Leto VIU. štev. 84. Poštnina plačana v gotovini, V Krškem, v četrtek 17. julija 1924. Današnja štev. 1'50 Din iasilo Letnik Vi., štev. 29. j (| J I \ O f I l A Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Četrtkova ,Naprejeva‘ številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Stane letnd 60 Din, — mesečno 5 Din- Socialistične stranke Jugoslavije. Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0. Reklamacije za list so poštn. proste. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. račun: št. 13.807. še tudi 13.321} Skrivnosti skupnih akcij. Korunovci so zavezniki demokratov v politiki in v gospodarstvu. Drugače bi ne bili mogli sodelovati s Kristanom, zlasti ne na gospodarskem polju. Vse njih bančno gospodarstvo se naslanja na demokrate. Pa vendar se jim je zgodila neprijetna stvar; Udarnike je demokratska klika, ki vlada v Ljubljani, proglasila za prevratne elemente. Ali je to storila za nalašč, da ne umrjejo od dolgega časa. kakor bi umrli komunisti, če bi jih vlada ne žgačkala, ali le pomotoma tega seveda ne vemo. Lahko je le pomota, ker Fr. Svetek je bil v soboto ponoči pol ure pred streljanjem aretiran, baje zaradi razgrajanja, potem je pa našla policija pri mrtvem »komunistu" Zadravcu legitimaciio Udarnikov. Policija ima pravico naignoranco prve vrste, ona — kadar noče, ne ve ničesar, zato ne pozna Udarnikov in ne ve, da je to Korunova uniformirana garda, Svetek Korunovo orodje. Worisho£en last konsu-marjev itd. Zveze Udarnikov s klerikalci so samo slučajno politično sredstvo za lov na enotnofron-tarske kaline, zveze s komunisti pa istotako. Kajti vse udarništvo ima samo edini namen zmešati delavstvo in ga zavesti od organizacij solidarnega sodelovanja k organizacijam gospodarskega in militarističnega uboganja in verovanja v .zmožne ljudi" kakor sta Kristan in Korun. Vsega tega policija pod ljubljansko demokratsko vlado ne ve. proglaša Udarnike za tajno organizacijo, ki se je shajala ob nedeljah v Woris-hofenu — torej v gozdu! — in snovala tajne naklepe. kako je treba pomirili in pokončati vso inteligenco, ki še čuti nacionalistično in državno. Ignoranca je preslab izraz za nevednost naše policije. Korun, ki vodi svojega sina na vojaške parade deklamirat in ki fotografira v Worishofenu tajne zarotnike, zlasti otroke, da jih bo kazal po Sloveniji v dokaz, koliko zavednega proletariata je z njim. ta Korun kuje tajne naklepe proti inteligenci. In sicer bodo te naklepe izvrševali v uniformah, ki jih izdeluje Capuder, firma, ki izdeluje tudi uniforme za Orjuno. Nevednost naše policije je božansko popolua. Kdor pa ne veruje v tako nevednost [mi n. pr. ne verujemo], ta si mora misliti, da je vladni nastop proti Udarnikom samo zato tu. da bi delavstvo verjelo v »revolucionarnost" te gospode. Kakor bi bilo namreč komuaizma že davno konec, če bi ga vlada ne preganjala in mu prilivala isučeni-škega olja. ki med nevedneži tako privlačno vpliva, tako upajo tudi Udarniki osvežiti svojo eksistenčno upravičenost. Zlasti zdaj pred strokovnim kongresom jim kaj takega prav pride. Od vseh strani se oglašajo ostre kritike proti tej socialistični Orjuni, kako lepo bi se torej Korunovcem podalo, če bi mogli na kongresu »dokazati." da so Udarniki potrebni že zato. ker jih koruptna vlada preganja . . . V zavednosti je naša moč. Pazite, da bodo vsi naši člani zavedni in da ne nasede nobeden na te in take limanice! Zlasti pazite tudi na vsakovrstne enotne fronte in skupne akcije in podobne godlje, ki nimajo nikakega pomena razen tega, da kompromitirajo resen razredni boj zavednih organizacij. Kdor bo sodeloval s pretepači, bo občutil posledice na svoji koži, pravi pretepači bodo pa o pravem času zbežali, ali pa jih bo vlada proglasila za narodnjake in državne rešitelje. Tudi pri volitvah ne hodite v enotne fronte. To so pasti, ki vam jih nastavlja buržuazija. da potem z izgovorom »prevratnega komunizma" razveljavi vse delavske mandate. Kdor pozna socialistični program in se ga hoče držati, kdor priznava socialistični pravilnik in ga izvršuje, naj vstopi v socialistišno organizacijo, pa je. Nikakor pa ni treba, da se združujejo ljudje, ki hočejo delati vsak po svojem programu. Take kompromise delajo samo koritarski voditelji, ki hočejo na vsak način zmagati, čeprav taka zmaga koristi le njim samim, dočim delavstvu pa škoduj«. Delavstvu pa škodujejo taki kompromisi posebno v sedanjih razburkanih časih, ko ima poli- cija pravico biti tako nevedna, kakor se kažie v slučaju Udarnikov. V reakcionarni državi, kakor je naša. so posebno nevarne zveze s komunsti, ker vlada po svoji nasilni taktiki vse take zveze lahko proglasi za .državi nevarne." Baje hoče nekaj takib mandatov razveljaviti. Po njenem programu dela prav. saj ima kapitalistični program. Po našem je to nasilje, zelo podobno orjunaškemu nasilju. Kogar je ljudstvo izvolilo, je izvoljen, nihče nima pravice popravljati ljudsko voljn. Proteste proti takim razveljavljenjem pa