije OD, zaradi dela na ta dan, še dodatek v višini 50% od njegove obračunske osnove za redni delovni dan. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 46. člen NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS BOLEZNI Nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni znaša 90 % mesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila OD se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju OD v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi »Delavske enotnosti — Vzajemnost«. Vendar nadomestilo OD ne more biti višje od OD, ki bi ga delavec dosegel, če bi delal. Nadomestilo OD za čas bolezni od prvega dne dalje je lahko v drugačnem odstotku le v tistih primerih, ki jih določa zakon. 47. člen NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS PREKINITVE DELA Za čas prekinitve dela, ki nastopi zaradi vremenskih in drugih neprilik brez krivde delavca, gre delavcu nadomestilo v višini 70 % od njegove obračunske osnove. Za objektivne razloge, ki izključujejo krivdo delavca za prekinitev dela, se štejejo: elementarne nesreče, omejitve električnega toka, objektivne okvare na strojih, vozilih ali drugih napravah, objektivno pomanjkanje potrebnega materiala, ki mora biti dokazano in utemeljeno, povprečna temperatura pod —8 stopinj C v delovnem času. Navedeni primeri pogojujejo objektivno prekinitev dela, če ni mogoče delavcu priskrbeti drugega dela. Delavec, ki na odrejenem delovnem mestu z delom izpolni predpisano normo tega delovnega mesta, mu pripada OD po obračunski osnovi, ki je določena za njegovo delovno mesto, če je višja od obračunske osnove tega delovnega mesta. V nasprotnem primeru pa mu pripada OD po obračunski osnovi, ki je določena za delovno mesto, oziroma delo, ki ga opravlja, upoštevajoč tudi doseženi uspeh dela. V času prekinitve dela zaradi objektivnih razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena, je delavec dolžan delati na odrejenem delovnem mestu. V kolikor delavec odkloni delo na odrejenem delovnem mestu, mu nadomestilo OD ne pripada. Pristojni vodja delovne enote je v primeru prekinitve dela iz objektivnih razlogov, določenih v drugem odstavku tega člena, dolžan priskrbeti delavcu delo na primernem delovnem mestu, če so za to podani pogoji. V kolikor pristojni vodja delovne enote ne priskrbi dela , delavcu, čeprav so za to podani pogoji, delavcu pripada OD, kot nadomestilo v višini obračunske osnove njegovega delovnega mesta. V primeru je odgovorni vodja delovne enote odgovoren za nastalo škodo materialno in disciplinsko. upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino. 52. člen OVREDNOTENJE STALNOSTI V TOZD — DSSS DO Za stalnost zaposlitve v TOZD — DSSS DO pripada delavcu dodatek v višini največ 5 % od njegove obračunske osnove njegovega delovnega mesta po naslednjih kriterijih: 48. člen Če pride na delovišču do prekinitve dela po krivdi delavca, odgovarja delavec za nastalo škodo po določilih SS o medsebojnih razmerjih, materialno in disciplinsko. V tem primeru delavec nima pravice do nadomestila OD za čas prekinitve dela, če je bil razporejen na drugo delovno mesto ali delo. Če je bil delavec razporejen na drugo delovno mesto ali delo, mu pripada OD v višini po določilih četrtega odstavka 47. člena. 49. člen Delavca, ki je najmanj 15 let neprekinjeno delal v TOZD v DO IMF in zaradi starostne onemoglosti ali zdravstvenega stanja ni več sposoben opravljati dela na svojem delovnem mestu in dosegati normalnega delovnega uspeha, se premesti na njemu ustrezno delovno mesto, glede na strokovno izobrazbo in delovno sposobnost, s tem, da se mu zagotovi OD v isti višini, kot ga je imel na svojem delovnem mestu, v kolikor bi imel na novem delovnem mestu nižji OD. O tem odloča odbor za OD na predlog odbora za medsebojna razmerja. 50. člen Delavcu, ki je zaradi invalidnosti premeščen na drugo, njemu ustrezno delovno mesto, pripada OD v višini, ki ga je prejemal na svojem delovnem mestu, kjer je delal pred invalidnostjo. Če se delavec invalid premesti na takšno delovno mesto v drugi TOZD v DO IMF, mora razliko OD, v smislu prvega odstavka tega člena, mu izplačevati TOZD, kjer je delavec delal pred invalidnostjo. Razlika OD v višini, določeni v prvem in drugem odstavku tega člena, se delavcu invalidu obračunava in izplačuje le v primeru, če razlike ne krije Zavod za socialno zavarovanje. 51. člen Delovna doba: nad 3 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 let Odstotek: 2% 3% 5% Za stalnost zaposlitve delavca v TOZD — DSSS DO se šteje samo neprekinjena delovna doba, ki se šteje za pokojninsko dobo. Za prekinitev stalnosti zaposlitve v TOZD — DSS DO se ne šteje čas dobe mirovanja, zaradi odhoda delavca na odsluženje kadrovskega roka in prekinitve dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali nadaljevanja študija po nalogu ali odobritvi TOZD — DSSS DO. Vendar se ta čas ne upošteva v čas stalnosti zaposlitve. 53. člen DELJEN DELOVNI ČAS Če je zaradi narave dela delovni čas deljen, pripada delavcu, ki dela v deljenem delovnem času, poseben dodatek. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot eno uro. Dodatek za deljen delovni čas znaša, če prekinitev delovnega časa traja: bruto mesečno — več kot eno uro 320 din — dve uri ali več 640 din 54. člen ODMOR MED DELOM Delavcu, ki dela poln delovni čas, pripada za odmor (30 minut) nadomestilo v višini njegove obračunske osnove izračunane po drugem in tretjem odstavku 21. člena tega SS. Delavcu, ki dela v podaljšanem delovnem času (nadurno delo) najmanj štiri efektivne delovne ure, mu pripada 30 minut odmora po končanem rednem delovnem času in nadomestilo OD. VREDNOTENJE DELOVNE DOBE Delavcu pripada dodatek na njegovo celotno delovno dobo, ki si jo je pridobil v času zaposlitve in je evidentirana v njegovi delovni knjižici, v višini možnega odstotka od obračunske osnove njegovega delovnega mesta, določenega po naslednjih kriterijih: Delovna doba: nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let odstotek: 1% 2% 4% 6% 8% 10% 12% Del osebnega dohodka po delovni dobi, po navedeni lestvici, ne gre upokojencem, ki so se 55. člen \ REDNI LETNI DOPUST Za redni letni dopust delavcu pripada nadomestilo v višini njegove obračunske osnove, izračunane po drugem in tretjem odstavku 21. člena tega SS. 56. člen IZREDNI DOPUST Za čas koriščenja odobrenega izrednega dopusta, po kriterijih SS o medsebojnih razmerjih, delavcu pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske osnove, izračunane po drugem in tretjem odstavku 21. člena tega SS. 57. člen OPRAVLJANJE FUNKCIJ DELEGATA Delavcu, ki je izvoljen kot delegat v samoti' pravne organe TOZD, DSSS, DO, ožje in širš« družbenopolitične skupnosti pripada za ča$ vršenja delegatske funkcije v rednem delov' nem času nadomestilo OD v višini njegov«; obračunske osnove, izračunane po drugem i«1 tretjem odstavku 21. člena tega SS. 58. člen NADOMESTILA OD DELAVCEM MED ODSOTNOSTJO Z DELA Nadomestilo OD med odsotnostjo z del3' zaradi vojaških vaj, predvojaške vzgoje, ude' ležbe v civilni zaščiti, opravljanja javni!1 funkcij in odziva pozivov vojaških vaj in drO' gih organov, h katerim je delavec klican br«z svoje krivde, ter za čas pripora ali preiskoval' nega zapora, se delavcu, izplačuje po določili!1 NAVODILA O POGOJIH IN NAČINU &\ PLAČEVANJA NADOMESTIL OD DELA^' CEM ODSOTNOSTJO Z DELA (prečiščen« besedilo). 58. a člen NADOMESTILO OD ZA DELO V ČASU UDELEŽBE NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJA^ Delavcu za delo v času udeležbe na mladi«1' skih delovnih akcijah, ki se jih je udeležil na podlagi predhodnega dogovora med organiz3' torjem in TOZD — DSSS, pripada nadom«' stilo OD v višini njegove obračunske osnov« izračunane po drugem in tretjem odstavku 2' členu tega SS. IX. PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKI 59. člen DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJ« V DRŽAVI TER STROŠKI PRENOČEVANJ« 55 d J1 110 dif Dnevnica znaša: — za čas odsotnosti od 6 do 8 ur — za čas odsotnosti od 8 do 12 ur — za čas odsotnosti nad 12 ur 170 d1« Do dnevnice, določene v 1. alineji 1- °d stavka tega člena je upravičen delavec, , nastopi službeno potovanje najmanj dve 11. pred pričetkom svojega rednega delovneg časa ali pa ga konča najmanj dve uri po P«« teku svojega rednega delovnega časa. Str01’ prenočevanja, na podlagi računa, se krij«!1; največ do 195 dinarjev. V primeru, da dela'« za prenočevanje ne predloži račun, mu gre prenočevanje največ 85 dinarjev na noč, potovanje traja do 7 dni. Če potovanje ti'3) več kot 7 dni, gre delavcu za prenočevati) ^ brez predloženega računa, za ves čas poto' nja 55 dinarjev na noč. Dnevnice so za vse delavce enake. J Dnevnice in stroški za prenočevanje gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklic«1 šol in učencem z učno pogodbo ter študente in učencem na praksi. 60. člen Delavcu, ki je na službenem potovanju nalogu in na račun zastopanja tuje firme, izplačajo potni in drugi stroški potovanj' yišini dejanskih stroškov na podlagi predloženih računov. V tem primeru se upravičenost do dnevnice izključuje. 61. člen Če delavec na službenem potovanju zboli in se zdravi v zdravstvenem zavodu zunaj kraja njegovega stalnega bivališča ali sedeža TOZD, | mu pripada 20% dnevnice za čas največ do 30 dni. 62. člen POTNI STROŠKI Delavcu, ki je na službenem potovanju, gre Pravica do povrnitve potnih stroškov v višini veljavnih tarif, javnih prevoznih sredstev, na relaciji od sedeža OZD, oziroma njegovega ; Prebivališča in kraja službenega potovanja in sicer: — za vodilne delavce, delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka J aH višja strokovna izobrazba, za prvi razred j vlaka ali ladje — za vse ostale delavce, učence v gospodar-stvu, študente in dijake, ki so na praksi, za drugi razred vlaka ali ladje. V kolikor pa je Potovanje brez presledka daljše kot 250 km, se j Pm povrne stroške v višini tarife za prvi ra-j zred vlaka ali ladje. Če potovanje traja v nočnem času na daljši I relaciji, se lahko delavcu odobri potovanje s 1 fPalnikom. Za daljše potovanje se lahko odo-°ri tudi potovanje z avionom. Takšen način Potovanja mora biti vnaprej odobren. Stroški za prevoz s taksijem v krajevnem in , medkrajevnem prometu se povrnejo le v pri-1 [Peru, če je uporaba taksija bila vnaprej odo-! drena. Uporaba »rent a car« vozil se lahko odobri 6 v izjemnih primerih, če ni možno drugače °rganizirati prevoza za službeno potovanje. Stroški prevoza z javnimi prometnimi sred-slvi na območju mestnega prometa na službenem potovanju, se delavcu povrnejo, če predloži vozovnico. Delavec je upravičen do povrnitve potnih Proškov v višini tarif javnih prometnih sred-; s*-ev, ki so navedena v potnem nalogu, za kar mora predložiti potrdila ali vozovnice. Delavec ima pravico do povrnitve tudi osta-S 'h stroškov službenega potovanja (rezervaci-i K prevoza prtljage, itd.) za kar mora predlo-i 2>ti verodostojna potrdila. 63. člen 64. člen Potni nalog za službeno potovanje mora biti izdan na predpisanem obrazcu pred pričetkom potovanja. V izjemnih primerih lahko pristojna oseba odobri službeno potovanje tudi ustmeno, s tem, da se pismeni nalog izda naknadno. V potnem nalogu za službeno potovanje mora biti navedeno: — ime in priimek delavca — delovno mesto — čas odhoda in trajanje službenega potovanja — vrsta prevoznega sredstva — višina izplačane akontacije potnih stroškov — stroškovno mesto, katerega bremenijo stroški potovanja 65. člen Delavec ima pred pričetkom službenega potovanja pravico do akontacije potnih stroškov v višini, ki ne sme presegati predvidenih potnih stroškov službenega potovanja. Akontacija potnih stroškov se obračunava pri obračunu potnih stroškov v potnem nalogu za službeno potovanje. V kolikor akontacija potnih stroškov presega višino končnega obračuna potnih stroškov službenega potovanja, se delavcu razlika obračuna pri prvem obračunu in izplačilu njegovega OD. 66. člen Delavec je dolžan po končanem potovanju, v roku treh dni, predložiti obračun potnih stroškov na potnem nalogu za službeno potovanje. Poleg potnega naloga, oziroma obračuna potnih stroškov, mora delavec predložiti tudi pismeno poročilo o rezultatih službenega potovanja. Potne naloge in obračun potnih stroškov za službeno potovanje izdaja ter potrjuje direktor OZD ali od njega pooblaščena oseba, če ni v drugem aktu OZD drugače določeno. 67. člen Delavcu za čas službenega potovanja pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske osnove, obračunanega za 8 ur dnevno, če službeno potovanje traja v času rednega delovnega dne. Če službeno potovanje delavca traja v podaljšanem delovnem času (nad 42 ur v tednu), na dan nedelje ali na dan državnega praznika, mu pripada poleg njegove obračunske osnove še dodatek v smislu določil členov: 42, 44 in 45 tega SS. UPORABA LASTNEGA AVTOMOBILA V SLUŽBENE NAMENE Za uporabo lastnega avtomobila za službene namene pripada delavcu povračilo stroškov v višini: za uporabo avtomobila do 1000 ccm din L30 od prevoženega km za uporabo nad 1000 ccm din 1,50 od Prevoženega km Delavec je upravičen do izplačila stroškov uometrine v višini prvega odstavka tega lena, če mu je bila uporaba njegovega avtomobila za služeno potovanje predhodno odo-yena in izdan potni nalog na predpisanem °Prazcu. Delavcu, ki uporaba njegovega avtomobila a službeno potovanje ni bila odobrena v smi-u drugega odstavka tega člena, se povrnejo Potni stroški v višini tarife javnih prometnih edstev na relaciji službenega potovanja. 