delajte povsod le stvarno in brez posebnih »skupnih akcij". Protesti tudi nič ne pomagajo, če niso stvarni in če se ne obračajo na ljudstvo samo. Zato je najlepši protest, če dvigate ljudsko izobrazbo in zavednost. Da ne bomo tako nezavedni kakor policija, ki misli, da bodo Udarniki, znana garda kristanovsaib in korunovskih kapitalistov, prekucnili kapitalistični družabni red. Obramba 8 urnika. .Delavec" je prinesel nekaj statistike organizacij, ki so združene v Strokovni komisiji. To sta-tisiiiso žalostno dopolnjuje uvodnik v istem .Delavcu". kjer razlagajo Korunovci biianco mezdne politike. Bilanca sama na sebi ni tako žalostna, kakor pa korunovska tolažba: »Za 8 milijonov zlatih kron zaslužimo manj nego pred Vojno", tako so izračunali juristi, in potem se tolažijo, da bo zdaj mezdna politika gotovo postala aktivna, ker še slabše pač ne more biti! Kakor da bi se iz delavcev norca delali! Vse je povedano, če ugotovimo, da smo zgubili 8 urnik. Ali smo ga zgubili v urah [da delamo več ur] ali v denarju fda moramo delati še za postranske zaslužke, ker se drugače ne moremo prehranit], to je oboje eno in isto: 8 urnika nimamo, za izobraževalno delo nam ne preostaja časa, naša zavednost pada, Tudi tam smo zgubili 8 urnik, kjer ga še imamo in kjer so mezde povoljne, kajti člani dotičnih strois so prešli že med kapitaliste, vsaj po večini; izjeme so zelo redke . . . Izgubili smo pa tudi vse socialne zavode. In ta izguba spada v bilanco tako, kakor 8 urnik. Strašna bo obsodba, ko bo delavstvo spoznalo, kdo je kriv. Zato se Kristan in Korunovci tako boje spoznanja, da hočejo v kali udušiti vsako kritiko, pa še javno. Mi pa ne bomo prenehali klicati proletariat k lastnemu premišljevanju, k zavednosti. Nikdar ne bomo agitirali proti organizacijam, vendar eno moramo povedati: Kdor ne more zmagati organizacijskega prispevka in naročnine no dnevnik obenem, je boljše, da opusti organizacijo, kakor pa da bi opustil dnevnik. Kajti če bo zaveden, bo organizacijo takoj zopet plačal, ko bo mogel, če bo pa organiziran in nezaveden, mu pa organizacija ne bo prav nič pomagala. Delavsko solidarnost in 8 urnik bomo rešili le, če bomo zavedni. Kdor tega ne verjame, naj si prečita po večkrat sledeči članek, ki ga ponatiskujemo iz »Napreja" 20. aprila: KRISTJANOM IN SOCIALISTOM. Ko se je začelo novo preganjanje kristjanov, je zapustil Peter Rim, da se umakne pred Neronom in njegovo posvetno močjo. Ker je odšel on. je odšlo tudi mnogo drugih, velika večina pa se jih je potuhnila in delala, kakor da sploh niso bili nikdar kristjani, Ostanke je dal Neron križati, zažgati ali pa raztrgati od divjih zveri. Če bi bili vsi ostali krščanstvu zvesti, bi do tega klanja sploh morebiti ne prišlo. Vse to je premišljeval Peter, ko je bežal iz Rima. Res je, da se z mečem ne smem po-postaviti proti Neronu, toda ali ni krščanska občina že tako veliko, da ji ne bo treba meča, ampak bi s samim svojim številom ukrotila Neronovo zlobo? In spomnil sc je na Jezusa, ki ga je zatajil in ki ga je z njim vred zatajilo tudi vse judovsko ljudstvo, da je bil sem in da je moral umreti na križu, predno je do/ršil svoje veliko delo. Spomnil se je nanj in kes ga je obšel, da je bežal. In ker je bil poštenjak, se ni samo kesal, ampak je svoje dejanje tudi popravil — vrnil se je v Rim. Začudenim prijateljem v Rimu je pa povedal — kakor je bila takrat navada — samo kratko priliko, da mu ne bi bilo treba na dolgo razlagati, kako je mislil, da je prišel do kesa in vrnitve, Samo tole jim je rekel: »Srečal sem Jezusa in ga vprašal, kam gre, In odgovoril mi je, da gre v Rim še enkrat umret, zdaj namesto mene, ki sem zbežal." — Če bi bili vsi kristjani, ki so zbežali ali pa se potuhnili, znali misliti tako kakor Peter, če bi bi bili vsi s takimi mislimi dobili potrebno srčnost, bi bilo Neronovega divjanja konec, Pa drugi bodisi niso znali misliti, bodisi jih je bilo sram vrniti se — premalo je bilo kristjanov in tudi Peter je umrl na križu. Naučite se iz tega srčnosti, vi kristjani, ki hodite za pagansbimi procesijami, in vi socialisti, ki ste socialisti samo takrat, kadar vidite okrog sebe vse polno socialistov! Izvršite tisto, kar vam narekuje vaša vest, pa bo premagano zlato tele takoj in kapitalizem s svojim korupcijskim .redom" bo enkrat za vselej odpravljen. Nerona ni, da bi te križal, kapitalizem je, ki ti vzame zaslužek, če ne izdaš svojih bratov. .Kdor ne dela nad 8 ur, bo odpuščen!" To je moderni križ. Ti se ga ustrašiš in praviš, da boš delal — drugi delavci te pa preklinjajo, ker so zaradi tebe in tvoje malodušnosti zgubil svoj kruh — 8 malo-dušnih, ki delajo vsak po 1 uro več, odgrizne kruh enemu delavcu, če delajo po 2 uri več, pa dvema. Če bi delali vsi samo po 8 ur na dan, bi ne bilo nezaposlenih, ki se ponujajo kapitalistom v službo in s tem nižajo mezde, da niti v 10 urah ne zaslužiš toliko, kolikor bi bilo za življenje potrebno. Vsak izmed vas, ki ste izdali proletariat, naj po-misti, kaj