68. člen DNEVNICE IN POTNI STROŠKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO Za službeno potovanje v tujino ima delavec pravico do dnevnice in potnih stroškov izplačanimi v tujih plačilnih sredstvih in valutah države, v katero potuje v višini, ki velja za republiške upravne organe in sicer: — za vodilne delavce v višini vsakokratnih dnevnic, ki so določene za delavce republiških upravnih organov I. skupine — za vse ostale delavce v višini dnevnic, ki so določene za delavce republiških upravnih organov II. skupine. Če delavec, ki mu pripada dnevnica v višini, ki je določena za delavce republiških upravnih organov II. skupine, potuje z delavci, ki mu pripada dnevnica v višini, ki je določena za delavce republiških upravnih organov I. sku- pine, po istem opravku, mu pripada dnevnica v višini, ki je določena za delavce republiških upravnih organov I. skupine. Delavec, ki je na službenem potovanju v tujini ostal v istem kraju nad 30 do 60 dni, se mu dnevnica za ta čas zniža za 20%, za čas bivanja v istem kraju nad 60 dni pa se mu dnevnica zniža, za ta čas, za 30%. Delavcu, ki na službenem potovanju v tujini prenočuje in stroške prenočevanja krije OZD posebej, se dnevnica zniža za 30%. Pri obračunavanju dnevnic za službeno potovanje v tujino v tuji valuti, se upošteva samo čas odhoda in prihoda do državne meje. Za potovanje z avionom pa čas odhoda in prihoda aviona iz in na določeno letališče v državi. Za čas potovanja v tujino, ko potovanje traja na območju Jugoslavije, se delavcu dnevnica obračunava in izplača v dinarjih, po določilih 59. člena tega SS. Potni stroški za potovanje v tujino se krijejo v višini potnih stroškov določenih tarif javnih prevoznih sredstev, na podlagi predloženih potrdil ali vozovnic. Urejevanje zadev v zvezi s potovanjem v tujino, veljajo določila, ki so določena s tem SS za službena potovanja v državi, če z drugim aktom OZD ni drugače določeno. 69. člen ZNIŽANE DNEVNICE Delavcem, ki delajo na terenu (terenski delavci), kjer ni možno zagotoviti nastanitve in prehrane na naselju, urejenim skladno z določili zveznega dogovora o minimalnih standardih, se izplačuje znižana dnevnica za čas terenskega dela na gradbiščih in drugih deloviščih zunaj sedeža TOZD ali stalnega prebivališča delavca ali njegove ožje družine. Znižana dnevnica se obračunava na osnovi najkrajše oddaljenosti od gradbišča ali delovišča do sedeža TOZD ali od gradbišča in delovišča do prebivališča delavca po naslednjih kriterijih: Oddaljenost v km: Višina v din: od 12 do 25 km 48.00 din nad 25 do 50 km 64.00 din nad 50 do 100 km 90.00 din nad 100 km 102.00 din 70. člen Delavcu ob prihodu na novo gradbišče ali delovišče v drugem kraju, se bivanje in delo na terenu smatra za službeno potovanje in mu pripada pravica do cele dnevnice, določene v 59. členu tega SS, po naslednjih kriterijih: Če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od sedeža TOZD — nad 50 do 100 km do 3 dni — nad 100 km do 7 dni 71. člen TERENSKI DODATEK Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Terenski dodatek pripada delavcu v naslednjih primerih: — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od sedeža TOZD do 12 km, merjeno po zračni liniji, v višini 15,00 din — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od bivališča delavca do 12 km, merjeno po zračni liniji v višini 15,00 din Terenski dodatek, znižana dnevnica in dnevnica se med seboj izključujejo. 72. člen Oddaljenost gradbišča ali delovišča od sedeža TOZD, za odračunavanja znižanih dnevnic, se meri po najkrajši kopenski poti. 73. člen Znižane dnevnice in terenski dodatek, določene?^ členih 69., 70. in 71. tega SS, pripadajo tudi učencem v gospodarstvu, študentom in dijakom na praksi, po istih kriterijih, če delajo na terenu. 74. člen NOČNINE Delavcem, ki delajo in bivajo na terenu v kraju gradbišča ali delovišča, pripada pravica do povračila stroškov za prenočevanje v višini 85 dinarjev na noč brez računa, če bivajo in delajo na terenu do 7 dni. Delavcem, ki delajo in bivajo na terenu v kraju gradbišča ali delovišča dalj kot 7 dni, pripada pravica do povrnitve stroškov prenočevanja v višini 55 dinarjev na noč brez predloženega računa, za ves čas dela in bivanja na terenu. V izjemnih primerih, če v kraju, kjer se delo opravlja, delavcu ni mogoče priskrbeti cenenega stanovanja in da v času dela bivanja na terenu v kraju gradbišča ali delovišča, pripada delavcu pravica do povrnitve stroškov prenočevanje nad zneskoma, določenima v prvem in drugem odstavku tega člena, vendar največ v višini do 195 dinarjev, na podlagi predloženega verodostojnega računa. Pravico do povrnitve stroškov prenočevanja, po kriterijih, določenih v tem členu, imajo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študentje in učenci na praksi, če delajo na terenu in bivajo v kraju gradbišča ali delovišča. Delavcem, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi, pripada pravica do povrnitve stroškov prenočevanja po določilih tega člena, če v času opravljanja dela na terenu bivajo izven svojega stalnega ali začasnega bivališča. 75. člen Delavcem in učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom, ki so na praksi, če v času bivanja in dela na terenu zbolijo ali se ponesrečijo in v času bolniškega dopusta bivajo v kraju, kjer je gradbišče ali delovišče, jim za čas do 7 dni pripada pravica do polne znižane dnevnice in povrnitve stroškov prenočevanja. Če bolezen traja do 30 dni in se delavec zdravi v zdravstvenem zavodu na območju gradbišča ali delovišča, mu za ta čas pripada pravica do znižane dnevnice v višini 70% od polne znižane dnevnice. 76. člen Znižana dnevnica, terenski dodatek in nočnina v smislu določil tega SS pripada delavcem, učencem v gospodarstvu in dijakom na praksi samo za čas polnega efektivnega delovnega časa. Delavcem, učencem v gospodarstvu in dijakom na praksi, ki v času dela na terenu tudi bivajo, pripada za ves čas dela in bivanja na terenu znižana dnevnica ali terenski dodatek in nočnina tudi za čas neefektivnega delovnega časa. 77. člen NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE Nadomestilo za ločeno življenje delavca znaša mesečno največ 1.425 din. Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki vzdržuje družino in je po nalogu OZD premeščen v drugi kraj na stalno delo in mu v kraju zaposlitve ni priskrbljeno družinsko stanovanje ter zaradi oddaljenosti od kraja svojega bivališča, kjer biva njegova ožja družina, ne more vsak dan odhajati v kraj zaposlitve. Višino dodatka za ločeno življenje določa odbor za OD za vsak primer posebej. Če delavec odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je delavec vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, svoje družine pa ni preselil, nima pravice do nadomestila za ločeno življenje. Delavcu za čas rednega letnega dopusta, bolniškega dopusta in drugih opravičenih odsotnosti z dela, nadomestilo za ločeno življenje ne pripada. Nadomestilo za ločeno življenje, dnevnice in znižane dnevnice ter terenski dodatek se med seboj izključujejo. 78. člen Za izjemno nevarna in zdravju škodljiva dela, dela na velikih višinah ali za dolgotrajnejša dela v vodi ali v zemlji, to je za pogoje, ki jih ni mogoče ovrednotiti z analitično oceno delovnih mest alj z drugo ustrezno metodo, ima delavec, za čas trajanja takega dela, pravico do posebnega nadomestila v višini največ 3 din neto na uro. Do najvišjega nadomestila so upravičeni delavci, ki delajo na delovnih mestih z bonificiranim delovnim stažem. Delavec ima pravico do nadomestila za posebne pogoje dela v naslednjih primerih: — za dela v galvani ali lakirnici — 1,20 din/h — montažna dela v rovih, jaških zaprtega tipa, sifonih, umazanih (prašnih) deloviščih, dela s pnevmatskim orodjem ali v neposredni bližini takšnih del, kjer mora imeti posebna zaščitna sredstva — 1,80 din/h — za dela na mrazu od 6 do 0 C — 1,80 din/h — na odprtem gradbišču za opravljanje del med betoniranjem in vlaganjem instalacijskih elementov — 1,80 din/h — na delovnem mestu varilca, ko opravlja varilska dela (plamensko obločno in pod zaščitnimi plini) — 2,00 din/h — za dela z izotopi in rentgenom — 2,10 din/h — pleskanje, metaliziranje in druga dela v rezervoarjih ali drugih zaprtih posodah in lakirnih kabinah — 2,30 din/h — za dela na mrazu od 0 do —10 C — 2,50 din/h — montiranje na višinah: za delo v višini se smatra delo nad 8 m višine na odprtih konstrukcijah — 2,50 dinlh Za delo v livarni: — za dela v remontu, upravljanju viličarja v livarni, žerjavov in za vzdrževalna dela v livarni — 1,50 din/h — pri oblikovanju kalupov (formanje), antikorozijski zaščiti odlitkov, transportu, izdelavi jeder, prebodov peči, obzidava peči, za dela v topilnici, ulivalnici in v brusilnici — 2,50 din^h — za dela, ki se opravljajo na stresalni rešetki, čiščenje kanalov, zakladanju peči, v pripravi peska (mešanje), pri brušenju na visečih brusilih in čistilnici — 3,00 din/h Nadomestilo za delo v posebnih pogojih v navedenih primerkih se priznava delavcu le za efektivno opravljene ure dela in se obračunava po delovnem nalogu. O upravičenosti do nadomestila odloča odbor za OD na podlagi pismenega predloga vodja delovne enote. 78-a člen Poklicni vozniki vseh vrst motornih vozil (osebni avto, kombi, poltovorni, tovorni, traktor, avtobus, avtodvigalo in druga težka mehanizacija ipd.), imajo naslednjo stimulacijo za rezultate dela na vsak prevoženi tekoči kilometer: — poklicni voznik osebnega avtomobila in kombija do 1,5 t — 0,10 din — poklicni voznik tovornega vozila 1,5 do 3,0 t (traktor) — 0,12 din — poklicni voznik tovornega vozila nad 3,0 ; t in avtobusa — 0,15 din — poklicni voznik avtodvigala in druge 1 težke mehanizacije — 0,17 din 79. člen POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA Delavcem, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem j na praksi, se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na relaciji od njihovega stalnega ali začasnega bivališča do kraja delovnega mesta s tem, da sami prispevajo 40 din mesečno. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 0,50 dinarjev za prevoženi kilometer. Za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela mora delavec predložiti verodostojno j potrdilo pristojne delovne organizacije, ki vrši javni prevoz, ali mesečno vozovnico. Evidenco in upravičenost do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela delavcev ugotavlja in mesečno višino določa kadrovsko splošni sektor oz. služba TOZD — DSSS. 80. člen POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se selijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj, zaradi dela, če je preselitev v interesu OZD, zaradi upokojitve ali smrti delavca. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem j pri OZD in je za izpraznitev tega stanovanja OZD zainteresirana. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in ugotovljenih stroških. Če je preselitev v interesu OZD, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim j v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplača dnevnica v višini največ dveh dnevnic za službeno potovanje v državi- Delavci, ki so bili upokojeni in družinskim članom umrlega delavca, imajo pravico do povrnitve selitvenih stroškov, če je bila selitev izvršena v roku 6 mesecev od dneva | nastopitve navedenih pogojev. Delavec, ki se seli v smislu določb tega člena, ima pravico do izrednega plačanega dopusta v višini njegove obračunske osnove, vendar največ za 3 dni. 81. člen REGRES ZA PREHRANO MED DELOM Za organizirano toplo prehrano med delom pripada delavcu regres v višini 285 dinarjev mesečno. Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po prvem odstavku tega člena, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini, kot ostalim delavcem. V tem primeru je potrebno predhodno soglasje občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V obliki vrednostnih bonov se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas. Regres za prehrano med delom v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini. Do regresa za prehrano med delom niso upravičeni delavci in druge osebe, določene v tem členu, za tiste dneve, ki niso na delu in to: — v času dopusta — v času bolniškega staleža — v času službenega potovanja in — v času prostih dni 82. člen ODŠKODNINE IZUMITELJEM, RACIONALIZATORJEM IN NOVATORJEM Pogoji in merila za določanje pravičnih odškodnin in nagrad izumiteljem, racionali-zatorjem in novatorjem se določijo s posebnim sporazumom, ki je sestavni del tega SS. 83. člen RAZVOJNO — RAZISKOVALNO DELO Za razvojno — raziskovalno delo se izločijo sredstva v višini najmanj 0,2% od celotnega dohodka, za kar se oblikuje poseben SS. X. IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA 84. člen IZPLAČILA PO POGODBAH O DELU ževalnih del, ki se pojavijo v OZD in narava dela ne terja stalno zaposlenega delavca, v skladu z določili zakona o medsebojnih razmerjih DZD, se mora pri določanju višine plačila delavcu za opravljeno delo upoštevati vrednost dela, obračunske osnove vrednosti delovnega mesta, ki jo določa 20. in 21. člen tega SS, kjer se takšne ali podobne naloge upravljajo. O višini in namenu izplačila za delo o pogodbah o delu se mora obvestiti OMR TOZD, oziroma delovne skupnosti, v kateri je delavec redno zaposlen, ki je to izplačilo prejel. Pogodbe o delu z delavcem sklepa direktor OZD na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja, katere mora pa obravnavati DS OZD in ugotavljati upravičenost ob priliki obravnavanja periodičnih in zaključnih računov OZD. Delavcu, s katerim se sklene pogodba o delu izvršitev raznih občasnih ali začasnih vzdr- 85. člen NAGRADE UČENCEM POKLICNIH ŠOL IN UČENCEM Z UČNO POGODBO Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo znašajo: dinarjev (neto) — vi letniku 820 — v II. letniku 960 — v III. letniku 1.140 Učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripada poleg osnovne nagrade, določene v prvem odstavku tega člena, še nagrada po doseženem uspehu, po naslednjih kriterijih: OCENA PRAKTIČNEGA DELA: (% od nagrade) Ocenjevalno področje dobro (3) 20% prav dobro (4) 30% odlično (5) 40% Delovna urejenost Odnos do dela Kvaliteta izdelkov Odnos do materiala in orodja Odnos do sodelavcev Odnos do neposredno predpostavljenih Vodenje delavniškega dnevnika prihaja redno, prihaja točno, prihaja točno in redno včasih zamudi izostanke javlja naprej dela površno dela samostojno, toda samostojen, prizade- manj prizadevno ven, vpraša za nasvete včasih površna napake so redke skoraj brez napak včasih površen reden skrben in vesten za sodelavce se ne pripravljen je poma- pomaga po lastnem zanima gati, če je naprošen nagibu včasih neopravičeno vodljiv, sprejema sodeluje ustvarjalno svojeglav nasvete redno, a površno, redno, vestno, malo vzorno in urejeno precej napak napak ZA UČNI USPEH V ŠOLI: od njegove nagrade a) odličen 40% b) prav dober 30% c/dober 20% Učencu v gospodarstvu za prvih 6 mesecev učne dobe nagrajevanje po uspehu ne pripada. •— Pri izračunavanju nagrade za učni uspeh v šoli do 1. ocenjevalne konference se upošteva °cena in nagrada, ki jo je učenec prejemal Pred odhodom v šolo; — Od 1. do 2. ocenjevalne konference pripada učencu gibljivi del nagrade po učnem uspehu v 1. konferenci; — Po prehodu iz šole na praktični pouk se upošteva gibljivi del nagrade po oceni, ki jo je učenec dobil ob zaključku teoretičnega pouka v šoli; — Učenec dobi oceno iz praktičnega pouka vsake tri mesece, po kriterijih tega člena; — V izjemnih primerih se lahko učencu ocena spremeni v krajšem času. Predlog o višini nagrade z obrazložitvijo v pismeni obliki poda njegov mentor, kateremu je učenec dodeljen v času praktičnega pouka, sporazumno z referentom za vzgojo kadrov. Dokončno o višini gibljivega dela nagrade pa odloči odbor za medsebojna razmerja. V času počitnic učenca, pripada učencu nadomestilo nagrade v višini nagrade, ki jo je prejemal v zadnjem mesecu pred počitnicami. Za izredno pridnost in prizadevnost učenca, ki živi v slabih socialnih razmerah, lahko odbor za medsebojna razmerja, na predlog kadrovsko splošne službe, odobri posebno nagrado. Ob prazniku učencev v gospodarstvu ali ob drugih jubilejih, lahko DS TOZD odobri učencem posebne praktične nagrade ali priredi poučne ekskurzije na stroške TOZD. 86. člen Stroške internata, kjer so učenci nastanjeni po odredbi TOZD, ki presegajo učenčeve mesečne nagrade, krije TOZD iz svojih sredstev. 87. člen Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo, določene v 85. členu tega SS, pripadajo vse leto, tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni. 88. člen Nagrade študentom in učencem za opravljanje obvezne prakse v času, ki je določeno z napotnico pristojne šole, za 182 ur prakse mesečno, znašajo: din (neto) — za srednjo izobrazbo 1.500 — za višjo izobrazbo 1.750 — za visoko izobrazbo 2.000 Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij za šolanje, v kolikor so praktikanti štipendisti TOZD — DSSS. Učenci in študenti, ki se v času šolskih počitnic sprejemajo na prakso in niso na obvezni praksi v smislu določil prvega odstavka tega člena, se sprejemajo in razporejajo na delovna mesta v medsebojno razmerje za določen čas ter imajo pravico do osebnega dohodka v višini obračunske osnove vrednosti delovnega mesta, na katerega so razporejeni, izračunane po določilih drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS. Nagrade študentom iz tujih držav znašajo za 182 ur prakse višino enomesečnega poprečnega OD v SRS v prejšnjem letu. 89. člen NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo znašajo toliko kot je sklenjeno v SS o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot znaša 6% bruto OD TOZD. Način koriščenja sredstev za stanovanjsko gradnjo in kriterije za dodeljevanje stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo urejuje poseben SS. 90. člen IZOBRAŽEVANJE Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5% bruto OD TOZD. Ta sredstva so namenjena za družbeno ekonomsko, politično in strokovno usposabljanje ob delu, za pridobitev poklicne izobrazbe in prekvalifikacije za štipendije, za na- menske investicije in za druge namene v skladu z določili občinskih dogovorov o kadrovski politiki in štipendiranju. V namenski znesek za izobraževanje se vštevajo tudi stroški za strokovno usposabljanje ob delu, ki bremenijo poslovne stroške in se poravnavajo iz celotnega dohodka. Za enotno vodenje evidence stroškov izobraževanja in za vsa druga usmerjanja, se uporabljajo navodila in predlogi KIG-a. Podrobnejša navodila za koriščenja namenskih sredstev za izobraževanje in kriterije določa posebni SS iz tega področja. Višina OD v din za delavca XI. PREJEMKI OZIROMA IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE REGRES ZA LETNI DOPUST 91. člen Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe letnega dopusta v DO IMP ter učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo. Višina regresa za letni dopust je odvisna od izplačanega neto osebnega dohodka delavcu v minulem koledarskem letu in sicer: a v din za člana znaša, ob navedenih pogojih, v višini: — za doseženo neprekinjeno delovno dobo do 10 let v TOZD, DO pred upokojitvijo, dva povprečna mesečna neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu — za doseženo neprekinjeno delovno dobo nad 10 let v TOZD, DO pred upokojitvijo, tri povprečne neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavcu, ki je invalidsko upokojen, pripada odpravnina v višini, določeni v drugi točki prvega odstavka tega člena, ne glede na dolžino delovne dobe v TOZD. Enak znesek, določen v drugi točki prvega odstavka tega člena gre ob smrti delavca najožjim članom družine. 1. do 3.500 din 2. od 3.501 din do 5.000 3. nad 5.001 din 1.200 din 1.100 din 1.000 din 500 din 300 din 200 din 104. člen NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH Regres za letni dopust pripada tudi ožjim družinskim članom delavca, otroku, ki živi v družinski skupnosti v predšolski dobi in v času šolanja, vendar največ do 25. leta starosti in pa nezaposlenemu zakoncu po kategorijah višine OD delavcev, določenih v drugem odstavku tega člena. Če sta v TOZD DSSS zaposlena oba starša od otroka, ima pravico do regresa za otroka tisti, pri katerem je otrok zavarovan. Regres za letni dopust se izplača delavcu v mesecu pred nastopom rednega letnega dopusta, ki mora trajati najmanj 12 delovnih dni. Delavcu, ki do konca meseca avgusta tekočega leta ni izkoristil niti 12 dni rednega letnega dopusta, se regres za letni dopust izplača v mesecu septembru. 92. člen Delavec, ki je prišel v TOZD iz druge delovne organizacije med letom ima pravico do regresa, če je TOZD prevzela obvezo, da mu bo zagotovila redni letni dopust, pod pogojem, da v prejšnji delovni organizaciji regresa ni prejel. 93. člen Delavcu, ki med letom preneha delov TOZD zaradi upokojitve, ima pravico do regresa po določilih 92. člena tega SS. 94. člen Evidenco o upravičenosti do regresa za letni dopust vodi splošno kadrovska služba TOZD. 95. člen POMOČ DRUŽINI UMRLEGA DELAVCA Družini delavca, ki je umrl zaradi posledice nezgode pri delu, se izplača pomoč v višini pogrebnih stroškov na podlagi predloženega računa pristojne organizacije. 96. člen ' POMOČ BOLNEMU DELAVCU V primeru daljše bolezni delavca, se lahko delavcu izplača enkratna denarna pomoč v višini enega povprečnega neto mesečnega OD na zaposlenega v DO v preteklem letu. V enaki višini se lahko izplača pomoč delavcu ob smrti v ožji družini. 97. člen POMOČ OB ELEMENTARNIH NESREČAH IN POŽARIH Delavcu se lahko dodeli enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požaru, ki je prizadel delavca in njegovo družino. O višini zneska odloča DS TOZD pri tem upoštevajoč socialno stanje delavca in njegove družine. 98. člen LETNE OBDARITVE UPOKOJENCEV Obdaritve upokojencem, bivšim delavcem TOZD, se opravijo enkrat letno (ob novem letu) v višini, ki jih določi DS TOZD, na predlog sindikalne konference IMP. 99. člen POMOČ OB NASTANKU TEŽJE INVALIDNOSTI DELAVCA Pomoč ob nastanku težje invalidnosti delavca določi DS TOZD v višini, pri tem upoštevajoč socialne razmere delavca in njegove družine. 100. člen DARILA OB 50-LETNICI STAROSTI DELAVCA Delavec, ki v teku zaposlitve TOZD dopolni 50. let starosti, se mu dodeli darilo v vrednosti 40",. povprečnega enomesečnega OD na zaposlenega v IMP, doseženega v preteklem letu. O tem odloča odbor za medsebojna razmerja. 101. člen POMOČ V ČASU SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA Delavcu, ki služi vojaški rok, se podeli enkrat letno pomoč v višini 10% enomesečnega povprečnega OD na zaposlenega v DO, doseženega v preteklem letu. Pomoč se podeljuje za praznik 29. november, delavcu, ki je bil poklican na odslužitev vojaškega roka na pomlad in za praznik 1. maj delavcu, ki je bil poklican na odsluženje vojaškega roka v jeseni. Pravico do pomoči ima le delavec, ki je bil zaposlen v TOZD za nedoločen čas. 102. člen Predlog za solidarnostne pomoči, določene v 96., 97. in 99. členu tega SS poda osnovna organizacija sindikata TOZD, odloča OMR. 103. člen ODPRAVNINA UPOKOJENCEM Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj Nagrada za delo.vni jubilej, glede na delovno dobo delavca, ki nastopi v posameznem koledarskem letu znaša: — za 10 let delovne dobe 2.300 din — za 20 let delovne dobe 3.450 din — za 30 let delovne dobe 4.600 din XII. PRAVICE IN PRISTOJNOSTI 105. člen Pri delitvi sredstev za OD ter pri ugotavljanju in obračunavanju OD ima delavec: — pravico, da je vnaprej seznanjen z osnovami in merili, po katerih se ugotavlja in obračunava OD; — pravico, da se pri obračunu njegovega OD upoštevajo vse osnove in merila za delitev sredstev za OD ter način obračunavanja in izplačevanja OD, ki jih določa ta SS; — pravico do pismenega obračuna OD v bruto in neto zneskih; — pravico do preizkusa in revizije pismenega obračuna OD ob njegovi navzočnosti', — pravico do obrazložitve vseh okoliščin, ki so vplivale na obračunsko višino OD; pravico vpogleda obračuna Dl) vseh 'delavcev TOZD DSSS. 106. člen Delavec ima pravico v času tekočega obračunskega meseca do prejema akontacije OD v višini 50% od prostega dela njegove mesečne akontacije OD. Prosti del akontacije OD delavca je tisti del mesečne akontacije OD, ki ostane po obračunu višine zakonskih in administrativnih prepovedi, ki jih ima delavec na svoj OD. O izplačilu akontacije OD delavcu v smislu prvega odstavka tega člena, odloča vodja kadrovske in splošne službe TOZD — DSSS- 107. člen Delavec mora prejeti pismeni sklep o OU> katerega izda, na podlagi določil tega SS odbor za osebne dohodke ali DS TOZD -" DSSS. Sklep o OD podpiše direktor TOZD. Sklep 0 OD za direktorja TOZD pa podpiše predsednik DS TOZD. V DSSS sklep o OD podpiše glavni direktor, za njega pa predsednik DS DO IMP. 108. člen Sklep o OD delavca mora vsebovati naslednje podatke: — naslov TOZD — matično številko — datum izdaje sklepa — ime in priimek delavca — datum rojstva — poklic — naziv delovnega mesta — skupno število točk, ki pripadajo delavcu na njegovim delovnem mestu — obračunsko vrednost delovne ure — osnovno število točk vrednosti delovnega mesta — število točk za posamezne dodatke, ki pripadajo delavcu na delovnem mestu — število točk višine odtegljajev po določilih tega SS — dinarsko vrednost točke (neto) — pravni pouk o varstvu pravic delavca z navedbo organa, ki je pristojen obravnavati zahtevo delavca — pečat in podpis pristojnega delavca 109. člen Delavec ima pravico zoper sklep o OD, ki ga je izdal odbor za OD, v kolikor se z njim ne strinja, vložiti zahtevo za varstvo pravic na DS TOZD v roku 15 dni po prejemu sklepa OD. DS TOZD mora zahtevo delavca za varstvo pravic rešiti takoj, najpozneje pa v 30 dneh od dneva vložitve pismene zahteve delavca in o dokončani odločitvi delavca pismeno obvestiti. 