bi bilo, če bi mu na vprašanje: »Quo vadiš?" [Kam greš?] odgovoril svetovni proletariat — personificiran v Jezusu — odgovoril: »Še nadalje trpet, ker si me ti izdal!" Misel proletarske žene. V 22. štev. letošnjega .Napreja" sem napisala nekaj svojih misli. Ker sem med tistimi nesrečnimi, ki so šolo znotraj komaj videli, moram postavljati svoje misli le počasi na papir. Nisem odgovarjala ne uredništvu .Napreja" ne Ivanu Prodnerju in drugim. Molče sem zasledovala žalostno delavsko politiko sedanjosti Kot naročnica .Napreja" mislim, da imam pravico zahtevati zopet nekaj prostora, akoravno se uredništvo najbrže ne bo strinjalo z mojimi mislimi. A ker ste za načelo javnosti, upam da jih kljub temu objavite. Pred nekoliko dnevi sem čitala v »Napreju", kako sta si bila Ctbin in Tone Kristan vedno v laseh. Resnično, bila sta različnega načelnega mnenja, Etbin Kristan je bil prepričan, da se bo proletariat najhitreje rešil kapitalističnega jarma potom politike, Nasprotno je bil Ione Kristan mnenja, da se more osamosvojiti poleg politike tudi na gospodarskem polju. Dasi sta bila načelno različnega mnenja, sta delala vendar roko v roki, ker sta pač dobro vedela, da bosta le s tem proletariatu pomagala na poti osvobojenja, nikdar pa ne z medsebojnim lasanjem. Spomnili se boste Etbinovih besed, katere vam je zaklical na strankinem kongresu v Trbovljah, da boste toliko časa metali iz stranke, da ne boste imeli nič več v stranki. Komu so bile te besede namenjene. si lahko mislimo. Viharji, ki so prišli med proletariat so odnesli njegovo politično moč s tako lahkoto kakor perje, ki ga izgubi kokoš na dvorišču. Le stavbe, ki je bila zgrajena na gospodarskem polju, doslej niso mogli odnesti vsi valovi, ki so butali vanjo. Proletariat naj ima za bodoče pred očmi, kje je njegova bodočnost in naj ne pljuje na ljudi, ki so ga vodili po poti, ki bo brez krvopre-litja zrevolucionirala svet. Od niedsebojnega lasanja delavstvo n nia drugega, kakor to. da je izgubil vsak polovico svojega zaslužka in sodrugi. to niso milijoni, ampak mi-liarde, ki so šle mesto v delavske v kapitalistične žep?, Združitev vsega proletariata na političnem gospodarskem in kulturnem polju, to bo najboljši pravilnik, ki bo proletariatu zopet vrnil to, kar mu je bilo ukradenega. Te vrstice sem hotela napisati, ker zavoljo prepira. ki ga ima proletariat med seboj, najbolj !rpi-mo proletarske žene. Marija Rakovčeva. * Ker govori ta proletarska žena o premajhni šolski izobrazbi, ji moramo povedati, da ni lepo, če zavija. Iz rokopisa se namreč pozna, da ji je pomagala hčerka, ki spada ne sicer med generale, pač pa med generalštsbne oficirje Konsumnega društva za Slov. Ta generalštab pa ni „ molče zasledoval delavsko politiko", ampak je pridno izrabljal razne žene in može, da so povedali »svoje misli". Razloček med Etbinom in Tonetom je bil vsekakor načelen, pa ne tako, kakor misli Rakovčeva. Tudi Etbin je bil za gospodarski boj, samo da ne za tako profitarsko kramarskega kakor Tone. In Tone je bil tudi za politični boj, samo da ne za tako idejno doslednega kakor Etbin. O načelnosti tega razločka je bilo v „Napreju“ že precej povedanega in prav žal nam je, da Rakovčeva ni že večkrat polemizirala, zlasti n. pr. takrat, ko smo pisali o Blasnikovi tiskarni, za katero je .politik" Etbin prinesel 10.000 dolarjev, katera je prešla potem po zaslugi .gospodarja" Toneta v roke Tonetovih gospodarskih prijateljev, dočim so EtbinOvi pclitični prijatelji ostali brez tiskarne. Da sta delala oba Kristana .roko v roki”, je očitno, samo da je ostalo vse v drugi roki. Etbin pa ni bil voljan pokazati, kako ga je Tone opeharil, sram ga je bilo Zato je odšel. Dandanes proletariat ni več tako sramežljiv kakor je bil Etbin. Javno razlagamo, kako so nas razni nadsodrugi skubili, ker smo premalo pazili. In ker to javno razlagamo, pravi Rakovčeva, da pljujemo na ljudi, ki so proletariat vodili [pravzaprav, ki so vodili proletariatov« solde v svoj žep.] Delavstvo samo dobro ve tudi brez Rakovčeve, da od medsebojnega lasanja nič nima, Toda kdo je kriv, da se lasamo ? Zakaj je sploh prišlo do razkola ? Zato ker Tone ni dovolil, da bi delavstvo odločevalo, češ da še ne zna, on da bo sam zbiral gospodarsko moč in jo izročil delavstvu, kadar bo delavstvo sposobno za to. Takim voditeljem delavstvo ne zaupa, zato ne pojde nikdar veš tako slepo za njimi, kakor je šlo, Razni Koruni, Urctniki, Rakovčeve itd. pa še vedno zahtevajo, da moramo Toneta spoštovati in ubogati, in če gremo pod njegove peruti, bo proletariat združen in ta .združitev bo najboljši pravilnik, ki bo proletariatu vrnil, to, kar mu je bilo ukradenega." Tako misli Rakovčeva, tako mislijo tudi drugi kristanovci, drugače, popolnoma drugače pa mislijo o pravilniku tisti, ki so ga sklenili in se ga drže baš zato, da ne bo volja posameznikov gospodarila nad nami kakor koklja nad piščeti. Res je. da se piščetom v Kons. društvu za Slov. pod Tonetovimi peruti