110. člen Odločitev in sklep DS TOZD o zahtevi delavca za varstvo pravic, ki jo delavec vloži zoper sklepe organov, ki so po določilih tega SS pristojni odločati o njegovi pravici, je dokončen, razen tistih sklepov, katere DS po določilih tega SS odloča in izdaja neposredno. Zahteve za varstvo pravic delavca zoper sklepe, ki jih izdaja neposredno po določilih tega SS DS, rešuje in dokončno o njih odloča zbor delavcev delovne skupnosti TOZD. 111. člen Delavcem, ki delajo v inozemstvu, se višina OD in način obračunavanja ter izplačevanja določi za vsak primer posebej s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ne sme biti v nasprotju s tem SS. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 112. člen Delavcu, ki do uveljavitve tega SS že dela na delovnem mestu, katero je na podlagi analitične ocene, po enotni metodologiji za AODM, nižje ocenjeno, kot je bilo do sedaj in bi zaradi tega dobivali nižji OD kot ga je imel, se zagotavlja OD v isti višini kot ga je imel do sedaj ali pa se ga prestavi na drugo, njemu ustrezno delovno mesto, kjer bo dosegel OD v isti višini kot ga je imel do sedaj. 113. člen Posebni SS, kot sestavni del tega SS: — SS o normah in cenik del — SS o štipendiranju — SS o stanovanjski izgradnji — SS o odškodninah izumiteljem, raciona-lizatorjem in novatorjem — SS o delitvi OD po rezultatih dela za delavce na režijskih delovnih mestih morajo biti sprejeti najpozneje do 31. 7. 1975. Do zgoraj navedenega roka veljajo dosedanji pravilniki in sporazumi iz tega področja. 114. člen Ta SS velja, ko dve tretjini delavcev TOZD pismeno izjavijo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi tega SS in ko ga podpiše osnovna organizacija sindikata TOZD — DSSS. Ta SS velja tudi za delavca, ki ni dal pismene izjave, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki so določene s tem SS, če v roku 15 dni po sprejemu tega SS, v smislu prvega odstavka tega člena, ne izjavi svoje želje, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu. 115. člen Ta SS se lahko spremeni ali dopolni po enakem postopku, kakor je bil sprejet in ko je bila za predlagano spremembo ali dopolnitev opravljena uskladitev z ostalimi TOZD — DSSS v DO IMF v smislu določil tega SS. 116. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (TOZD — DSSS) IMF Ljubljana z dnem uveljavitve 1. januar 1975. 117. člen DS TOZD — DSSS je na svoji seji dne ............ugotovil, da je do dne......... od skupnega števila.......delavcev TOZD — DSSS, podpisalo izjavo.........delavcev, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki so določene s tem SS. Ta SS je veljaven od 21. 2. 1977 dalje. ToboUb : JzplcLČCUli OJCbtLi dohodki - ; *SUL y uro n t i 40 44 Ut bi •k’ <1-60 'Vh4 "/'•?-( ’6‘bh IVU 6 TiK l}-fl 36' ' JV ih-30 h V 3l iv It ho-k 3 iv ir irro ‘lok Ib'H to ho Ko-J J ihH HO-hO (}-00i HO/ ih-id 16 Tl lb-6 IV33 ir-o«, ib it 16 '3-1 or-oh iUTh '9‘T T-b} '4- H 15- Kj-h(r Vil rvn ir-i<] 15 M id-ir !$-•<$ 10-13 is i, '6,-61 U)-iO 15-10 'T66 IfiG H-l} 36T6 16'10 IV 10) Ur c} 'Vbl “l-n Vf-6 '1 TO l}'0<1 t(t'n V h 6 iry* tOj-hh iv r4 I}-10 'it-is b(o ’ 6S bO- ik Ut ih 's-n V 'kh 3V3Cj 3S V A 1 ls(p 'ŠVb LiSJ i)}h V'- 63 - i-1-ŠL hr-r} - 33 It Ut'Is Ib cc IS'00 i(*'<)<) to- ih iv b 6 'V 10 - V6‘1 i(o‘h} - 30-6} hi'/} n-ir T-a lo-ch ih- is IVU Lh-iT iV ob hrt} I5')h ir5‘to tOfiG - IS’ 'h4 ik-hb bVGt 30-ic, to-ir h-Ho - rvrf, 3 v gr IV 31 ■ ~ 'VI} n-}h 'V(e1 iVhl h V oo hrio 33-kh lo-oh j ■L d-tcul1. 4. 1 O-u-LUa. '■ h Pp-UAAtk/tL boJuiM. I icat-, £>p ti d/, j \ h ** t'/&-i j l, L /jij h (SV 6-usO \ ■č 5 A’, ^ t h'V Up V. L. r ^ k /l(A)M i L- r looU/JJulUPcJI ' 1 ■ S (ooihl 'i 'Slo-u- UmJK. ilbfo Vv __Iumv pOTO^-ji ( infnp&l±0Žj~r' h v t-j-hUp J i Ht&.&itf-,Lj j • 7 \- i , UvOJvi $ " " 3 % " 2% B - 2 OD - režijska DK - REZULTATI DELA FINANČNO - RAČUNOVODSKO: 11 1. normativi IMP OV K PMI PM EM BL EKO DVG TEN TRA LSL TIO SKIF PB ZST DŠ DSSS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 15 16 17 18 1.1 planirana vrednost obr.nal. 1.2 izdelava PO, ZR 1.3 štev.izg.ur za bol.do 3o 75 75 75 ?5 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 _!• 4 štev. nadur 65 65 6 S 65 destimulacije; stimulacije ni za vsak $ višje vezave 2c/° destimulacije, za vsak nižje vezave 3$ stinr. za vsak °/o nižje udeležbe 2 $ destimulacije, za vsak $ višje udeležbe 2 c/° stimulacije za vsak fo nedoseganja-izpada 3 i° destimulacije, za vsak i> preseganja 3 c, stimulacije ni destimulacije, za vsak i nižjega izpada 3 $ stimulacije B - 5 OD - režijska DM - po REZULTATIH DET.A NABAVNO - UVOZNO: 13 1. normativ IITP OV K PMI PM EM BL EKO DVG TEU TRAA LSL TIO SKOP PB ZST DS DSSS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 15 16 17 18 1.1 promet na zap. v lo° din 1,8feO 1,6 loO V.860 <,860 /,860 /,860 /,«360 <860 <860 /860 /860 <860 <866 <860 /860 /860 <5 manjše vezave 3 stimulacije B - 7 OD - režijska Dl. - po REZULTATIH DELA PLANSKO - ANALITSKA - STATISTIČNA 16 1. normativ IMP OV K PITI PIC EU BL EKO DVG TEN TRAA L SL TIO SKIP PB ZST DR DSSS 1 2 3 ■ 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 S-5 16 17 18 1.1 izvrs.pl.rentabilnosti-neto 1.2 " dobička - I. 1.3 gibanje produktivnosti TOZD 3.4 produktivnost - konkurenca 1.5 dohodek '' 1.6 OD - neto " 2. način ugotavljanja ad 1,1: ^imerjava dejanskega stanja s planskimi nalogami po metodologiji PAS 1.2: primerjava dejanskega stanja s planskimi nalogami po metodologiji PAS 1.3: po metodologiji PAS (na zaposlenega) 1.4: primerjava dejanskega stanja s SDK podatki o konkurenci po metodologiji PAS 1.5: " " n ii „ 1.6: 'I n n n „ 3. stimulacija 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 za vsak ,i izpada 2 1 3 2 2 3 izpod II B - 8 OD - režijskih DL - po REZULTATIH DELA RAZVOJNO (tehniško) DELO: 18 destimulacije, za vsak ji preseganja 3 ji stimulacije " 2 ji stimulacije " 4 ji stimulacije .iznad 2 $ stimulacije " 2 c/> stimulacije " 2 ji stimulacije 1. normativ IIP ov K PLI pi: EM BL EKO DVG TEN mA TifTi TIO 3>"EP PB ZST DR DSRR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo n 12 13 14 15 16 17 18 |.l fakturirana realizacija 1.2 število razvoj.nalog. 1.3 boleznine do 3o dni v ur. 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 / QS 65 65 65 eS es 65 65 1-4 število nadur bo 50 So 50 50 50 So 50 5o So Jo 50 So 50 So so 50 So 2. način ugotavljanja 2. stimulacija ad 1.1: primerjava dejanskega stanja s planskimi nalogami po metodologiji PAS 1.2: sklep DS TOZD o stimuliranju s prijavljeno in odobreno raziskovalno nalogo pri RRS 1.3: primerjava dejansko: planirano 1.4: primerjava dejansko: planirano preračunano na vse, ki so razporejeni na stv. mesto 18 J ad 1.1: za vsak ^ izpada 1 destimulacije, za vsak JŽ preseganja 2 $ stimulacij6 1.2: destimulacije ni, za vsakih 7 delavcev 1 razvojna naloga 6 1° stimulacij6 1.3: destimulacije ni; za vsak fo nižjega izpada 3 stimulacije 1.4: destimulacije ni; za vsak °/o nižjega izpada ? 'p stimulacije B - 9 OD - režijska DM - REZULTATI DETA OBDELAVA PODATKOV: 19 1. normativi n. :p CV K PI..I p;.: E.: 3L EKO DVG ESU TRAA LSTi TTO SKIP PB ZST DS DSSS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 15 16 17 18 1.1 planirana vred.obr.nalož> 1.2 izdelava PO, ZR 1.3 štev.izg.ur za bol.do 3o 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 1.4 štev. nadur 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 3. stimulacija tabela C -/ 1.2: začetni datum 25. 4.- I/PO, za 7 -Il/PC, 2o. lo - III/PO, 25. 2. - ZR 1.3: primerjava dejansko: pbnirano") preračunano na vse, ki so razporejeni na 1.4: " " " j str. mesto 11 oz. 19 ad 1.1: za vsak ‘p višje vezave 2 c/o destimulacije, za vsak ‘p nižje vezave 3 '/i stim. 1.2: ni destimulacije, za oddajo v PAS 5 dni pred rokom oz.navedenih datumih lo p stimulacije - za oddaje v PAS 4 dni pred rokom oz. v naved.datumih 7 cp stimulacije " "3 dni " 4 <■' 1, " " 2 dni " 2 'p << 1.3- destimulacije ni, za v sak p nižjega 2 ,j stimulacije 1.4: destimulacije ni, " " 3 g stimulacije P RO J EK Tl V M A DEJAVNOS T D B L O V N O MESTO Z A B 2 12 ? H T 1 V £ i" d 3: 1 2’. 3 :r.r Kon- OCENA I Reta- Vred- Slra- »ten; ___Itivno inost.j *a 6 t I . 5 I 6, - 1 t 5 • 6 i . 393 j " 1 ! 1,0 j i 33 < -r ! 16.6 ■ i 1 | /18 ! i m ; 6< , A83 64 6< 64 6 < C < 6< 64 (mi - ! 45* X A34 j A34 X 390 i 390 L /1 3<6 j ajj i VI __ 3J< j 334 j v« - ; 321 ! 189 i 289 ; V<_ 'j 160 | 163 - | <6 ' 36 1 #6 3 5 ; 15 j 0 \ 6 '■ 285 -? j • *• ? 10 ; C i 165 i 3*i .J. ' ' " i t85 : C/ i - | 3*6 ! .1. J. VI VI 7 /O - 29 i 18 i 29 1/8 -i- C ! 285 . .i. C j 28* i - + 61 C/ C/ 6/ ! -! - 3*6 | ! vi 3*6 i j VI I 3*5 j i VI I 3*5 - — L .—š 1 15 '8 I 6 i28* , G' - 3*5 j V/ ■. IS j - 29 r,8J C J 26* j 61 335 3*5 VI « LA. 264 j 67 327 3*5 v/ d tabela C ~3 DELOVNO MESTO AVTO ELEKTRIKAR SPECIALIST INDUSTRIJSKA DEJAVNOST t A H T E " A B C 1 2 1 Z ? l 2 V E T D - Sim-ji’ 1 i 2 j>aj i 6A1VAUIZER SPEUALIST MIZAR SPECIALIST koordinatni vrtalec Specialist Zidar metalurških peci specialist izdelovalec jeder specialist K OVAC SPECIALIST KRIVILEC PLOCEVIUE specialist STROJNI KUUČRVUICAR ~ Z J.Z£ 75 toč’ 105 1 i 16 | /3 | ---1— J .. 1 ! - ! 16 ! Ib I • I- -.«—•—r •• 1 - ~t—\ - , , 106 I to j Z : - i 16 I li - - j -1-----1 - — j- - - • «- —-r : 7č j loS | /o 1 2 i - ! 16 j IS ’ 19 18 —t ....... 75 ! /05 | lo 15 I 105 10 ‘: £ - -1 t 105 ■ to l i - - : /6 - : 76 -J . -f ‘ 29 19 18 19 15 | - REZALEC PLOCEVIUE SPECIALIST KLJUCAVUICRR I r- F h F- MONTER. VEZALEC KALUPAR LIČAR ELEKTRIKAR btUSILCC LIVAR RTV MEHANIK. ILASTITICER. plastik ar elektromehanik AVTOM EH ALI IR AVTOELEKTRIKAR 6ALVAUIZER MIZAR KOORDINATNI VRTALEC TALILE C ZIDAR METALURŠKIH PECI IZDELOVALEC JEDER KOVAČ ORODJAR MODELU I MIZAR STRU6AR REZKALEC KOVAČ TALILEC livar LIČAR zidar metalurških peci ELEKTRIKAR - OSRATNI JLRIVIlEC PL O ČE VIH E - Z REZALEC PLOCEVIUE - Z STROJU! KLJUČAVNIČAR. KLJUČAVNIČAR Monter vezalec - z - z - z - L - I -Z - z - z - z -z -z -z -z -z -z z - z - z -z -z /6 ' /3 63 I 37 : 11 i - ; /6 50 63 i /o 1 /7 • . .. 37 li? 63 63 63 5o ' foj 5o 63 50 63 50 Li 50 \ 63 50 63 ! 76 ! 23 •~r ---- i 50 ! 63 t "| 50 ! 63 I 1 i 50 I 63 1 50 I h 20 10 10 20 20 20 10 10 10 20 ! /7 20 ! /7 63 , 10 '■ 11 j 76 /6 ; <6 16 16 16 1 76 . 76 16 1 /6 i 'J 6 C C /8 i C Koo- OCENA i |Hela-iVred-* •tan!__________itlvno |nost. ta Sta-N Iraz- jsku- ra jraerjeIpina točk‘točk 18 j C <8 j C 4- .« iis 23 ; - ~-j ' “i "J." 29 : " j 5 25 28 e 6 6 6 C vi 23 ; - 29 I 28 li 13 23 23 j 29 29 29 28 ! C ’ * j 29 | 28 1 6 ■fi ; i 23 I 29 I 28 j 6 50 ! 63 lO /7 /6 j 23 ! - i /6 | 23 I -1 'T’ 1 1/6 i23 29 29 29 29 28 28 26 28 29 , 28 So SO 60 5o 50 50 50 | 60 63 120 : 11 16 23 I Gd i« 63 1“ i 63 63 63 20 i 17 - ’ /6 29 1 26 | C i 00 i 63 50 I 65 2o n - 16 13 - ; 29 28 20 /7 - : /6 23 - ! 29 28 20 11 ; - /6 23 - ! 29 | 28 1 4--- " 20 . . /7 : - i /6 | 23 11 ; - | 16 | 23 •—1" '• 'i /7 J - I 16 13 “ 20 -j« 28 20 - |» " I»~ 28 20 11 1 - 16 H 26 ! 20 11 - 16 li " I« 28 i 20 17 16 23 - 29 28 I U I 50 50 50 50 SO ! - ■ So | 50 ! 50 4 50 20 20 63 63 63 63 65 37 20 I 20 8 8 8 8 2 63 I 37 ; 2 5 5 5 16 /6 /6 13 /3 li 23 23 /3 43 43 . 43 4o , 6 40 . 6 40 I 6 29 ! (8 1 50 63 10 11 - 76 /3 63 ! 2o j 17 i - : /6 /3 : 63 ' 10 11 - ! 16 13 ' 63 i 20 • /7 j - ; /6 /3 i 63 I 20 /7 - It 13 -• ‘ - - ■ "■'! j »J <8j <8 6 6 /8 i 6 i 29 I ti 284 6/ 327 345 VI 284 6/ 343 345 VI 284 6/ 321 345 VI 284 CL, 315 345 Vi 284 61 - 345 VI 284 61 - 345 VI 284 61 - 345 VI 259 61 320 320 VI 252 61 - 3/3 v 259 61 - 320 v/ 252 61 - 3/3 v 252 ,6!. 5,3 j ! v 252 6# 1 3/3 v 252 j - . 3/3 v 252 61 . . . 3(3 j v 252 61 3/3 v 252 61 - 3/3 1 K 252 61 3/3 v 252 61 - 3/3 v 252 61 - 3/3 v 252 6/ 302 3/3 v 252 G<„ - 3/3 v 252 6/ _ .. 3/3 v 252 6/ j - 3/3 v- 252 j 61 3/3 . .. * 152 i . 3/3 v 151 61 3/3 v 151 C< j T ... 3/3 v 151 61 - 3/3 v 151 61 - 3/3 v 152 61 310 3/3 v 252 : e7 190 3/3 v 252 6/ i 303 313 L .-■u 252 6< i 303 . 3/5 L L.r_ J 248 6/ : 308 : 309 1 L.v I 248 6/ ' 301 j 309 j I / j 248 61 ! 307 j 309 v 243 61 j 304 304 j v 242 : C/ 303 303 ! v 24/ i 6< 302 302 v 232 ; 1 -i 293 v 232 ' Cf i - 293 l/ 232 6/ ! 293 293 v 232 ! c/ : 293 j 293 i 17 232 i c# j 28< ! 293 j —_—1 tabela C -3 INDUSTRIJSKA DEJAVNOST ” 'V 2 A H T 1 V ”l ! Kod- nemi r Rala- Vred- DELOVNO MESTO A i & ' t ""1 D Sira- • teo tivno noat» 'Tj 2 1 12;? l 2. ?! Tj 2.4 P»J ta točk Sta-' Vova raz- eku- r I i • ' ; (6 , /3 1 j točk »J merje ptnflj halupar 50 ! 63 j to 'M1 - • (fl 6 232 Gl 266 IS 3 -.4 v SKUSI L EC 50 63 i to i 11 j - (6 ; (3 ; J 29 to 6 ! 232 Gl 280 293 i v j RTV MEHANIK 50 .«.] lo : n ! - (6 ' /3 _ «2 to 6 J 61 292 293 v PLASTlTICER 5o 63 to ! n 1- (6 j /3 - « 6 232 Gl 280 293 v plastikar So 63 i 16 ! /3 29 to 6 232 61 teo 293 v ELEKTROMEHANIK 56 63 20 | 77 j - 16 j (3 - 29 to C 232 61 Lei 293 v AVTOMEHANIK _ AVTOELEKTR/KAR 50 ti? : 20 i17 | - -i 29 j 18 j ti 232 ti/ 278 ZSti v ^ 50 <53 : 20 17 - /ti /J - ti? 18 i ti 232 ti/ 278 293 V J I GALVAN/ZER 50 63 20 17 - /ti i /5 - ti? /ti J32 284- 293 v ___ r MIZAR ... . . ti? 63 20 f7 - /ti /J - ti? i/ti ti 232 ti/ 285 293 ti_ KOORDINATNI VRTALEC ti? 63 20 17'- /ti /J - 29 /ti 232 6/ 270 293 \ y J | IZDELOVALEC JEDER titi 63 20 17 - /ti /ti p 29 ti?' / 63 37 \ 8 ! - /ti titi 17 /ti 6 223 6f 250 287 /ti_. SPECIALIZIRANI STRUGAR Jti 63 37 8 /6 36 - 17 /ti 6 223 61 270 28J7 /ti_ . SPECIALIZIRANI REZKALEC ! ?? 63 ■■■ | ;■ 37 8 - \ 16 ' 36 _ f7 i"7 6 223 61 270 287 /ti J SPECIALIZIRANI LIVAR Jti 63 .37 8 : - ! /ti titi _ * 6 223 ti/ 287 L?« /tij SPECIALIZIRAN/ TAULEC J <53 2ti 8 - /ti titi - 29 18 \6\ 2/3 61 27? i 27? /ti J POMOŽNI ORODJAR /ti (Ti \20 8 \ : - titi ! - '29 i 18 j/J 202 6f 2/? ! 2tiJ 1 VJIL' POMOŽNI MODELNI MIZAR /ti (Ti 20 ' 8 ! - ; - j titi r - p i" ! ti? i is /3 202 6f /ti? i 2tiJ JLJ POMOŽNI STRUGAR /ti tii 20 [8 j ' 20 1 ti j - iti? 18 13 202 ti/ 2ti? 263 ///__> POMOŽNI REZKALEC /ti tiJ ! - I* - [ti? /ti 13 202 ti/ /titi 263 ///J SPECIALIZIRANI MONTER VEZALEC : 30 63 20 : 8 - - 23 , - to \ 6 I (97 ! 6f 22< 156 L - . SPECIALIZIRANI KALUPAR 30 63 20 8 - - : 23 ; - 29 j <8 i G * (97 61 | 223 256 i i * J f;« j | specializirani LIČAR JO 63 20 8 - - 23 29 : (s i 6 . \ 191 Gl 2*7 j 258 L SPECIALIZIRANI elektrikah SPECIALIZIRANI &RUSILEC SPECIALIZIRANI RTV MEHANIK SPECIALIZIRANI PLASTITICER. SPECIALIZIRANI PLASTIKAH SPECIALIZIRANI ELEKTROMEHANIK SPECIALIZIRANI avtomehanik SPECIALIZIRANI AVToELEKTR/KAR SPECIALIZIRANI 6ALVANIZER. SPECIALIZIRANI MIZAR SPECIALIZIRANI VRTALEC SPECIALIZIRANI ZIDAR METALURŠKIH PECI SPECIALIZIRANI IZDELOVALEC JEDER SPECIALIZIRANI KOVAČ io 30 SO SO ~i i 30 1---- 4*. i So \ 30 —I--- Jo 30 --------1_ 61 63 £3 63 63 63 lo to 10 to 8 a 8 8 to : S r: 8 . i 63 ! lo ! IS -IS -2S i -» IS i -23 1 - 29 IS : 19 19 18 G ie /8 C C 6f i 2*3 i 258 258 18 ! 6 ; 29 I /8 ; 6 P ~T I 29 | /8 ! 6 8 ' - i - | 23 | - i 29 /8 j 63 i 20 . , __ ^.V : 8 i - ! - i 23 ! - : 29 #8 i C —i—i' ™i v -r-j— f—i ■ —j™ 63 ! 20 - 8 - I ~ I 23 | - j 29 j /8 | C —i—j - - -j———r - 63 I 20 j 8 i - I - ! 23 - 1 197 6( - M (97 6( 1L9 158 \ i 219 158 | /97 61 156 258 __j 3o ,63 I 20 ! 8 SPECIALIZIRANI IZTREE OVALEC NA REŠETKI SPECIALIZIRANI KRIVILEC PLOČEVINE r - j - i 23 :Z9_l,a46 29 1 to - ! 29 i to ____- - -4- - _ - j 29 ! to 30 j 63 I 20 ! 8 , - | - 23 63 1 20 Sipi- 23 fl I - j - I 23 I - ! /9 i M - —i—i—pr -f—+- - ! - ! 23 | - ! 29 to —p -i—|- -— — 63 63 23 to : 20 i 8 "LU-i /97 /97 /97 (97 w (97 i — U 6< G( Gl Gl 61 191 61 (97 (97 (06 F /II m m 258 258 2(9 I 258 258 F Ul F tabela C -3 INDUSTRIJSKA DEJAVNOST DELOVNO M E S T O specializirani rezalec pločevine POMOŽNI DELAVEC V LIVARNI POMOŽNI STROJNI KLJUČAVNICAH pomožni ključavnicah pomožni montea vezalec POMOŽNI KALUPAH Pomožni ličar. pomožni kiivilec ploceviue , A ■.‘UL! . I do I 23 I 20 * 1 ; ; 30 ! 23 I 7 " -----r.. r. z A 1 2 T E C V B ;t . 2 iri .... j-.. 5 »4 - 3 1 27? ' j _ T- 29 I I O ... ..-3*00-1 OCENA I |B«ia-Ivred-I Slcu-letanj_____;____Jtivno jnoat.| j ta j tol I 61 Sia- i IS 1 25 - j 43 j 25 i /3 j (93 4' ..i - j 29 ; 4o . (3 i (6* . 1 Iv. "T tl ... Kon-; OCENA I Bela- Vred-Sku- latani ___________Itivno !ncst. l/o , 250 80 i 1 2 :■ 80 i 60 IS ? j .:x 20 | 7 j - (70 | ISO '■ 8o F 80 So IS , - 7 j to 1 7 ! - no •ISO 8o 2 8o 8o u 20 7 ; - (?0 •f-- ! 250 80 2 80 i 8o i 4 ! ' 10 7 : ' (70 1 250 80 2 So ;8o 4 .20 7 (38 ; 250 j 80 2 54 • So J - 1 i ; 4 ! 2o , 7 j - ■ — ••} -• ^„1^1 US j 111 1 —j i 826 /3 l 706 /3 i fob
*j stan tivno 1 ! 1 < 2’ } 1 f 2 ta točk Sta- Nova raz- altu- 1 . J f J L... jtočk ra mer J e Ipina ~ VI5V/ SVETNIK n o 60 I Z 6o 33 1 4 to 7 - 6 C 74 /07 - 773 xv SVETNIK 136 ZSO 80 j Z 80 55 j 4 to 7 - č C4Z 707 669 743 XV . v POMOČNIK DIREKTORJA TOZD - Z no ISO 37 J Z 34 80 j 4 /4 - - 73 6/4 707 643 /Z3 x/v PROJEKTANT SVETOVALEC j 170 ISO 6o ! 1 - 80 | 4 ZO - - 6 67Z 67 673 673 XV L VODJA Tit, Atu E 105 /38 37 | /7 3 l 33 j /3 9 - - C 363 67 4o? 4/4 IX TAJNICA (TOZD) ' Z ■ 1 105 105 37 i /7 i - 33 j - Zo - - 37, 67 - - 376 Vi - TAJ bil CA I0f Al'1 33 j 4 20 - - /73 67 340 34o VI tabela C -5 FINANČNO RAČUNOVODSKO PODROČJE — i Z A H T~ E V E ton- OT.BH1 T Bala- Vred- — . rr- ! B ! D Sku- etan tivno no at. DELOVNO MESTO f 11 2; Tl r i 2 > 1 i 2 5 1 2 ? paj točk ta točk Sta-. lova raz- merja skupina | ; 1 i 1 ... L. .. ra V direktor Finančno -računovodske Sluzse do i 770 i ISO 80 | z 80 60 i 4 Zo 7 - 73 706 737 7Z7 837 i XV 1 v Pomočnik dH.ektoA.Ja F RS do ! no j ISO • - 1 80 ! ~ "1 60 z 1 34 »i «■ ! o ! Zo | 6 eofl j 707 - 709 i XIV j v VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA TOZD -Z ! 736 i iso : z ' '1 34| 73 zo! -j C 398 /07 ! 373 j Z .C99.4 i x/v j vodilni finančnik - Z ! <70 j 770 80 z 34 ! 80 j < i 74 7 : i A. 6< 6Z8 i XIII r— • 1 * VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA TOZD 703 Z3o ! * i z 1 z «1 33 : * /4 - : A, 309 1 707 ;£ i 670 j XII j T;' VODJA RAČ. SEKTORJA TOZD DRuŽbEUl STANDARD 703 ISO 57 j 37 76 |» ! 1.1 Aj 6 ft>9 r- 4 /07 i - 6/0 xu r i VODJA CENTRA ZA VODENJE SLAVNE KNJI6E 105 — iSo T f ■ ,c 55 i 4 74 z. 6 509 701 483 Cio XI/ VODILNI FINANČNIK <38 n0 80 .f J 34 80 4 /4 7 - e 535 67 - 396 XIII SAMOSTOJNI finančnik - z 170 736 80 « 53 4 - - - 6 I80 67 - 347 XII Samostojni Finančnik /36 738 80 ! 77 - 35 4 - _ - 6 448 67 - 509 XI VODJA KNJI6(#0DSTVA TOZD 105 770 57 A 76 33 4 9 - - 6 4z4 67 483 483 XI SAMOSTOJNI suaucist 105 /to 37 r- 76 33 4 3 - /3 . 4 03 67 433 464 XI jL-.— VODJA ODDELKA V KNJIGOVODSTVU 105 /70 37 1 - | /6 j 33 4 3 - /3 403 67 433 i 464 _jU SAMOSTOJNI REFERENT V KNJIGOVODSTVU -Z — 105 ffo |il. A 16 j 4 3 7 1.1 j 33Z 6< | - 4/3 /X 1 b LAGAJNIK -Z 105 63 80 S i«. A 9 f 3 6 »Z 7 6/ - 588 i VHI REFERENT ZA OSNOVNA SREDSTVA #05 <03 37 i/7 - j 33 .11. - 7 - 6 3Z3 67 3Z3 384 v* • SLA6AJNIK 50 /05 80 | 8 J 76 Z5 9 7 !5 6 374 67 366 373 v* SAMOSTOJNI REFERENT LA ŠlFAACUO IN PLANSKE CENE 106 <38 37 Z - 76 4 3 - 6 371 C1 374 374 VI • SAMOSTOJNI REFERENT V KUJI&OVODSTVU 105 /38 37 Z - 16 4 3 - 6 3/3 61 43 374 W REFERENT V KNJ/60V0DSTVU - Z 105 63 37 <7 - 33 73 - 7 - 6 Z67 67 - 34Z VI /05 37 77 _ 33 /3 9 - 6 270 67 3Z6 33/ .... j Vl J ” 284 " . ... ! • REFERENT V KNJI 60 VODSTVU 106 63 37 Z /e 73 - 7 ' 6 249 4< A ... 1..J REFERENT ZA OSRAČUN delovnih nalogov "T SO i 63 37 8 - 76 4 9 4 ! /93 61. I5k 1 254 r j„l J tabela C '6 KADROVSKO SPLOSNO PODROČJE " "" * i 1 DELOVNO MESTO f L j 2 | 1 A 6 2 H t S _ i. ...9 A: l!« V E T IT A Sku- paj točk Kon- etan ta točk OCE "Sta- ra NA I Bova Bela-1Vred-1 tivno jnost.i raz- jaku- i merje pina ! ■ 1 | - Z30 j 80 i r V DIREKTOR KADROVSKE IN SPLOSNE SLUIbE DO 1 <70 z 34 j flo | 4 to - - c 646 707 6kL 74, j m J v V00V8 KADROVSKO SPLOSNE6A SEKTORJA TOZD -Z | 770 ISO \ 51 z 34 | 33 j 4 10 - - 6 598 j 707 679 699 j XIV J Opomba: oznaka "V" pomeni vodilno delovno mesto, ki je obvezno po družbenem dogovoru na reelekciji in na katerem je dovoljena alternativna (ena) stopnja izobrazbe. tabela C - 6 . KADROVSKO SPLOŠNO PODROČJE r a m r. n v u n m c c v n 1 Z A B H r a c V H ir::; D Šku- Eon-I »tani OCENA I Rala- iVrad-l tivno nost.j v 1 2 I i 2 ? ! i i . 2! l! 2^ > P«J ta j Sta-I lova raz- jeku- I . ! . S i j * točk točkj ra r »arje ipina voOvA ODDELKA ZA VARSTVO 7<1 DEU/ no j no : do ' /7 . soj ® ! M /0 O 6/4 6/ | Col 675 x/v " 1 r- v t4VMr£iv c/V/4ixrEG>« j /m ! 150 i 57 ' L ", 34 55 > I zo 1 - j e 509 /o/ j 515 6/0 z/// . VODJA KAD£OVSXO Q?LOSHEGA SEKToRJA TVZ}> 06 j no : 80 U 55 i k \10 [ - i - c 509 4 f /o/ 1 615 C/O Xf/1 r r — INDUSTRIJSKI To/KOL0 6 no | no \ Si * i 55 ! h s 7 - 6 480 64 | 454 547 XII SAHO^TOjHI HEEE££HT ZA VAtSTVO PK/ T>ELU m | I m 8o iJlI '«| /i 9 r /0 o 4fo CI 4/6 53/ XII Samostojni ref ere ut za splosno-upravne zad. /38 no Si ...{J 8 55 h /4 - - 6 45/ 61 5ol 5/1 ja Pomočnik ravnatelja dijaškega pom a /38 no * i ! /6 33 h 9 - - 6 435 61 1/65 496 x 11 vodja avtoparka -z LOS na 67 L 13* 33 /3 S i 18 /3 4Z9 61 - 490 X ODGOVORUI UAEDUIH inTERU EGA CADoPlSA /36 /58 Sl Z i IG 58 * 9 - - C 4Z5 61 437 486 X (L. SAMOSTOJNI referent za kadre -1 /38 08 S? z : /6 85 4 9 - - 6 htS 61 - 486 X ■ SAMOSTOJNI REFERENT ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE /38 /38 Si /J'6 65 4 9 - - 6 hL5 61 4ZS 486 X VZGOJITELJ -Z /38 /38 Si 7 j 46 55 4 9 - C his 61 - 486 X Tajnik sx/-t. ore. in družb. tol. organizacij /36 <36 51 z 46 fL| 4 9 -1 c kLS CI 445 486 X Socialni delavec /38 /38 j 51 1 (6 35 ♦ 9 - -■ 6 k!5 Gl 403 4/6 X i inštruktor za Praktični Pouk. los 43 g 3/ / 16 33 /3 9 /7 /0 /3 393 61 443 454 IX’ SAMOSTOJNI REFERENT ZA SLO 105 436 80 /7 5 33 h 5 - - 6 393 Gl 361 454 IX vzgojitelj /38 405 Sl Z - 55 4 9 - C 376 CI 4 09 437 IX UPRAVNIK CENTRALNE KUHINJ E 105 m si 2 16 33 4 /4 - 6 407 G4 436 4« IX h UPRAVNIK POCITNISKE6A DOMA los 138 51 Z 46 33 1 /4 - 6 3/5 6/ j 436 436 i m i SAMOSTOJNI REFERENT ZA KADRE 405 no 31 z S 33 4 9 7 - _ 371 61 433 433 IX l VODJA CENTRALNE KUHIMJE i JS Lm 8 £ IG 13 i /7 10 • 350 61 — h 11 V/rf i STROJNIK TEŽKE MEHANIZACIJE SO Ci 31 bo 5 5 36 Z 60 18 Z3 339 6/ i 397 4 oo ! VIII i VODJA AVTOPARKA 105 los 61 i ih 33 /3 9 T r j- 13 378 <39 , *~l /X referent za varstvo tri delu 105 (05 lo i - 33 4 9 /7 10 /3 ; 3/8 6/ 379 379 | IX ! VODJA KUHINJE 75 105 51 8 5 /6 /3 5 /7 | /0 . 6 3/7 6Y 378 3/8 v« L VOZNIK AVTO DUŠA 50 63 io ko - 5 36 2 60 j /8 Z3 ‘ 3/7 71 374 378 VII VOZNIK TOVORNEGA VOZILA Z DVIGALOM 5o 63 • lo 1 Z3 3/7 U 378 378 vn VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA ! 50 ! 63 ■ LO ; -<0 16 I36 .v 60 18 Z3 3/7 | 6/ 373 378 VII EKONOM DIJAŠKEGA DOMA 1 1 \iOS 1 63 k 1 6 : Z3 s i n j io /3 3/5 j 6/ 376 376 VR VODJA ODDELKA ZA STLOSNE ZADEVE ! m 1 105 i 31 z 6 ; 33 ! h j 9 : 7 G 30 ] 6/ 367 374 vm L. SAMOSTOJNI ADMINISTRATIVNI REFERENT ' los I 105 1 37 ' z 3- i ' ■ 33 4 3 r 1 ir 1 - ‘ 1‘ > 6 1 C 30 6< | - 374 Vil referent ZA KADRE toS 7 j | 10S j 67 8 ; - ■ /6 4 ' 9 iv i - 3/0 i 61 \ 351 37/ VII KUHARICA specialist 75 ' los \lo /7 - /6 Z3 ; /7 Z89 . 6< 350 450 Vil UPRAVNIK SAMSKE6 A DOMA 50 i los 51 8 5 33 4 l /0 ! - Z88 1 6/ 345 349 1___ vu VOZHIK AVrOOVI6ALA i 50 j 63 ■' LO Z7 , - . 5 36 . z L60 1 60 17' ! 4° /3 186 j 307 i w ! v, VOZNIK OSEDNE6A AVTOMODILA ~ Z So 1» ; /0 40 : - /6 /3 iz i/ /3 L8L « - j »43 ! w . 1 E Ko HOM ?/$. MAT. /a/ OKO S). 1MVEVTAKJA 50 63 1 51 ' ko + /7 i f i /6 i /3 ;T i9 ! <° 6 tl 6 61 333 337 VII ADMINISTRATIVNI REFERENT 105 63 31 j _ IV t 5 | - 5 6 115 61 336 336 VI KUHA K/CA — Z j *> lof Za 8 i - J i 1/6 :Z3 - 19 40 6 161 61 - 318 v L. ARHIVAR i 50 | (05 L* 8 i - i« r 4" - 1 5 :“ ! 1 - to 6 151 64 3/6 3/8 j v, j 1 VOZNIK KOMDUA IN POLTOVORNEGA AVTOMOBILA 50 1 63 ‘ zo v* :Z7 !o L- j V 18 j« LSI i 1. 3/Z 3/3 i 1.J i VOZNIK OSEBNEGA AVTOMOBILA i 50 i £3 ' lo ji ■ o j'«.. j'3. ! m i 6/ 3/Z j 3/3 J j_l J r SAMOSTOJNI REFERENT V VLOUSCU 1». : 63 i . a/ /7 5 i 16 ' Z3 9 . 7 ' 10 ll | Z43 Lil. 1 Z97 304 L.. _ LU ' VOZNIK VILIČARJA -z j SO h i ■ i 1 57 177 !- !« Z3 ; , I S |« 10 i« Z 43 ! 6/ 304 v | L. KURJAČ 50 63 37 Z7 - - /3 N -J U.._ <7 48 j /3 j 138 | C 4 Z99 Z99 tabela C -6 KADROVSKO SPLOŠNO PODROČJE D 1 L 0 V M 0 MESTO Ž A H T 1 V a Eoo- »tan OČESA I Bala- 1 tivao 1 raz- i ■•rje 1 Vred- ik B C 1 Sku- paj točk no st. skupina -i 2 1 2 5 l 2 J 1 * 3 ta točk Sta- ra lova J 1 VCOJA bi FE J A 50 63 /L tr 5 ib i O 1 /7 j 6 136 6/ 157 197 i v_ KUMARICA 50 63 10 Vf - Ib 13 - 19 /0 6 134 6f 195 295 v Kurir - 50 e£« 30 13 57 /6 <3 5 19 /0 <3 113 bi 254 184 IV voz#/« m/Čim 30 13 57 « /6 /3 5 19 /0 /3 113 61 175 284 IV ADMINISTRATOR 50 63 to /7 - /6 36 5 - 5 6 i/a 61 156 179 IV HlŠAJIK 50 63 to /7 5 15 - 19 5 6 toa 61 146 269 IV TELEFONIST 50 63 10 1 - - SO /4 - - 6 105 61 263 Lib IV SPECIALIZIRANA KUHARICA 30 63 10 r- a 1 - T 15 - 19 /a 6 /91 61 249 155 IV SEIVUKA 30 63 to 6 ' 5 15 - 19 /8 6 /91 d 239 155 >1 VRATAR - ČUVAJ 3o 13 » 1 f /6 15 10 /f 5 /3 /9/ 61 231 ISL III POMOŽNI telefonist do 13 10 t - ib #4 19 /a 6 /76 61 /98 139 III PEVCA — /0 10 - 5 5 36 5 43 4 . 1 : 2: 3; 1 , - . ■ r ~ fJ:'T .r Ut 25o i ao : 2 i 8o j So ! 4 \ to \ J i - ! V ' ■: —j no no l5o 80 (JO - 150 <90 /M 150 i 80 /70 i /-To lo /ro i /to go i VODJA GRUPE Zvt TOUUDb. ObJ. ZA ELEIK. DEJAVNOST ‘ IJO \ 150 80 8o .55 SR ; £5 i« : 55 ! /j 3* 55 * 34 | 55 ! 4 v ib to > n to n ' 6 s 34 ; 55 ‘ “j - fIV74 4 i to ; - | ~r — ' V01-M 6tU7>£ Z4 PONUDb. 06J. ZX 5T«OJtiO D£3. > /70 ! 150 : 80 : l i 34 j 55 i 4 i 10 | /70 ! lio : lo VODILNI PROJEKTANT ZA PoNUOb. PROJEKTE ! vodja oddelka za t roda jo p ro uvodov VODJA ODDELKA za RAZISKAVO TR6A i /70 ;;;u /70 ! 80 no i 8o _ /6 I 80 i 4 !i¥U«+h : l.\*l\S5 ! * VODJA PRODAJE komer c. troj. sektorja PiREK-ro«. KOMERCIALNEGA SEKTORJA TOZD VODJA PREDSTAVNIŠTVA - Z VODJA PONUD6. ~ VRODAJNE6A ODDELKA ‘T /70 \ 150 1 57 ; 1 /4 I 33 ... p- -i—-f—I- ■ -j---- /38 I /7° i 51 :U r;7i 4 /4 J VODJA prodajnega oddelka VODJA ODDELKA ZA PROPAGANDO VODJA UAhAVNEGA ODDELKA SAMO STOJKI -PROJEKTA ut ZATOUUDbEUB -PROJEKTE vodja predstavni ott/a /38 ! /70 I fio • L ------.-----j ~ - \ /ae ; /70 ; /70 [ 80 i i ■ /6 j 55_ i /3 34 : 33 /3 /70 s 57 j Jt ! 34 i 55 ■ » 57 i 1 57 ' 1 34 55 80 ; 1 - 55 /38 /38 /70 /70 /70 7/0 /70 7 ! - I /3 ~r "i...... 7 ! - i/3 20 I r 5/)M0ST0JAJI REPaRENT ZA RAZISKAVO TRGA - Z. ; /70 <70 ' ! 80 Z/. L.:_ 84 U | /3 j 10 ! 7 «!■ 1 4 1 SAMOSTOJNI PRODAJAH REPEREUT VODJA SKLADIŠČ VODJA KALKULACIJO K EGA ODDELKA -Z '38 /70 : 80 ' 8 ~ ' j' -Z /05 1 /38 37 8 5 'r - /38 /70 ; 57 - /6 i 5_|_7 /Jz 4 4 36 4 : 9 ! 