ne godi slabo, še bolj res pa je. da ta koklja prav grdo kljuje tista piščeta, ki ji izpod peruti uhajajo, najbolj res pa je, da ves slovenski proletariat ne more biti nastavljen v generalštabu Kons. društva in drugih podjetij, ki so danes še Kristanova. Zato naj piščeta izpod Tonetovih peruti nikar ne govorijo, da »najbolj trpijo." Vse njih trpljenje je le duševno, če jih peče vegt ali pa če imajo strah, kaj bo takrat, ko bo ta zadruga cela izletela izpod Tonetovih peruti. Takrat Rakovčeva ne bo mogla reči, da ni razumela, za kaj gre, Kajti kdor ne razume, naj gre kopat, ne pa v generalštab gospodarsko politiko vodit. Toda toliko strahu pa ji vendar ni treba, kajti proletariat bo plačeval tudi tiste, ki kopljejo in Žaklje nosijo, ne samo tiste, ki verižijo v generalštabu. Razno. Ko je bila 1. stran že iztiskans. smo zvedeli, da se je ljubljanska policija že nehala .motiti*. Nje poloficialni organ »Slovenski narod* že priobčuje izjavo, da so udarniki čisto nedolžna družba ljubiteljev narave, kakor ;je razvidno iz štatuta; tudi Franca Svetka ne imenuje več komunista, temveč najhujšega nasprotnika komunistov in sploh se je izkazalo, da ni bil aretiran ta Svetek, temveč neki popolnoma drugi, ki menda ne pripada nobeni stranki; tudi glede umorjenega .komunističnega Udarnika* Zadravca — .Slovenec" izpričuje, da je v poslednjih časih nosil orjunaški znaki — pravi da je bil čisto nedolžno jagnje, kratkomalo: gospodje na-prednjakarji so vjeli v zaščito tiste .protidržavne elemente" in »komunistične razbojnike", ki so se v noči od sobote na nedeljo tepli z Orjuno. Ali so mogli ti gospodje naprednjaki kaj bolj očitno priznati, da je ves poboj insceniralo njih dete cartiuao — Orjuna? Izgleda, da je tudi policija že prišla do tega prepričanja, ker je aretirala tudi tiste Ojunaše, ki so se poboja udeležili. Kratkomalo: nos na vsej črti in popolno priznavanje svoje zmote. Korunov-stvo pa se bo lahko pred delavstvom vseeno postavljalo z gloriolo mučeništva. Pred policijo pa bo odslej tnenda le končnoveljavno obveljalo za »državotvorno" in .jugoslovansko", kakor je bilo imenovano po demokratskih časopisih za (asa volitev V celjski okoliški občini. Bernatovič Ljubljana. Mestni trg S. Največja izbira moških, ženskih in dečjih oblek po znižanih cenab Dežni plašči od 200 Din naprej. Po neki nepotrjeni vesti je bil Štefan Radič v Moskvi ustreljen? Naša vlada je dobila na Angleškem 300.000 funtov šterlingov posojila. Volitve so blizu. Mala antanta je v Pragi zborovala. Do zaključka ni prišlo nobenega. Samo prijateljstvo so zatrjevali do vsega sveta. Mussolini je končnoveljavno [veljavno dokler bo on na krmilu] zadavil italijansko tiskovno svobodo. Za vsako malenkost, za vsako resnico zaplenijo in ustavijo v Italiji liste in kaznujejo vse. ki si upajo z besedo na dan. Trgovinska pogodba z Italijo je podpisana. S harambašo Mussolinijem si bodo gospodje odslej torej pravnoveljavno delili dobičke. — Vse organizacije Neodvisne delavske stranke in strokovne organizacije, ki imajo kaj »komunistov" med seboj — če .komunistov" ni, se sfabricirajo — so razpuščene. Tako tudi beograjska tipografska orga. nizacija. .Komunisti" so namreč jugoslovanske duše in proti tem so dovoljene vse drugačne maniie nego z laškimi kapitalističnimi goljufi. Ameriška socialistična stranka se je na svojem konventu odločila podpirati kandidaturo svobodomiselnega senatorja Lafoletta (nekaj podobnega kakor Herriot) za državnega predsednika ebenem z nekaterimi drugimi naprednimi in, razrednimi stran-kami z izključitvijo komunistov. Če Lafolette zmaga potem se bo ustvaril v Ameriki sličen položaj kakor na Francoskem, tudi gre govorica, da se ustanovi skupna delavska stranka kakor na Angleškem. Kupujte čevlje sem> z zmmko .Peko". Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27'— Lekarna Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska. mm ?mm ali vajenec se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista. Gospodarstvo. 9. VII. 1924. »Sloga" r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom"] 138 članov s polno vplačanim deležem. [Izmed teh 10 žen — 725%.] Hranilnih vlog 58.363 15 Din. AGRARNA REFORMA. Brežiški okrožni agrarni odbor je pred kratkim sporočil s pismenim in osebnim poročilom vse nerede okrog agrarne reforme agrarnemu uradu v Mariboru. Po vseh naredbah in zakonih je namreč ta urad kompetenten in tudi njegova dolžnost je. da takšne nepravilnosti komisionalno uredi. Na to sporočilo nam je okrožni agrarni urad odgovoril potom odloks, katerega smo tudi že pred kratkim objavili. Takrat je bilo rečeno, da se bo vršila letošnja revizija maksima in ob enem tudi revizija posameznih zaupnikov, V okrožnici pa se urad sklicuje da morajo biti prej sestavljeni volilni imeniki, ker po teh bodo dobili zemljo tisti, katerim pripade, ko izide razlastitveni z (ikon. Toda; 1, v tem odloku okrožni urad nič ne pove, do kdaj mcrajo biti ti imeniki sestavljeni in kdo jih