9 -4-4-4 /3 c. /3 6 £ i U /8 ! 35 - .15 !Kon-l OCENA I! Bela-ivred- JSlcu- jPaJ stan! ta |Staj j tivno! raz- no st* eku- j*02*. točk Z* I ;o«rje'pina I ?04 710 j 837 j XV | 674 /0/ J 695 775 j XV : 654 101 | 675 755 ...J XV j 654 /0/ i - | 755 xv i 650 61 j - 711 i XV j 650 U i 664 "<« ! XV j 628 ; 6/ - 689 XV 1 “a - 61 - 689 XV 614 61 645 685 XIV 595 'Ji 605 656 XUI 559 61 580 620 XK 559 61 580 610 XIII j 509 ' tol STO 6/0 XIV j 546 i1 - 607 XM 531 ..r - 593 X* 509 61 Slo 570 X* _ 509 61 5oi 57o XUI 509 61 518 570 xw sok 61 SbS 565 XI 478 61 j Ol « l 539 XII j 474 61 - 535 *' - ; 455 . 61 5/6 i ”J j 436 61 - 497 ! u j 436 61 " ~r - 651 g 497 l zJ tabela C -7 KOMERCIALA DOMAČA K 2 A H T e V 1 Ko n- nrcua t Bal a- Vred- nost. sJcu- DELOVNO H E S T 0 . 2 j t' 6 c i 5 2 T Sira- etan Jtlvno -> . 2 ? l J I iPaj točk ta točk st«-- Kova raz- .... - . no r« morje pina SAM. NAbAvNI REFERENT -z ne si t /6 * 9 n - 73 476 67 - A 81 X SAM. REFERENT ZA RAZISKAVO 716 A n 8 Ho Sl z - /6 h 9 H - 73 476 67 - k 81 X SAMO STOJNI TtLOVAJRI REFERENT .. . 158 Ho Sl L - /6 * 9 n - 73 A76 6' : -m 1 1 1 4 81 L . X VODJA 0bB.ACUUSK.EGA ObDELkA ' los no 1 si ~ /6 33 4 I" - 73 j A03 j 61 A oo 4oA X VOD ILUI KALKULANT los Ho A - \ /6 33 * «■ - ___ 73 | A03 j 67 464 A6A X samostojni nasavui referent IOS 138 Sl * * /3 9 A - 73 397 67 A/A A 53 X sam. referent za kooperacije IOS m 1 #7 i i 5 33 /3 9 77 - 73 397 67 h tli A53 IX SAMOSTOJNI REFERENT ZA PROPAGANDO 105 <58 Sl ! L 5 33 /3 9 A J - 73 397 67 396 A53 vil VODJA SKLADIŠČ los 138 31 a 1 /c 33 -*i 9 77 j" 6 376 67 *39 A3S X i SAMOSTOJNI ObLIKOVALEC IOS los 31 i » 73 7 r 7 5 C 335 67 396 396 Wl SAMOSTOJNI KALKULAUT IOS 1 i /38 | Sf \ l | - » /6 A. V. 7 - 6 33A A._ 378 395 IX vodja skladišča K... IOS ! Sl s /6 * 9 l~"" ’ 77 5 6 377 67 378 386 W1 n SAMOSTOJNI ObRACUUSRI REFERENT IOS 138 to \ t - 33 A 1 9 . L' 6 3/7 67 378 318 vin PRODAJUI referejjt los 105 31 6 - /6 j 4 9 h - /6 3/A 67 3A3 316 vin UAbAVUI REFERENT /os /os 31 ... . 8 16 1 4 9 A Ll- 73 37A 67 $58 375 Vin REFERENT za “PROPAGANDO /OS IOS 31 8 - 16 A 9 77 73 37A 67 $Az 375 Vlil kalkulaut 105 los 37 l - 33 A - 9 - 6 799 67 3A5 360 VM __ Tokalkulant IOS IOS 37 *T - 33 A !> - 6 799 67 3A3 360 m SAMOSTOJNI SKLADIŠČNIK 15 IOS 37 t L: ■ /3 5 |j 18 C 78* 67 337 3A5 v« ObRACUUSICI REFERENT So i 63 \ 31 L1 /6 34 $" * 7 757 67 370 3/3 VII Skladiščnik ■ So 63 37 8 5 73 * 79 10 73 7*3 «1 787 j 30A v 1 POMOŽNI kalkulaut 30 63 73 10 H - /6 36 - 1 7 ; - 6 igs “... 253 . /v - POMOŽNI SKLADIŠČNIK 50 10 Z - - 36 7A 29 18 H 8 ji. T 7Z8 ! 739 .. 01 i tabela C -8 KOMERCIALA - ZT 2 A H ‘ T S V X Kon- nreoa t Belar 1 tirno Vred- noat. D S L 0 V N 0 MESTO i A T Tj e D S ko- stan l 2 1 1 2l i 2 ? 1 2 5 & ta Sta- raz- sku- .i 1 i točk ra »erjaiplna v "Pomočnik direktorja inIen. za izvoz i »o 750 80 l 3A 55 73 70 77 - 73 65A 707 675 755 XV _ v direktor uaeavue sluzee z uvozom 770 750 80 I Z 3* 55 73 70 77 - /3 65A 707 675 755 XV j v r—-- VODJA ZASTOPSTVA /M - ---1 Z50 80 ! 7 5 55 /3 .A, 43 5 ' »J 650 67 637 777 Xl» i v-__ Vodja odd. kous/gnacue 738 /70 80 2 . . 76 \80 * , 74 - ‘ ; 509 67 474 570 x n _____ POMOČNIK VODJE ZASTOPSTVA 738 770 80 2 S 33 73 A 70 A A. . c/ 473 539 XII VODJA ODDELKA IA PREVAJANJE Ho /38 80 8o 8 i ] /6 I 33 7. Ji 6 464 67 - 515 XII prevajalec Ho 738 8 1- .8 1 r 33 h< . ■- - - - 6 439 67 500 500 XI VODJA MALO?ROD. IN NAb. SLUZbE V ZASTOPSTVO los 736 $7 * 'C 13 73 9 77 to C A34 67 Jho 491 X VODJA SERVISA los 738 57 1 M 33 A 9 77 78 73 A3o 67 iSL 497 X SAMOSTOJNI referent V ZASTOPSTVU - z 738 HO 37 7 - 33 A 9 77 - /3 413 67 - 484 XI Samostojni referent za zun. trsoviuo - z 738 m 37 7 - 33 A 9 77 - 73 473 67 - Asa XI L SAMOSTOJNI REFERENT ZA ZUN. TUOVIUO 705 Ho LA /7 - 33 h 9 /7 - /3 4 o5 67 - 4C6 X Samostojni referent v zastopstvu TOri HO 137 77 - | 33 A 9 /7 - 73 4 05 67 463 465 X VODJA ODSEKA ZA DEVIZNO POSLOVANJE 705 HO 57 76 ! 43 4 5 - - 73 403 67 464 464 X ___ SAMOSTOJNI REFERENT ZA CAR. IN SKD. POSLE 738 738 !” 8 ’ I 33 73 9 7 - 73 4o/ 67 467 461 XI — SAMOSTOJNI REFERENT ZA DEVIZ. POSLOVANJE 705 738 !». ~ .i A. 4 1 5 - 5 6 450 67 A77 477 IX tabela C -8 KOMERCIALA - ZT DELOVNO MESTO "A * Z 1* A H V 2 3 ::n T E V c 1 t ■' al 5 r i' i H D Isito- -j-T-2T'3>aj "T ">» Zon-; •ten' ta i *?!*] OCENA I iHele-I K. ; Itlvno !i Sta"Nova :raz~ i ra r°V* '«rja! Pred-noet.! »ku- j plna j KOtESPoUDEUT ZA TlUi JEZIK /38 63 8o 8 - 33 4 - - - c 33Z c/ 365 393 IX SAMOSTOJUI KETEteOT V KOUSI SKAČI JI 105 105 37 8 - 33 <3 5 7 * C 3/4 6/ 384 385 Vlil ZEPEiEUT V ZASTOPSTVU *0S 105 37 6 - 33 4 5 7 <3 3/7 Č/ 378 378 IX , REFEREtiT ZA CAR. W S7>E2> . TOSliE- 105 105 87 6 - 33 4 5 7 - /3 3/7 c/ 37 8 378 IX t REFES.EUT ZA ZOUAUJO T*.60VlU0 105 105 37 8 - 33 ■ * 5 J .1 - /3 3/7 j 378 378 ! IX j h Prodajalec 7 • 75 , /05 37 Z /6 /f 5 i /0 i 6 Z74 ,6:. - 555 i i VI | i- IEPEIEUT ZA DEVIZUO PoSLOVAUJE /05 63 37 <7 ■- 33 4 5 _ 5 6 Z 75 6/ 336 336 J VI j tabela C -8 TEHNIČNA OPERATIVA A H T a V a Zon- /V BIH T Sala-IVrod-j tivnoInont^ DELOVNO MESTO A * e D Sku- etan |*“! r. i 21 i j 2 I z ta Sta-^ raz- i aku- točk ra merje ipina v r DIREKTOR TEHU. SEKTOtJA TOZD ~ Z | /70 /50 8o Z flo 55 4 zo 7 - C 674 /0/ 695 775 i AV DIREKTOR TEHU. SEKTORJA TOZD | /36 ! 150 8o / 80 55 4 Xo 7 - 64 X 6X8 /0/ 584 743 XV i ■ r!' VODJA SLUZbE PgiPgAVE UJ OK6. DELA ~ L 1 r 4fC ! 150 80 / 34 55 | 4 zo - - 6/ - C89 X/V j VODJA KOUSTRUKOJE - Z /70 ^ ISO flo / 34 55 4 zc /3 ; 6X8 6/ čfl9 x/v | ! VODJA MOUTAZE KOMPL. OBJEKTOV - Z no i i5o 8o / 34 55 4 ZO - - /3 i 6X8 ' 6/ 664 669 j XfV j VODJA IZVEDb. PR0JEKT/VUE6A bi KUJA no no /50 iso 80 X 34 55 i zo - xo - - /3 ČZ6 č< , 6/5 689 XIV i, j; VODJA ODDELKA ZA \E6ULACIJE IU MERITVE *•_ X i 34 | 55 4 - -1/3 6X8 6/ 659 639 XIV v. VODJA ~PZ0JEXTIVUE6A ODDELKA no ISO L6?.. 2 34 80 4 Zo /3 653 C1 - 7/4 XIV v VODJA SUJZ.bE PRlP. IU ORGAUIZACUE DELA no tso 57 * i« 55 4 Zo - r 15 605 61 C65 666 XIV i VODJA KOUSTgURCIJE no ISO 5? X 34 55 4 zo 15 605 61 665 666 XIV N' VODJA ODD. ZA lUVESTlCIJSKO TlGRADUJO 158 no 80 Aj 54 80 4 X0 n /0 15 594 C/ 556 655 XIV f- V' vod j A Odd. ZA dETEKTOSICO?/JO /H VARlLMO TEHU!KO >: 156 8o i <9 54 80 55 4 10 n (0 l<3 594 61 - 655 XIV VOD JA TR0I2V0DUJE —Z no no BO Z | 34 9 <7 18 15 Sil 61 ... - 633 XM LL VODJA OPEL . IZVEDbE IN MOUTAZE —Z 158 no [*>U > 55 4 9 n /fl r —1 /3 560 600 627 x:h VODJA MOUTAZE KOMPLEKSUUl obJEKTOV no no 6o ! Z - 4- - 57 j 8 34 55 4 zo - r i_-. /3 548 6/ 606 609 XIV L VODJA TEUUOLOŠKE PRIPRAVE DELA no no 54 55 4 9 r » 5 C 545 C1 5*8 j 606 XIII U-H— VODJA ORODJARNE no no i57 8 54 .SJ. 4 / 7 5 6 545 61 56/ I 606 Xiv VODJA PiOTZVODUJE /36 no 6o X 34 55 4 l9 i« /8 /3 540 61 576 Col XI* VODJA VARILSKE SLUZbE /70 no 8o T <6 55 /3 9 !- S /3 5*0 61 576 6 01 XIII VODJA OtEtATIVUE PB.IPg.AVE DELA /38 no 80 / 34 55 4 9 h7 18 O 5*0 61 SUJ 60/ XIX VOD-M TEHUOLOSKE MOUTAZE ~ Z VODJA ODDEiKA Z/4 AVTOMATIKO vodja vzdrževanja v livakui VODJA LAbOg. IU TEKILI . KOUTgOLE VODJA OTEKAT. IZVE DDE /U MONTAŽE VODILU/ KOUSTZUKTEH — Z VoDv.4 MOUTAl - 7LIUOVODOV - £ ffO no 110 no 105 <7o ! ; ^ o e> Zato vodja v uvažaj I SPECIALIST ZA AVTOMATIKO t /70 /70 /70 <70 /70 <70 I /38 8o 8 80 8 80 8 80 8 Bo 8o ! 8o T i* 33 <6 55 #6 55 34 33 54 55 <6 55 i 't ! M j 33 <3 /3 <3 4 4 4 /7 ! - ! C 7 5.6 7,56 /7:56 <7 9 '7 ; - 16 9 | /7 J <5 I /3 /o . /3 ■ 5*o 539 539 53/ 5/9 j 5/9 ; C/ 6/ 6/ č/ C/ C< u • 560 .60/ 600 600 593 580 58o 5/9 !. XII ! xm j X« j XII x» i XUI samostojui REFEZevr za /uvest, izag.-z r VAZILUI HJ6. SPECIALIST I _ VOD/iU/ TEHUOLOb no no 8o 16 55 4 9 7 ! 5 ■ - |5/6 , 6/ : — | 577 xn 110 110 57 8 5 33 /3 5 /7 I /o j 50/ 6< ; 54Z j 56/ XIU los ■ <70 80 / 34 55 4 ! 9 I- ! <0 i« j 499 • 6/ i - ; 560 XII no : /33 57 Z /6 55 /3 5 /7 /0 j I /3 f ' j 496 61 ! SOI \ S51 xn /38 i /7o 57 Z 5* 55 - V- 7 I !' j 4Z9 6/ 510 550 ; La—j tabela C - S TEHNIČNA OPER ATI VA P S L O V N O MESTO Z A B H r E C V E 5 2 12 ? I - T • ■" • L VODILNI KOLI ST RUKTER VODJA MONTA Z VODJA TEUU.KOUTR . MONTAŽE VODJA PLAUSKO -TERMINSKE SLUltE -Z .. J /55 • A ' . j .1____L . ! „ /70 j «7 I t 56 ’ 55 ' - ' - | 7 i /to i 80 i t i 34 ) 33 ' fr ; g I // j // I /3 Sira- lataa J>aJ ta itočkj točk Kao-i OCENA I !*•!«- 'vrtd- ........'Uvno no st. ^-|4ova i'Skv~ no no |»f |a /č 1 as n i a 8o /1 ' 9 4 I /fr i' V0tUX ME1ILUICE TV APARATUR. ' ' ' "" r 736 /70 57 8 3* 33 /3 ! VODJA TEUU. KONTROLE ELEK. PR■ r /38 /To 57 8 3fr ;,i vodilni ladorant /05 /38 57 17 i 5 55 » VODJA VZDRŽEVANJA /38 /38 V 8 V 33 fr SAMOSTOJUI REFERENT ZA 1uvest. izsradujo /05 /38 80 . /fr 55 /3 VODILNI TEHN0L06 —z /70 /7o 8o 16 55 fr -47 9 ! 7 * j 6 " ! 73 fr89 ; 485 , —- i i J 61 j 5/fr | 555 merje pinij XII 6/ č/ 9 ! 7 -1 —: 5 1/9 1/5 sJU 7 7 VODJA MOUTAl — Ti //JO VODOV VODJA TEU. KOUT ROLE PROIZVODOV VODJA DEFBKTOSKOPSKE 3/5/65 VODILU I T£U. KOUTROLOR ObZAVOVODJA samostojui tehnolog SAMOSTOJUI KONSTRUKTER VODJAI MEZILUICE ME TALU16 ! /38 i /38 t r /38 ! /38 /70 fr63 i 6/_ frSo fr 85 US 667 fr65 5/9 fr/ C/ C_L fr/ ! 57 1 1 ; i* J 33 i fr . /7 ! /8 -1 15 frtfj ! fr/ . 57 8 16 33 /3 9 7 r fr ! frči i fr/ frfrZ c/ 57 ' 8 /6 33 /3 9 7 5 6 513 SRS Skl 566 SRS 5frfr 513 | 5fr/ 514 Jfr/ 513 fr6J_ fr5fr 519 518 516 - Z -Z h- VODJA MONTAŽ SAMOSTOJNI TEU. KONTROLOR MONTAŽE inštruktor specialist za varjenje DELOVODJA PROIZVODNJE SAMOSTOJNI TEHU0LO6 SAMOSTOJNI KOUSTRUKTER 105 /65 /70 ' /38 /70 ; los /70 /7o /38 /38 /38 /38 57 57 57 80 57 n I t II 17 5 3fr 33 55 55 55 33 /3 fr fr fr 19 7 7 10 ! 6 i fr5fr - c : frfrg - 6 ' frfrS - ' 6 5 ■ 6 61 61 61 -----r----- 505 | 513 - ; 513 5/5 5/0 T" —... i. 5/2 5/a i .. x« X// 1« ! $09 j j XI i -f - 4 ------- — -j-----H TtHUOLOG h- KONSTRUKTER SAMOS TOJNI UORMIg.EC ■ Z ■ z !/05 /38 j/38 j /38 --------1 ... - ! /05 j /70 i' i /05 /38 (38 i /36 /38 /18 • ' t /05 /to /05 : /70 ' | /05 i /38 80 1 55 /3 1 /7 16 6 57 1 Jfr , 33 . fr ; 9 j /7 18 15 37 /7 - 1 33 . /3 I - [ /7 78 15 37 1 5 33 fr ! 9 i 19 57 2 3fr 33 /3 9 7 /0 6 _ "fr ; frfra e/ 609 X« ' frfr7 . 61 50S i 508 j X« j fr36 fr7 i 697 697 j XI | fr 30 fr/ j 653 69/ j X j frlfr j fr/ 1 685 fr 85 jr/i 1 fr/o i 6/ fr 71 j /X j frofr ! č/ | 665 665 I IX 37 ; 37 37 37 i 57 55 55 33 33 33 fr fr fr fr fr 9 9 - ! C - . 6 - ! 15 - /3 5 I 6 I fr/ i fr56 ! 657 396 i 377 : 377 ' 37/ 6/ 61 61 i RS1 j 457 J -....ffr38 1 - i fr38_ R58 633 I xn !--- _LZL I X/ fr/ j Ros . SAMOSTOJNI Teu. KOUTROLOR. /05 i /38 ; 5? 8 t - i 33 /3 !- 7 ! 5 ! fr i 372 e/ fr33 '| Samostojui planer, v pripravi dela /05 I /38 ! 57 ' Z !»' ‘ 5 1 33 15 j : 7 1 - i & i 37/ 6/ fr3/ j . SAMOSTOJNI D.ADIOSRAFSKI KONTROLOR /05 j /05 i« i5 * ! /6 18 1 i f ! 19 1 5 |/3 \ i 3 50 ' 5R8 c/ — SAMOSTOJUI REFERENT V PZimriVI DELA /05 /38 37 z - 55 fr- 9 • 7 ! _ ■ 15 C/ 609 SAMOSTOJNI VETAJLIST /05 /38 : 37 ■ i - 33 fr '9 7 ! - ' 15 3fr8 frog J... fr// Ro 9 I -i- -U IX vv I- r- r h P- t C TEH KOUTROLOR MOUTAZB LA&ORAHT vodja men. delavuic samostojni planer -analitik časov NOR.lTIR.EC SAMOSTOJNI REFERENT ZA OBRAČUN NORM KOUSTRUKTER TEHU0L06 TEU Ulju I KONTROLOR PLAUER - USMERJEVALEC. PROIZVOD. Planer koučuiu izdelkov fonom koustrukter. 105 105 /05 /05 75 /38 /05 /38 /05 j /05 L /05 : /05 I los ' los .. 4 - -1...• I los ! <05 : 50 | /36 105 i /38 5o | /05 50 i /36 10 10 57 20 37 57 ' 37 ' 37 /7 /7 1 2 ' 2 ■ 1 ; 2 1 /C 23 /7 78 Lb ' Jfrfr fr05 , fro5 vw w// .1 - 1 - - i [37 8 \ 20 L H--‘ i 3f_ /7 ! lo ' 8 - /fr /3 - 29 78 6 319 čf 390 390 Vlil i Vlil 1 36 /fr fr 9 lo fr 35/ 6/ 383 fr/2 - 35 fr : 2 7 ]- 6 3/7 fr/ . !lj - 33 fr : /fr .i r 7 I- 3/3 , 61 337 37fr VI« . - 33 : fr /fr 6 a>o j 6f 368 'i 37fr V/K : - i 35 j |u: j 7 i ~_j 3/3 j- 61 3frfr 376 Vlil 1 - 33 : 6 j /6 6 3/3 ; C/ 366 376 vn : - ; 7C 13 ! 5 : fr ! 5 j 1 T~ ‘t '7 i" /3 3/2 1 61 363 475 v/e - i /fr fr 303 j fr/ 366 366 VK : - 1 33 /3 ; 5 6 273 ! fr/ j 33/ 33fr V, | /fr i fr 2 ■ 17 ’ 10 "U 279 332 - UL_, tabela C -9 TEHNIČNA OPERATIVA DELOVNO MEST O KONTROLOR -POLIZDELKOV Z A 6 H T £ V Č :"A'' i - , ' *'> ? ', 2i ’ l__1 j . i. ! .! . J. . los : lo I ž i - j/£j/3 j_5J// 1« REFERENT V PRIPRAVI i/ELA POMOZUI TEUNOLOB DETAJLI st REFERENT za 08RAOJU NORM MATERIALNI DISPONENT VODJA KOPIRUICE PoMOzNl TEK. KONTROLOR USMERJEVALEC tabela C -10 75 50 5o 50 So 50 do los 137 2 "! IS8 /os 105 105 63 - -j to 8 - i 33 23 i £ ! 7 j - i - /c 1 - i i ! n j 40 f----1---- - ----1-----1--- 57 ti I - j 33 k \ S } 7 r“trr“[.:t: 1vit . - 50 I (5 l: —1 1 p - 16 5 * 11 Ll * 4. -L 1 Z69 | a — t......- Z« i čl_ 267 ! 6( 249 24/ ZiZ ? i Z8 I 6 1 2« ZO i 8 - ; S 15 • ~ ; 17 \ 10 ! C I ZOZ 1 tl ”T “ r •1 "t i " • ■ 1 ' — - < - - 5o i 65 10 Z S' 16 k 5 7 - i 6 '178 61 * Novair**~ ra ;merje iplnA 330 169 m Z4 3 3/0 "U Z63 i Z59 ! Z39 i- t ' . I _L! DELOVNO M E STO Z A l 2 1’ A B 2 H ? T t ■ -; i i 1 L v DIREKTOR PLAUSKO AK4LITSKE SLUZ&E : /TO : 250 : 80 l ! 80 ’ 80 VODILU 1 ?L A Al ER A M ALI TIR - Z /TO /TO 60 /T 34 80 f VODILU 1 PLAUER AAIALITIK /38 'TO 80 /T 34 So r~' samostojaii Pljuje r aajal/tik -Z /TO /38 80 Z/ — 55 r- SAMOSTOJAJI PLAKER AUALITIK 138 158 80 Zf __ 55 PLAUER ANALITIK - z 1o5 138 80 tl — 55 PLAUER ANALITIK /05 /05 80 n - 55 PLANSKO f ANALITSKO, STATISTIČNO PODROČJE E .... ~ C 2 V E !..D 51 i| 2 i 4-4- ' Zo I 7 ; -I"zo : - - i- 4 15 13 10 - j - ' k - ~ - t..-'" 4 i - ! - ■ - 9 Eon-i OCENA I lela-Sicu-latami . ___ Itivoo ,raz- i___! mer je ' 83/ f 5 jP«j |t« Sta-,, “itožk to Ek rs rov« jtočkjtočk /3 \ JO 6 j 131 6 ! 590 6/ ra f/3 6 i 558 č. 480 6 448 & j 4/5 b 61 61 61 61 837 661_ I 619 ; 54/ j_ Vred-inost-i jaku- j pi na 1 -..-1 ; _w _ J j X« j ! X« 460 509 j -------Z ;_dd£ 6u i - 4o/ 4/6 ■f---1 jJll .14". J j * J ____4 tabela C -11 TEHNIČNO - RAZVOJNO PODROČJE H Z A B T E C V E V" D Koa- OCEN* I Bela- Vred 7> & L 0 V N 0 » E S T 0 1 2 1 2 » 5 i i 2; 51 i:: 2 "5 p*J ta : i jtočk, točki Sta*Movaraz' s*cu' r« r * merje pioa.. VODJA PAZVOJAlE sluz&e /TO 250 ’ 8o Z ’ 34 55 ; /3 20 j /T - i 13 j 654 ; /o/ ; 6T/ /55 I i VODJA RAZVOJNEGA ODDELKA 170 250 80 Z /6 6o 4 20 ! - - i c ; 62-8 6/ 649 689 i /,v .. VODILNI RAZVIJALEC -Z /To /TO 8o /T 34 80 13 lo - - ' 6 590 6/ 5’ i. i XI« . j - - vodilni Razvijalec /38 /TO 8o 17 34 8o 13 20 - 6 556 61 60Z 6/9 X« SAMOSTOJNI RAZVIJALEC - z 170 /35 80 17 - 55 4 - - - 6 ■ 480 61 - 5liA - r • - -- SAMOSTOJNI RAZVIJALEC 138 /38 8o 11 - 55 4 - : - "i6 ■ 448 61 54o : 509 X« ZAZVIJALEC - z IOS /38 80 17 55 4 - - - : 6 | 4/5 61 XI RAZVIJALEC 10S /05 80 17 - 55 4 - - - ’ 6 i ! 38Z 61 ■ 47/ i 4*9 ■ UL J Pomožni Razvijalec 50 63 37 17 - 33 23 : 28 i 6 j ZT4 ! 6/ 3/9 : 335 , 1 tabela C - 12 PRAVNO, UPRAVNO PODROČJE DELOVNO MESTO j V VODJA >RAVK£ SLUZ5E VODILUI PRAVNIK - Z j VODILNI PRAVNIK UAMOSTOJNI PRAVNIK -Z | SAMOSTOJNI PRAVNIK Z A A B 12 L 2 5 1 i i. r i - -\. (To ' 250 1 5/ ! Z i 34 ! 55 ■ 4 (TO - /TO 80 ' Z 34 . 80 4 /38 /TO flo Z 34 6 0 4 /TO IJO 57 8 - 55 4 /38 /TO S7 8 - 55 i r: —; " V VI -TK--ISS i 4 - 1 - ! 6 ‘ 598 /o/ 658 ! <99 - i • : • • • •!- r — /4 ; 7 j - j 6 : 56/ /4 f - 6 ! 535 I 9 - - : 6 g - - . 6 4/9 44/ C/ 6/ 61 L 460 : 506 | . A'« j ! x»_J 7u3 tabela C -13 OBDELAVA PODATKOV r~- DELOVNO MESTO Z A H T EVE 8 ■ -g - f d ^ 1 fžn 'H 1/OD.M 50/5 vodilni puosuameu -z VODILU1 SISTEMSKI ana.litik-Z VODILUI 7U.068.AMEH VODILUI SISTEMSKI ANALITIK SAMOSTOJNI 7U06UAMEU O? - Z. SAMOSTOJUt SISTEMSKI AUALITIK OP -Z /0DJ4 ELEKTU0USKE6A SISTEMA ! ~x~ r ri" ”2. TTT 13 !---f----'j----i---1 * ‘ t • -i-— j— • - 4 - — —4—4 ——i——— ———■ — - ! /70 j Igo I ST ] Z >)A \ 55 \ 8 j to "1-------•-1-----i— :--1--- 1----1--- : no no 80 l ] )4 ‘ 80 j k ! 18 110 i m 80 i m \8o j k i n /38 no 80 2 )*I 80 8 ] 11/ Al^~5 4 i : /55 /70 : no z m 80 1 »8 80 8 1)8 Jo 11 - 55 4 /58 80 11 ~ 55 4 4 Kon- et paj j ta 558 I /O/ - I 6 ! 567 -T, : 561 . .. .. j_. - | C i 535 - : £ j <35 ~ i 6 : 4so 6/ 6< 61 61 OCENA I !»ela-lvred-1 Jtlvno Inoot. Sfe- ra bova iraz: islfu-aerje 'pina 6/3 699 1 j XIV - 618 j i x»/ ] ......!■ ! 561 596 ; ! 561 | 596 ! ! - ' 541 ----!— j XIII XIII XIII XIV SAMOSVOJA// PU06UAMEU. OP SAMOSTOJNI SISTEMSKI ANALITIK SISTEMSKI ANALITIK - Z. TUOGUAMEU a- Z sistemski analitik PZOGUAMEK /38 I 110 '51 Z /58 j /38 1 80 i 2f _ i/58 | 08 I SO j 27 ! /0$~| /38 ! 80 ; 27 ; - \ 55 \ *t : —|-----|-----1----j- -j .......-j----; i I05 |/38 ! 80 21 - ' 55 ; 4 ' /6 : 55 ‘H - ! 55" ■ , - 9 : - ■—r~ 4 ■j________ r /03 | /05 i 80 27 ; - —1— -—i - “T _ i _ : _ ■f— SAM. SISTEMSKI ANALITIK ZA PUETok Do K lu ikifoUMACU /°< : /38 OPEKAT EU - PJLOGUAMEU OP vodilni ovezateu mehanoguatue 105 105 SAMOSTOJNI OTEUATEZ SISTEMA 50 «5 3? KO SAMOSTOJNI OPEUATEU. MEHANOGUATUE 50 63 57 11 07EZATEU SISTEMA 50 <3 37 k) OPEUATEU MEHAN06&ATUE 2>0 63 lo /7 —I— 57 : 2 - • r— M5 ' 37 21 ■■■ 1 -'i- 5 ' 33 4 T i*'*? .;i i 53 NS ! - 1/6 1/3 I 5 j----i-----1 : /6 ! 23 ■ ~t 7~ /6 /6 • - t-- —l*- • L{- - /7 -h 5 i - 6 468 ■ 6/ | 524 j 529 XIV 6 448 j C/ j 4eo 509 XII 6 448 j C/ | 460 509 XII 6 4/5 ! C/ j - 476 « j e r e 382 382 6/ * - j 476 " i 6/ j 39/ ! 443 j 6 C/ 386 j 443 : i X ! 6 j 359 326 .££! _ 61 j - ! 420 i j ,Ar | 6 6 6/ - 387 j j /* 338 H g ■—J i 1 S ' 6 284 61 ' 34/ 345 » C 2/5 61 334 336 VI 6 245 61 3o/ 306 VI 6 /98 61 236 259 III SKUPEN REZULTAT VSEH SPREMEMB A 0 D M PRILOGA D Kategor. Kvalifik7\ Število del.mest Poprečje točk linearno Indeks Štev.razpoi delavcev . Popr.točk ponderirano Indeks staro novo staro novo staro novo staro novo 1 2 5 4 5(4:5) 6 7 8 9 lo(9?8) 1. NK- 15 55 42 554 554 a) točk 2o4 256 115 217 256 lo9 b) din 2.244 2.596 2.587 2.596 2, PK- 5o 59 51 6ol 68o a) točk 245 26o lo6 264 29o llo b) din 2.695 2.86o 2. 9o4 5.19o 3. KV- 5o 55 65 1.25o 1. 28o &) točk 289 5o5 lo5 5o4 5o5 loo b) din 5.179 5.555 5.544 5.555 4. VK- 75 56 74 624 724 a) točk 552 559 lo4 575 4o5 lo8 b) din 5.872 4.059 4.125 4.455 5. NS- 5o 19 56 18o 24o a) točk 285 52o 115 292 • 527 112 b) din 5.115 5.52o 5.212 5.597 6. SS- lo5 64 79 665 6o8 a) točk 559 426 118 581 4o4 lo6 b) din 5.949 4.686 4.191 4.444 7, VŠ- 158 65 65 268 199 a) točk 457 559 125 442 522 118 b) din 4.8o7 5.929 4.862 5.742 8. VS- 17o loo 77 569 22o a) točk 575 657 114 559 65o 116 b) din 6.5o5 7.227 6.149 7.15o S k u a) b) paj točk din 595 485 591 4.5ol 449 4.959 114 4.511 4.5o5 545 5.775 571 4.o81 lo8 PRILOGA E SPREM E MB: A ZAHTEVANE IZOBRAZBE PO A O D M (KRITERIJ A-l x Kategor. Število delovnih mest staro novo Indeks Kvalif. '''"V število % število* % X 1 2 3 4 5(4:2) v 1. NK-15 35 9 42 9 loo 2. PK-3o 39 lo 51 11 llo 3. KV-5o 35 9 63 13 144 r 4. VK-75 56 9 74 15 167 i! ■ 5. NS-5o 19 5 36 7 14o * 6 • 35-lo5 64 16 '79 16 loo - 7. VŠ-138 65 17 63 13 76 * 8. VS-17o loo 25 77 16 64 S k u p a j 393 loo 435 loo 123 Poprečni nivo izobrazbe lol 88 87 OBVESTILO GRADITELJEM Vse zaposlene, ki nameravajo zaprositi za kredit, obveščamo, da naj oddajo prošnje v kadrovskih službah TOZD od 1. marca do vključno 15. marca 1977, razen če m posamezna TOZD že objavila drugačen rok, ki ga morate upoštevati. Opozarjamo vse prosilce, ki so lani oddali prošnje, pa niso bile obravnavane ali pa rešene, da jih morajo letos obnoviti. Odbori ne bodo upoštevali nobene stare prošnje. Prošnji priložite veljavno gradbeno dokumentacijo. NEKATERI STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 1976 Med pomembnejšimi podatki, ki jih je pripravil slovenski zavod za statistiko so podatki o osebnih dohodkih, ker decembrski dohodki, ki so jih bili izplačali v letošnjem januarju zaokrožujejo podatke za lansko leto. Pomemben je povprečni lanski osebni dohodek, ki je osnova za določitev nekaterih letošnjih prejemkov. Tako je znašal v Sloveniji povprečni lanski osebni dohodek 4.068 dinarjev, od tega v gospo- darstvu 3.932 dinarjev, v negospodarstvu pa 4.789 dinarjev. Ta povprečni osebni dohodek je bil za 15,5 odst. višji, kot je bil v letu 1975, od tega je bil v gospodarstvu za 15,6 odst. višji, v negospodarstvu pa je bil za 14,5 odst. višji. Potemtakem so v lanskem letu osebni dohodki rasli počasneje kot v prejšnjih letih, seveda pa so tudi cene rasle v lanskem letu počasneje. Tako so bili lanski slovenski povprečni osebni dohodki v primerjavi s predlanskimi kljub nizki rasti proizvodnje realno za 2,1 odst. višji. Pri januarskih cenah na drobno v Sloveniji, ki so se v primerjavi z decembrskimi povečale za 2,4 odst., v primerjavi z januarskimi leta 1975 pa za 9,4 odst., je treba pristaviti, da v njih statistika še ni vračunala podražitve elektrike. Decembra lani je bilo v Sloveniji v družbenem sektorju 692.008 zaposlenih, kar je za 20.631 zaposlenih ali za 3,1 % več, kot jih je bilo decembra 1975. V gospodarstvu je bilo decembra lani 580.747 zaposlenih, kar je za 14.405 zaposlenih ali za 2,5 odst. več, kot jih je bilo decembra 1975, v negospodarstvu pa 111.261 zaposlenih, kar je za 6226 zaposlenih ali kar za 5,9 odst. več. V zasebnem sektorju je bilo lani v Sloveniji povprečno 15.807 zaposlenih, kar je za 674 zaposlenih ali za 4,5 odstotka več, kot jih je bilo predlani. Lani decembra je bilo v Sloveniji 13.333 nezaposlenih, kar je za 14,3 odst. več, kot jih je bilo decembra 1975. Kljub temu povečanju števila nezaposlenih pa znaša decembrski delež nezaposlenih v skupnem številu zaposlenih v Sloveniji le okrog 1,88 odst., kar je izredno nizek odstotek tudi v svetovnem merilu. ZAČETEK DEL MA PLINOVODU Dne 15. marca morata TOZD OV iz Ljubljane in PMI iz Maribora začeti graditi srednje tlačni del slovenskega plinovodnega omrežja. »Start« bo v Ljubljani, Mariboru in Celju. Zadnje priprave potekajo brez večjih težav. Organizacijske sheme so izdelane, varilci pripravljeni, oprema prihaja, po 1. marcu bo znano tudi gradbeno podjetje (naš kooperant), ki bo izvajalo gradbena dela. Trasa je zakoli- • PREJELI SMO Spoštovani! Veseli nas, da se vam lahko zahvalimo za vašo uvidevnost in veliko požrtvovalnost, s katero ste opravili pogodbena dela pri gradnji naše fakultete v posebni naglici, ki jo je terjala proslava tridesetletnice naše fakultete. S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo se pravilno odločili za poslovno sodelovanje z vami in vas bomo tudi v bodoče šteli za visokokva-Htetnega partnerja v vaši stroki. Z najlepšimi pozdravi in željami za vaše nadaljnje poslovne uspehe! Dekan Ekonomske fakultete prof. dr. GREGOR POČKAR Predsednik Odbora za gradnjo EF prof. dr. VILJEM RUPNIK čena v skladu z urbanisti, težava pa je ta, da sredi februarja še nismo imeli gradbene dokumentacije, ki nam jo mora posredovati investitor — Petrol iz Ljubljane. Tako obsežno in zahtevno plinovodno omrežje gradimo prvič. Tvrdki NACAP J.,V. in SPIE BATIGNOLLES bosta posodili del opreme, del pa jo bosta naši TOZD odkupili. Vsklajene so dobave materialov. Cevi in lake bo izdelovala železarna Sisak, za prevoz na gradbišče bo poskrbela TOZD OV. Vsi varilci že imajo potrebne ateste, kajti vsak zvar na omrežju bo označen, kdo ga je naredil in rent-geniziral. Zato je TOZD OV naročila vso opremo za rentgeniziranje in bo ta (ko usposobi ljudi) delala sama, TOZD PMI pa bo še naprej sodelovala z mariborsko Metalno. Na ljubljanski in mariborski trasi bo delala grupa 25 monterjev, v celjski jih bo 15, v Ljubljani bo še posebna intervencijska grupa 11 monterjev. Njena naloga: delala bo na odcepih, na prehodih preko rek in komunikacij, da se glavna grupa ne bi predolgo zadrževala. Grupa iz Celja bo po končanih delih tu odšla v Kamnik in še na Jesenice. Dolžine (neto) posameznih tras so naslednje: ljubljanska 40.970m, mariborska 28.492, celjska 8.610, Jesenice (približno) 3.700m in Kamnik (približno) 2.800m. Za Jesenice in Kamnik še projektiramo in zato dolžina trase še ni natančno določena. Plinovodno omrežje, ki ga bomo gradili, bo obsegalo cevovode 0 350m do 08OMM. Bruto teža bo od 7.700 do 7.800 ton, bruto dolžina pa približno 88km. Montirali bomo tudi priključne postaje za srednje tlačno mrežo, ki so jih projektirali in jih bodo dobavili v celoti Francozi. Teh postaj bo v Ljubljani 16, Celju 7 in Mariboru 15. Na plinovodu smo prevzeli celotni inženiring. Naši strokovnjaki pravijo, da vsaj pri dobavi materialov ne bi smelo biti nobenih težav. Res pa je, da se Francozi pripravljajo na gradnjo od 1. 1. 1976 s celo ekipo strokovnjakov, mi pa od 1. 1. 1977 z nekaj ljudmi, ki pa se dobro zavedajo, kolikšna odgovornost leži na njihovih plečih. Uspešno opravljena naloga na plinovodu bo pomenila veliko šolo za IMP in dobro izkaznico za pridobivanje takšnih in podobnih del doma in v tujini. T. ŠTRUS TOZD DRUŽBENI STANDARD V samskih domovih uresničili plan investicijskega vzdrževanja V samskem domu v Grassellije-vi, ki ga uporabljamo skupaj z GIP Obnova, so zamenjali v celoti dotrajano pohištvo in posteljnino, prepleskali vrata in okvire vrat, belili prostore in uredili sanitarije. Da bi zagotovili delavcem udobnejše počutje, urejajo še čajno kuhinjo, v kateri bo tudi televizor in čitalnica. V vseh sobah so namestili zavese. Ob spoštovanju Družbenega dogovora o minimalnih standardih delavcev v samskih domovih in v skladu z zahtevami sanitarne inšpekcije, so tudi zmanjšali število ležišč v prenatrpanih sobah, predvsem pa v vseh sobah odstranili ležišča v nadstropjih tako, da je sedaj na voljo 56 ležišč. Sedanja ureditev samskega doma bo gotovo pripomogla k boljšemu počutju delavcev, saj jev Grassellijev! veliko število stanovalcev, ki v samskem domu bivajo že po več let. V samskem domu v Kvedrovi y ulici, v katerem je skupaj 115 le- žišč, so popravili odtočne cevi, zaradi katerih so bile stene v sobah, ki so mejile na sanitarije v vseh nadstropjih tako vlažne, da jih v preteklem letu že niso mogli več uporabljati. Na novo so bile položene keramične ploščice v kopalnicah in prebeljena notranjost samskega doma. V vseh sobah so urejene tudi čajne kuhinje. V Kvedrovi bo potrebno prav kmalu prepleskati tudi okvire oken in radiatorje. TOZD Družbeni standard si prizadeva, da bi delavci v samskih domovih tudi sami sodelovali pri upravljanju doma in prispevali k boljšemu samoupravnemu dogovarjanju. Zato so pripravili dogovor, v katerem so zapisane pravice in dolžnosti stanovalcev v samskem domu, predlog hišnega reda, ukrepi zoper kršilce hišnega reda in samoupravna organiziranost v samskih domovih. Največji poudarek pa je na organizaciji hišnih svetov, v katerih bodo sodelovali stanovalci samskega doma tako, da ima vsaka TOZD najmanj enega delegata. Predsednik hišnega sveta bo