bo moral sestaviti. — 2, Prav tako ne pove, kdaj se bo začela revizija zakupnikov. Samo za globoško občino vemo, da je dobila odlok o reviziji, ki se bo vršila 13. tm. S tem obveščamo naše zaupnike in člane, naj bodo na straži in naj se informirajo pri obč. uradih glede te okrožnice, da ne bodo, kakor se je že zgodilo, sklepali samo posamezniki pri zelenih mizah. Okrožni agrarni urad v Mariboru pa javno vprašamo, če bo sporočil okrožnemu agrarnem odboru brežiškemu, do kdaj naj bodo imeniki gotovi, in predlagamo, naj se šele potem, ko bo to izvršeno začne revizija zakupnikov. Nikakor pa ni na mestu, da se kar tako začne sedaj v eni sedaj v drugi občini, ko še ni nič pripravljenega. Valute. Dolar je vreden 8530, angleški funt 374 25, francoski frank 4 45. češkoslovaška krona 2 54, 100 avstr, kron 12 p, 1 švic. frank 6 40 Din. Iz stranke. Gorica pri Mariboru. V tabeli za maj je bi o pomotoma vpisano 28 članov namžsto 29, kakor je organizacija pravilno obračunala. Ista pomota se e zgodila tudi pri denarju, zato smo morali en prispevek vpisati ta mesec med zamudnike, čeprav v resnici ni bilo v Gorici nobenega zamudnika, ampak le pomota v tajništvu. Take pomote se vrše zaradi naglice. V bodoče bo treba tabelo zaključili'prej, ne Selo zadnji dan, ko gre v tisk. Organizacije naj poskrbe, da bodo obračuni do 8. vsakega meseca v tajništvu. Seja brežiškega okrožnega odbora SSJ in KDJ se je vršila 6. t. m. z dnevnim redom: Vzdrževanje okrožnega tajništva. — Slučajnosti. — K 1. točki pojasni okrožni tajnik s. M. Umek, kako ne-obhodno potrebno je, da se nabavijo vse potrebne knjige, v katerih so zakoni o agrarni reformi in drugi. Za preoledanje vsega inventarja, ki se nahaja pri s. Umku, se izvolita za predsednika ss. Grmovšek ia VVarletz. Nadalje se sprejme predlog, da se skliče okrožni občni zbor. kateri naj bi določil na kakšen način naj se stroški krijejo. — K 2. točki predlega s. Baraga, naj bi delali z vso vnemo na to, da se proletariat v Sloveniji vendar enkrat združi. Na njegov predlog naj bi brežiška organizacija dalaiafciativo in sicer v sledečem smislu: Skrajni čas je. da se proletariat Slovenije zedini, ne oziraje se na posamezne voditelje, posebno pa sedaj, ko je iz javne debate in iz dopisov na posamezne organizacije, n. pr. iz Favajevega pisma na pragersko organizacijo razvidno, da je bil proletariat mariborskega okrožja zapeljan po svojih voditeljih, ko je na usodepolni konferenci v juniju 1922. pri .Zelenem travniku" v Celju kljub vsem opominom nastopil separatistično pot. Vsi pošteno misleči delavci naj imajo vedno pred očmi, da pridemo le potom skupnega in enotnega dela do uspeha, ker socialistični proletariat nima sredstev, ne šol in ne cerkev, da bi socialiste vzgajal, torej moremo nastopiti le s skupnimi organizacijami. Mi vidimo, da je prišel proletariat na Angleškem in v drugih državah le po tem enotnem potu do sedanje moči. Torej, ko se bo izvršilo, da se proletariat Slovenije oz. Jugoslavije — ne pri zelenih mizah! — zedini v skupno organizacijo, se bo dobilo tudi 6 poštenih, objektivnih delavcev, ki naj bi tvorili strankino razsodišče in na temelju tozadevnega materiala vse. ki so kaj grešili, iz stranke izključili, če ne priznajo svoje krivde pred organiziranim proletariatom. Opustimo osebne napade, pričnimo graditi zdravo bodočnost, ne ozirajmo se ne na tega posameznika ne na o-nega, temveč na skupnost! Tiskovni sklad. Od 1. I. do 30. VI 1924 Din 3.359 85 Ivan Vrečer, Celje 5,— Ivan Kopp. Sv, Lorene na Pch, 2.— N. N. Sv. Lorene na Poh., ker je bil žejen 7.50 Mihael Varmočnik, Štore 3.— Ivan Požgajner. Štore 4.— Josip Resnik, Štore 4.— Anton Spreitzer. Štore 1.— Alojz Leskošek, Celje 2.___ Štefan Lah. Celje 0.80 Franc Jelen, žel., Celje 5.___ Vinko PaŽBr. Cerklje 17.__ Janez Bizjak, Grabče 6.— KDZ v Gorjah za maj 11.— KDZ v Gorjah za junij 7,50 Od 1.1. do 15. VII, skupaj Din 3.435*65 Popravek: Tiskovni škrat je povzročil pri tiskovnem skladu objavljanem v .Napreju" š!. 72 sledeče napake: Prenos znaša 3278'35, ne pa 3270'35 Din dalje je s. A. Čadež — Poljane daroval Din 50‘50, ne samo 50,— tako da znaša končna vsota Din 3359 85 ne pa 3359*35. IProti roparskim vitezom. Od 1. I, do 23. VI 1924 Din 698 25 Ivan Kormanšek .Ostrelj 30.— FJanc Pencelj, Trbovlje. 250 Edvard Jurjavec, Trbovlje 7.— Jakob Smrtnik, Ljubljana ___________10,— Od 1. I. do 15. VII, skupaj Din 74775 Strokovno gibanje. Seja Krajev, medstrok. odbOra v Celju se je vršila v soboto 12. julija 1924 pri Janžeku. Na dnevnem redu so bili: 1. apreminjevalni predlogi k začasnem pravilniku in določitev referenta. — 2. Volitev delegatov za pokrajinsko konferčneo, —. 3. Razno. Zastopane so bile vse celjske organizacije ra. zen krojačev. Sodrug Plankar otvori sejo in prečita vse dopise, tičoče se konference, in začasni pravilnik. Sodrug Leskošek stavi za izpopolnitev oblastnega pravilnika PREDLOG k oblastni [pokrajinski) korf -renči strokovnih organizacij, ki se bo vršila dne 2. in 3. avgusta 1924 v Ljubljani, sestavljen po členu 10. točka b] pravilnika GRSJ za oblastne odbore, predlagan po Krajevnem Medstrokovnem odboru v Celju. 