prisoten na sejah sveta proizvajalcev in uporabnikov OE SD, ki razpravlja o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo samske domove. Za vsa popravila v samskih domovih so TOZD, katerih delavci so v SD, združili sredstva. Po planu so za popravila predvidevali: v SD v Grassellijevi 800.000 din, SD v Kvedrovi ulici pa 440.000,00 din. V Grassellijevi je bilo porabljenih približno 400.000,00 din, od tega za novo pohištvo 290.000,00 din. Ni bil pa napravljen priključek na Toplarno. Nosilec dogovarjanj je GIP Obnova, ki je tudi upravljalec hiše. Ker pa je priključek na Toplarno izredno drag, bo potrebno zbrati precej sredstev in bo načrt uresničen do leta 1980. V Kvedrovi ulici je popravilo odtokov v sanitarijah v samskem domu stalo 220.000,00 din, beljenje doma in ostala popravila pa še nekaj nad 100.000,00 din. Vzdrževanje samskih domov je zaradi podraženih komunalnih storitev izredno drago in stano- ™ valci naj bi še posebej pazili, da z malomarnim ravnanjem in nepazljivostjo ne povzročajo nepotrebnih stroškov. Svet proizvajalcev in uporabnikov OE SD vsako leto — na osnovi obračuna za preteklo leto in ob upoštevanju planiranih stroškov določi višino stanarin. V letu 1976 je bila stanarina za ležišče — odvisno od števila ležišč v sobi — v samskem domu v Kvedrovi ulici od 450 do 500 din mesečno in v Grassellijevi od 200 do 450 din. • Ker so sedaj z namestitvijo nove opreme in zmanjšanjem števila ležišč v sobah, pogoji bivanja v samskem domu v Grassellijevi ulici izenačeni s pogoji v samskem domu v Kvedrovi, bodo tudi mesečne stanarine izenačene. Z dosedanjimi stanarinami v preteklem letu, TOZD Družbeni standard ni pokrila vseh dejanskih stroškov, zato bo svet proizvajalcev in uporabnikov OE SD, ko bo določal višino nove stanarine, moral upoštevati velike podražitve komunalnih storitev. Se posebej pomembno pa bo, da se bodo delegati odločili, ali TOZD regresirajo delavce, ki stanujejo v samskem domu ali pa naj delavci nosijo stroške sami. STRAN 38 REDNA LETNA KONFERENCA SINDIKATA IMF TOZD TIO IDRIJA Minilo je leto dni — leto dni uspehov in rieuspehov. Naloga konference sindikata IMP TOZD TIO Idrija, ki je bila dne 18. 1. 1977, je bila, da oceni delovanje svojih delegatov, sindikalnih skupin, in tudi vodstva osnovne organizacije. Na konferenci so bila podana poročila izvršnega odbora in nekaterih komisij, ki aktivno delujejo v okviru sindikalne organizacije. Poročilo o delovanju osnovne organizacije sindikata je prebral predsednik tov. ŠULIGOJ IVAN, ki je v svojem poročilu predvsem poudarjal utrjevanje samoupravnih odnosov v naši TOZD in je med drugim dejal, da nadaljnji razvoj samoupravljanja sloni na zakonu o združenem delu. Pri ocenjevanju samoupravnih odnosov v TOZD-u, je predsednik poudaril, da so samoupravni odnosi na takem nivoju, kot jih nam zapisuje ustava, vendar bo potrebno samoupravljanje še razvijati in krepiti. Sindikalna organizacija se je aktivno vključevala in bila nosilec pri sprejemanju samoupravnih sporazumov SIS in planov le-teh. ' Uspešno je sodelovala pri razpravi o Osnutku zakona v združenem delu in dala tudi predlog za spremembo samega besedila, i Dokaj kritično se je dotaknil ostalih področij delovanja sindikata, za katera so bili tudi Objektivni vzroki nedelovanja, predvsem gre tu za naslednja področja: vzgoja in izobraževanje, kulturno življenje delavcev, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pohvalno se je izrazil o delu komisije za socialna vprašanja, ki je stalno spremljala socialno ogrožene delavce in delavce v daljšem bolniškem staležu. Ravno tako je pohvalil delo komisije za šport in rekreacijo, ki je po njegovem mnenju dosegla največje uspehe. V diskusiji je bilo izrečenih precej pohval o delu sindikalne organihacije, je pa bilo tudi opozorjeno, da morajo vse komisije zaživeti in napraviti program svojega dela in programe tudi uspešno uresničevati. Na koncu je predsednik podal predlog plana dela osnovne organizacije za leto 1977 z naslednjimi nalogami: 1. Osnovna organizacija sindikata se mora vsestransko boriti za razvoj in krepitev samoupravnih odnosov, razvijati sistem samoupravljanja na osnovi zakona o združenem delu. 2. Vključevati se mora v dosledna izvajanja stabilizacijskega programa našega TOZD-a, za dosledno izvajanje programov, ki izhajajo iz občinske in republiške gospodarske resolucije. 3. Povečanje produktivnosti mora biti osnovni činitelj za uspešno gospodarjenje, zato se mora sindikat boriti za dvig delovne discipline na delovnih mestih, za zmanjšanje prekomernega razsipavanja z repromateria-lom, za uvajanje boljšega tehnološkega postopka same izdelave izdelkov. 4. Pri razporejanju dohodka mora biti sindikat stalno prisoten in spremljati delitev, da se ta dohodek ne bi odtujeval iz TOZD mimo družbeno dogovorjenih načel. Boriti se mora, da bo sleherni delavec nagrajen po rezultatih dela. 5. Sindikat mora stalno spremljati socialni položaj delavca, kakor tudi delavčevo zaščito na slehernem delovnem mestu. Med delavci mora razvijati čut odgovornosti do zaščitnih sredstev, ker le s tem daje občutek varnosti na delovnem mestu. POGOVOR 08 8. MARCU ŽENA V MOŠKEM POKLICU ■ Stroji brnijo. Okrog in ob njih so v glavnem moški, tu in tam kakšna ženska, kot da še vedno delimo poklice na moške in ženske. Tovarišice, ki so posegle po poklicih, ki so bili nekdaj izključna domena mož, dokazujejo nasprotno. Ne samo, da so pri delu enakovredne, celo prekašajo močnejši spol. »Dvaintrideset nas je bilo na tečaju za specializirane ključavničarje, od tega pet žena. Bile smo med boljšimi, saj smo tečaje jemale precej bolj resno, kot marsikdo drug,« je pripovedovala Fani ERJAVEC iz naše TOZD TRAA. »Tu sem se zaposlila 1. 1955, komaj 18 let mi je bilo. Najprej sem delala v skladišču orodja in 10 let strugarka. Štiri žene so takrat prihajale na delo v našo tovarno — dve v proizvodnjo, 2 v pisarno, vseh skupaj nas je bilo okrog 60 — toliko, kot je danes žena. Od tistih štirih iz 1. 1955 sem danes ostala sama.« — Pa ste kdaj razmišljali, da bi odšli? »Saj sem tudi šla. L. 1957 sem mislila v Remizo. Deset dni in so me pregovorili. Manjkajoče dneve sem doprinesla, da nisem imela prekinitve. Za nekatere stvari bi bilo bolje, da bi takrat odšla, sicer se pa ne kesam. Človek postane po tolikih letih domač in danes bi šla verjetno zelo težko.« — Kako ste ob delu in družini še lahko hodili na tečaj, ki je trajal pol leta? »Starejša hči, ki je šla jeseni v I. letnik srednje šole, je poskrbela za mlajšo, ki je lani prvič prestopila šolski prag. Delam samo dopoldne in sem na celotnem tečaju manjkala samo 2 uri. Če bo še kakšen podoben, bi še šla, ker sem precej pridobila.« — Za družino skrbi v glavnem sama. Nekaj denarja pošilja za otroke nekdanji mož. Njeni osebni dohodki za vzdrževanje tročlanske družine gotovo ne pomenijo najbolj rožnatega položaja.« »Odplačujem še kredit, ki mi ga je dala TOZD za nakup stanovanja. Obe hčerki hodita v šolo in ena plača res ni veliko. Doslej s hčerkama nisem imela nobenih težav in če me bosta poslušali, jih tudi v bodoče naj ne bi bilo.« — Je delegat delavskega sveta TOZD in pri njegovem delu aktivno sodeluje. »Gradivo običajno dobimo pred sejo, samo v izjemnih primerih na seji. Večkrat ga pregledajo tudi sodelavci in mi povedo svoje pripombe, vprašanja, ki jih potem posredujem na seji. Odkar izhajajo naše Informacije, smo o delu in dogajanju v TOZD veliko bolje obveščeni, kot smo bili prej. Še bolje bi bilo, če bi izhajale bolj pogosto in bi jih dobil vsak zaposleni.« — Delate v poklicu, ki velja za moškega in med moškimi — kako se počutite? »Dobro. Verjetno bolje, kot če bi bila med samimi ženskami. Če kaj ne zmorem, pa prosim in mi pomagajo.« — Bliža se 8. marec, kako bi ga želeli proslaviti in kako gledate na vaš praznik in njegovo proslavljanje zadnjih nekaj let? »Če nas bodo kam povabili, bomo šle, če ne, bomo pač delale.« Stalno mora spremljati potrebe delavcev izven TOZD-a, to se pravi v krajevnih skupnostih, kjer delavci živijo. 6. Pri vzgoji in izobraževanju se mora sindikat stalno zavzemati za idejno-politično izobraževanje delavcev, kakor tudi izobraževanje delavcev v svojem poklicu. 7. Na področju kulturnega življenja delavcev se mora sindikat predvsem boriti, da bo duh kulturnega izobraževanja prisoten med delavci. 8. Šport in rekreacija mora biti sestavni del delovnega procesa, zato se mora sindikat prizadevati, da se bo zagotovilo slehernemu članu kolektiva rekreacijo izven delovnega časa. 9. Sindikat mora stalno skrbeti, da bodo delavci pravočasno in pravilno obveščeni o vseh dogajanjih v TOZD in izven nje. Zavze- — Je darilo obvezno? »Ne. Tudi samo na proslavo bom šla. Praznovanje, kot se je začelo zadnja leta, ni tisto pravo. Slišala sem, da nam sindikat pripravlja proslavo, eno za vse žene ljubljanskih TOZD, kar se mi zdi dobro. Se bomo vsaj med sabo malo bolje poznale. Če se ne zgodi kaj posebnega, bom na proslavi.« — Se bosta hčerki kaj spomnili na vas ob prazniku? »Prav gotovo — doslej sta se še vsako leto.« — Kaj naj bi se pri vašem vsakdanjem delu spremenilo? »Medsebojni odnosi včasih malo zaškripljejo — lahko bi bilo bolje.« Tako se je pogovor končal. Njen stroj se je za trenutek ustavil in potem zopet zavrtel, kot že tolikokrat doslej. Bo njen vsakdan drugačen samo 8. marca ali se bomo zavedali, da delajo žene z nami vse leto. T. ŠTRUSJ ! mati se mora, da se vsi akti predhodno obrav' , navajo med delavci nato šele sprejmejo. . t Boriti se mora, da bo duh osveščeno® ! prodrl do slehernega delavca v TOZD-u. 10. Zavedati se moramo, da je družben® samozaščita najvišji obrambni in varnost^ j sistem, da je samoupravna funkcija, ki 1 uresničujejo delovni ljudje in občani v TOZ t in krajevnih skupnostih. Zato moramo delo' < nega človeka izobraževati s področja ljuds» $ obrambe in družbene samozaščite. 11. Organiziranost sindikata mora izhajaj iz sklepov osmega kongresa ZSS in doloc^ statutarnega dogovora. Ves ta plan dela boD®Jt uresničili s skupnimi močmi, to se pravi, d® , 5 bodo morali vključiti v delovanje vsi čin t sindikata. Kaj bomo napravili, pa bomo ocč j nili ob koncu leta. §.l Črpalka že dela. Kontrole pred začetkom obratovanja niso odkrile nobenih napak Pogled na del naprav na »dnu« prečrpovališča Ena enota — črpalka, elektromotor in kompenzacijska posoda. Solidno opravljeno delo v dogovorjenem roku — najboljša reklama za IMF. PREČRPAVA-UŠČE V ŠIŠKI ŽE OBRATUJE Človek se kar iz-8ubi med temi velikimi cevmi. Prečrpo-vališče v šišenski ‘°plami je bilo za nas v«liko delo. Projekti-in izvajali so ga delavci TOZD OV iz Mubljane. Delo čaka edino še izolaterje. ZAHVALE Iskrena zahvala vsem sodelavcem TOZD Elektromontaža, OOS in najožjim sodelavcem za dragoceno pomoč, ki ste mi jo nudili v času okrevanja zaradi posledic hude prometne nezgode, ki sva jo doživela s tov. Petrič Stanetom v Anhovem. CIRIL STOPAR Ob nenadomestljivi izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ustno ali pismeno izrekli sožalje, posebno pa še mojim delovnim tovarišem izvoznega oddelka in Sindikalni organizaciji IMP za venec s prekrasnim cvetjem, ki so ga poslali na grob v Celovec- ROBERT FELBER Iskreno se zahvaljujem Sind. org. »IMP« za pomoč, ki mi jo je nudila ob tragični izgubi moža Francija. V teh nekaj mesecih po tragičnem avgustu v lanskem letu mi je vaše podjetje humano stalo ob strani. Pomagalo mi je materialno, kakor tudi organizacijsko pri napeljavi centralnega ogrevanja. Pri tem se moram še posebej zahvaliti tov. Šubic Jožetu, ki je žrtvoval precej svojega prostega časa, da mi je bila pomoč tako hitro nudena. Po izgubi moža sem ostala sama s tremi otroki in nedokončanim stanovanjem. Pri starših sva adaptirala prej pritlično hišo. Tako je imelo adaptirano stanovanje ob nesreči samo surove stene in streho. Centralno ogrevanje mi je še toliko bolj pomagalo do kolikor toliko normalnega bivanja, saj so bili vsi prostori ob času adaptacije strašno razmočeni, ker tudi z vremenom ni bilo sreče. Brez te pomoči bi se danes zaman borila z izsušitvijo razmočenih sten. Te humane pomoči vašega podjetja oziroma od vas vseh ne bom nikoli pozabila, kakor tudi ne otroci, ki se danes še ne zavedajo položaja, v katerem smo se znašli. Še enkrat vsem iskrena hvala! LADKA PODJED x________________________________/ STRELJANJE telv organizaciji TOZD TRAA m pod pokrovi-Jstvom direktorja tov. Lada Mazovca. ki je vse inS™Paj°če pozdravil in jim na kratko opisal delo V°J TRAA ter zaželel veliko športnega H-Peha, je bilo v soboto, 19. februarja 1977, izve- f^n° tekmovanje v streljanju med TOZD A-eseljivo je, da se je tekmovanja udei IMP. udeležilo 12 ekin 2arr m vse 80 dosegle boljše rezultate kot lani. Torej sn Jrtjanje raste tudi v tej panogi, le morda pri žen-i tor ' §e Premal°- Izvedbo tekmovanja so organiza- z-aupali strelski družini Proleter, ki ima svoje strpi7 , . v ./*sce v kasarni Staneta Žagarja. Mladi vojaki so 2^, dovoljsitv'0 vseh opravili tehnično delo odlično, ar jim gre tudi pohvala, je pa to lepa možnost, da ,vojaki novi sredini seznanjajo z mladimi iz j nja°Vn‘*1 organizacij. Želimo si še takega sodelova- * osv