1. Pravilnik se glasi: PRAVILNIK za oblBstne. okrožne in krajevne medstrokov* ne odbore [O in KMO] Glavnega Radničkega Sa-veza Jugoslavije [GRSJ], sprejet na pokrajinskem kongresu strokovnih organizacij Slovenije v Ljubljani dne 2. ia 3. VIII. 1924, na osnovi člena 18. do 24. v šlatutu GRSJ. 2- I. , Ime, sedež in delokrog, Clen 1. Kot organ GRSJ in predstavnih celo* kupnega njegovega strok, pokreta obstajate v Slo-1 veniji 2 oblastna odbora in sicer ljubljanski In mariborski, Clan 2. Sedet ljubljanskega oblastneua odbora je v Ljublfanf, sedei mariborskega P« v Mariboru, člen 3. Delokrog oblastnega odbora ae razteza po vsej oblasti kakor določajo sklepi konference vsake oblasti. Delokrog okrožnega odbora se isto* tako uredi na oblastni konferenci. II. Svrha in cilj oblastnega in okrožnega odbora. Člen 4. Svrha in cilj oblastnega in okrožnega odbora je, da deluje v smislu štatuta GRSJ smiselno po členu 19. samoupravno v vseh poslih predvidenih v členu 5. citiranega štatuta in poslovnika GRSJ. ra. Organizacija it funkcije. Člen 5. Oblastni organi GRSJ so sledeči: a] oblastna konferenca, b] oblastni odbor in finančna kontrola. c] okrožna konferenca. d] okrožni odbor in finančna kontrola, e] krajevni medstrokovni odbori in finančne kontrole. Ad a] Oblastna konferenca. Člen 6, Oblastna konferenca se sestane redno vsako leto, sklicuje pa jo oblastni odbor, Izredna se Sklicuje po potrebi ali na zahtevo ene tretjine krajevnih medstrokovnih odborov ali pa na zahtevo okrožnega odbora dotične oblasti. Oblastna konferenca se sklicuje z označbo dnevnega reda, kraja, dne in ure zborovanja, ter se mora objaviti v organih GRSJ dotične oblasti in v centralnem organu, razen tega se mora poziv oz, vabilo poslati vsem okrožnim in krajevnim odborom. Pravico za udeležbo na oblastne in okrožne konference imajo: a) z glasovalno pravico: 1. delegati krajevnih medstrokovnih odborov oziroma podružničnih konferenc po sledečem ključu: a] za oblastne konference kakor tudi za okrožne konference do 50 članov voli enega delegata, do 100 dva in na vsakih 200 članov Se enega delegata: 1 delegat sme zastopati največ do 500 članov, , ... „ Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor članov zastopa, a število članov se ugotavlja po poprečnem plačevanju kvote v zadnjih treh mesecih. 2. Člani oblastnega odbora in okroinega odbora, ter njegove finančne kofrolp. 3. Člani uprave GRSJ, ki stanujejo na sedežu oblasti. b) s posvetovalno pravico: 1. zastopniki KMO in odposlanci socialističnega tiska oz. njih uredniki. S predlogom so soglašali vsi stdrugi, tudi predsednik s. Plankar, ki so se debate udeležili, nakar je bil soglasno sprejet. Nato se je razpravljalo o dopisu Strok, komisije radi ugotovitve števila de-legatov, če se naj ugotovijo na temelju naročnikov lista Delavec ali na temelju obračunane kvote od članskih prispevkov. Sodrug Strouhal je predlagal, da naj velja za ugotovitev kvota iu ne naročnina. Felicijan je pojasnil, da ima njihova podružnica oz. je imela 80 naročnikov in 60 članov. Vsi sodrugi so bili za to, da velja kvota za temelj, le železničar Dolcher je bil mnenja, da nas nič ne briga, kako imajo v drugih krajih, nam je mar samo Celje. [Ravno tako je govoril bivši železničar NSS Žabkar na obč. seji tedaj, ko smo protestirali proti razpustitvi ljubljanskega obč. sveta, češ to nas .Celjane" nič ne briga]. Predlog je bil vsekakor soglasno sprejet. Pri volitvah delegatov se je izvolil s. Leskošek (unionistV s. Gorjanc (železničar) in Ffanc Leskošek (kovinar), ki bodo zastopali članstvo iz Celja. Tej izvolitvi je pa nasprotoval Emanuel Ja-Janežič in je predlagal s. Plankarja, s. Plankar je pa izjavil, da nima časa, da on ne gre na konferenco v Ljubljano. Nato je začel Janežič kritizirati pravilnik GRSJ, češ, da to nič ne velja, masa mora odločati in podobne fraze. Sodrug Leskošek je opo-pozoril Janežiča, da ta pravilnik ni od „Bernotove“ skupine ampak iz Beograda sprejet na kongresu ‘GRSJ na katerem so sodelovali po veliki večini pristaši SPJ in ne Bernot ali jaz. Janežič je začel žaliti člane unioniste, češ, kaj boste vj z nami komandirali itd. Mi kovinarji si bomo vse sami napravili, sami izvolili in sami plačali. — Temu separatizmu sta sekundirala tudi Dolher in Felicijan s tem, da sta se žnjim odstranila, zavžili so vsak po 1 četrt vinskega in odšli. (Predsednik je bil razočaran, da mu delajo člani vladne stranke zgago in celo tisti, kateri so bili najbolj pridno na delu, da se celjsko strokovno tajništvo razbije). Na to se sprejme še }>RBDL0C za pokrajinski kongresfGRSJffdne 2. in 3. avgusta 1924 v Ljubljani, predlagan in sprejet od Krajevnega medstrokovncga odbora v Celju, dne 12. VII. 1924. 1. Pokrajinski kongres GRSJ sklene likvidacijo dosedanje Strokovne komisije za Slovenijo, katera po členu 18. do 24. v štatutu in poslovniku GRSJ nima več pravnega in formalnega obstoja; 2. Vsa imovina in inventar Strokovne komisije se naj razdeli na Ljubljansko in mariborsko oblasf s sedežem v Ljubljani in v Mariboru. 3. Radi jezikovne enotnosti v Sloveniji naj ostane še nadalje obvezno glasilo strokovnih organizacij za obe oblasti dosedanji list ,Delavec'; 4. ,Delavec' naj se tiska v Liudsld tiskarni v Mariboru oziroma v tisti tiskarni v Sloveniji, ki predloži najcenejši proračun. 5. Čisti dobiček Delavca naj se razdeli po proporcu članstva obeh oblasti v oblastni sklad. Tudi za slučaj likvidacije se mora čisti dobiček Delavca proporcionalno razdeliti na vse centrale, katere naročajo za svoje podružnice list Delavec; 6. list naj bo tednik kakor doslej. Urejuje naj g i oblastni tajnik dotične oblasti, v kateri se liat tiska podpirajo naj ga pri tem člani obeh oblastnih odborov in dopisniki; 7. Oblastno tajništvo, ki ima Delavca v oskrbi, naj ima še enega upravnika, ki bo obenem knjigovodja ter eno pomožno moč za upravništvo in oblastno tajništvo skupaj; 8. Obračunavanje za list Delavec se naj vrši tako kakor dosedaj, kvota od članskih prispevkov pa naj se obračuna vsaki oblasti posebe. V ostalem se naj aparat oblastnih tajništev preuredi tako da bo odgovarjal njihovemu finančnemu stanju, v vsaki oblasti se izvoli na oblastni konferenci tajnik, če so za to sredstva; lahko se pa izvolita tudi dva tajnika. Seveda se mora tajništvo vzdrževati le iz kvote, ki je za tajništvo določena, nikakor pa ne iz prebitka od uprave Delavca; 9. likvidacija Strokovne komisije za Slovenijo se mora izvršiti tekom enega meseca po pokrajinskem kongresu, nakar se naj skliče oblastna konferenca v Mariboru, katere se naj udeležijo vse organizacije, ki imajo svoje sedeže na'teritorju mariborske oblasti. pregled organizacij 553 i« KPZ od januarja 1924 do junija 192V [vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ v Krškem. Potajiniko tajnlitro Izmed teh članov so zadnji mesec je prejelo: plačali po Din A progreitr. dtvka 1 skupaj povpr. od Slan« 2 3 4 5 6 8 10 1215 20 25 30 50 t Din Din 20 28 1 40 10 1 1 21 _ 1 90 47 1 4 1 1 94 50 1 75 13 2 1 1 1 46 90 2 60 124 3 3 4 1 3 209 30 1 54 80 12 1 1 143 50 1 52 30 42 1 40 14 19 60 1 40 17 2 3 5 1 1 1 63 70 2 17 16 22 40 1 40 11 1 19 60 1 63 6 1 ?, 1 1 1 84 7 65 25 10 7 2 1 89 60 2 — 2 2 80 1 40 7 9 80 1 40 ■ 21 7 1 1 1 2 2 3 79 80)| 2 28 43 1 63 - 1 43 102 18 3 1 201 60 1 63 61 1 4 1 14 107 10 1 59 10 2 1 1 3 42 — 2 47 18 2 1 1 2 46 20 2 13 4 8 40 2 10 4 1 9 10 1 82 30 2 42 — 1 40 10 2 2 1 1 35 _ 2 18 35 1 1 4 59 50 1 60 10 1 1 1 6 25 90 2 — 766 67 24 21 e 9 11 1 2 2 1 1 3£ 1616 30 1 77 Progresivni davek zamudnikov . 177 w. pristopnina • , • . . • 38 Pokr. tajn. je torej prejelo v tem mesecu U831 3C Zap. štev. 1 Stalna štev. II Organizacije _ >#• - 03 o . 33 Rednih članov je bilo o —• 1924 -3 g I- 1 II. ni. IV. V. 1 1 Bizeljsko 15 15 20 2 2 Brežice 6 6 9 11 11 3 3 Celje 10 44 47 51 44 47 4 4 Centrala 6 19 21 21 25 27 5 6 Črna I [prej m. org.] 18 — 128 131 147 130 6 7 &na II. [prej ž. org.) 2 — 56 56 51 94 *)A 7 9 Globoko 2 30 30 30 8 10 Gorje 2 — 5 5 5 11 9 11 Hrastnik I. 2 — 37 36 34 34 10 12 Hrastnik II. 1 — — 20 11 13 Jesenice 6 — 30 26 24 12 14 Ježica 6 — 13 15 Liboje — 15 17 15 14 16 Litija 1 14 14 14 14 15 17 Ljubljana 7 14 15 13 13 15 16 18 Mežica 9 54 56 52 52 44 17 19 Mislinje 2 8 7 6 4 18 21 Sv. Peter pod Gor. 3 6 3 5 19 22 Škale 3 46 46 49 56 58 20 23 Škofja vas — 9 9 6 21 24 Šoštanj — — 38 37 22 25 Štore 5 46 47 47 50 46 23 26 Tacen 1 10 16 16 18 10 24 27 Trbovlje 21 128 130 120 124 122 25 28 Velenje 7 17 33 46 50 53 26 29 Videm-Kvško 10 13 13 13 13 13 27 30 Vrhnika 5 15 19 20 20 20 28 31 Zabukovca 4 13 19 16 21 29 32 Zagorje 3 5 5 5 3 30 33 Zg. Šiška — 10 6 31 34 Gorica pri Mariboru — 21 21 26 29 32 35 Cirkovce pri Marib. . 24 11 33 36 Lesce 18 19 34 37 Pragersko 1 28 33 35 38 Pišece 6 36 39 Šikole pri Mariboru 9 37 40 Ponikva 7 38 41 Sv. Lovrenc na Poh. 4 Vseh rednih članov 135 504 849 850 883 976 Zamudnikov 461 102 345 500 104 Vseh členov skupaj j 135 965 951 1195 1383 1080 B XI li D 1924 t mesecu VI. redn. članov 5 18 14 13 19 18 13 7 25 19 21 51 25 23 20 60 20 10 40 10 104 177 - 20 11 54 18 135 94 30 14 29 16 12 11 45 7 35 44 123 67 17 22 4 5 30 16 37 13 911 II koncu seje je stavil s. LeskoSek važen pred-log z ozirom na to, cia se oddaja od vsake prireditve 10% čistega dobička neki zadrugi, ki se imenuje »Delavski dom v Celju" in z ozirom na to, da je mnogo članov strokovnih organizacij tudi včlanjenih pri omenjeni zadrugi. Dotično zadrugo pa vodita dva človeka (Koren-Felicijan) že nad dve leti in ne položita nikdar računov; kakor slišimo, zadruga še niti registrovana ni. Utemeljeval je s. Leskošek svoj predlog s tem. da ima KMO. dolžnost brigati se za gospodarstvo, zlasti pa za delavsko zadružništvo. Predlog pa stavlja rok, naj KMO načelstvo zadruge opozori, da skliče vsaj do 27. ju-lija člansko zborovanje, na katerem naj poroča o stanju zadruge in da priliko članstvu staviti svoje predloge v svrho sklicanja občn. zbora itd. Predlog je bil soglasno sprejet. No, bomo videli, če se bo gospoda zganila s svojim 4 letnim monopolom, ki si oa je zasigurala z neodobrenimi pravili. (Če ne skličejo gospodje začasnega načelstva obč. zbora. se naj člani obrnejo na sodišče, potem bo pa šlo. Sicer pa; kako je z računi vsedelavskega zleta v Celju? To je tudi zanimiva afera. Op. ur.) Dopisi. Velenje. V „Napreju“ št. 79, čitamo daljšo resolucijo iz Trbovelj. Seveda ima vsaka org. pravico, da stavi svoje predloge. Ni pa prav, da nas vabijo v enotno fronto s tistimi, ki so proletariat razdražili. Kdor je z nami naj are z nami, kdor je proti, naj gre. Od Koranovcev smo informirani, da bo šlo Va članov trk. org. s Krušile® [česar sicer ne verjamemo], če bodo pa šli, bodo šli tisti, ki imajo še upanje, da nas voditelji spravijo v nebesa. Članstvo org. Škale in Velenje je na članskem zborovanju sklenilo sledeče: I. Sodrug Krušič je imel na kogresu pravico in dolžnost staviti predloge, katere točke naj se v pravilniku spremenijo. II. To želimo vsi, naj bo le ena org. in en list, temu so se pa uprli tisti, ki so začeli izdajati Zarjo, Socialista. Rdeči prapor. Pod lipo. sedaj So se pa hinavsko združili, da skupno delajo proti »Nspreju". Sedaj so se vrgli na delo, naj člani dvignejo hranilne vloge pri .Slogi”, da bi onemogočili obstoj listu. III. List »Naprej" naj izhaja tam, kjer je, ker bi po zaslugi raznih rszdiračev. bilo težko dobiti primernih prostorov. IV. Iz „obeh pokr. odborov" se ae more nič sklicati, pač pa ima vsaka org. pravico, da stavi konkretne predloge za kongres. V. Kongres naj se skliče v kraj, kjer ima-večina org. najbližje. VI. Po pravilniku. VII. Pri »pol. razglašenih sodrugih" smo že razsodili razen pri tistih, ki jih še ne poznamo, VIII. Ta točka je najbolj važna. Ta govori, da morajo v strankinem tisku »obeh smeri” nehati napadi. Sodr. Krušič dobro ve. da bodo zahtevali člani „Unije“ in .Konsuma" in pol. org. od njega odgovor, iz kakšnih razlogov je delal proti Čobalu. Arhu itd. Sodr. Malovrh in Jeretin sta že več tednov dolžna odgovor, zakaj so se razdražila kons, društva Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Nebi nestrpnež iz Hrastnika že težko čaka, ravno tako tudi mi. Navadni člani konsuma v Trbovljah in Hrastniku bodo seveda debelo gledali, ker bodo voditelji navajali vsak svoje vzroke glede razdružitve. Sodr. Krušič prosimo te. da objaviš v „N3pre-ju“ kakšno pogodbo ima Čobal s Konsumom tako, kakor si nam svoj čas povedal, Navedi tudi vzroke, zakaj ste se razdražili, tako, kakor si nam pripovedoval. Ni se ti treba bali, da bo to škodovelo, če boste vsak drugače pisali. Ce pa ne odgovorite nobeden, bomo pa vedeli, da ste vsi delavce farbali. S tem boste dali povod, da se bo članstvo začelo zanimati tudi za konsume. — Kroj. org, Škale in Velenje. Celje. Vitez Zagorski, čigar shod so napovedovali veliki rožnati lepaki za nedeljo 13. tm., je zbolel in ga torčj ni bilo v Celje. Poslal je nekega g. Bogataja — tužna mu majka. Ta politični revček gospoda Zagorskega je kar v kratkih besedah povedal, da je prišel v Celje kaline lovit za mehki stolček svojega delodajalca Zagorskega. Iz progra-Zagorskega »nepolitične gospodarske stranke” je povedal le to, da želi ta godlja upostaviti predvojno stanje za vse, ki stoje na nižjih stoonicah, torej za obrtnike, male kmete in delavce. Že dejstvo, da prihajajo novopečene strančice med slovenske dclavce po volilni blagoslov, že to dejstvo samo priča, da je delavski pokret že tako ojačen, da je treba neprestano ž njim računati. Danes odločajo delavci, kdo bo vladal nad njimi, ali kdo bo upravljal organizacijo — državo. Žal odločajo delavci radi pomanjkanja zavednosti vedno le v svo-jn škodo. Na shodu je bilo okrog 25 ljudi, od teh pa 90% takozvanih socialistov Korenove grupe z g. Korenom na čelu. Za predsednika so vsi soglasno izvolili našega sodruga Franca Leskoška, zapisnikar je bil g. Ivan Štraus. — Največ je govoril g. Koren, ki je očital Zagorskemu vse prednike ponesrečenih političnih avantur — od znanega Vošnja-ka do proslulega Novačana. Nase je pa najbrž p6. zabil, ali pa še ni priiel v študiranju politične zgodovine tako daleč. Nekdo je koncem shoda vprašal g. referenta, kakšno svetovno uaziranje ima g. Zagorski. — Referent je kratko odgovoril: socialistično. Slišal je pač od g. Korena, da so na shodu sami »organizirani socialisti, ki ne delajo za delavstvo samo za časa volitev, ampak so vsak dan in vsako uro delavskemu gibanju na razpolago." — G. Bogataju priznamo, da se zna imenitno vživeti v položaj in ne pride pri kočljivih vprašanjih v zadrego. — Vendar se mi na »socializem" g. Zagorskega ravnotako požvižgamo, kakor na .socializem" eksponentov velike SPJ, internacionalno priznane, kajti mi se požvižgamo sploh na vse, kar ni postalo še meso in kri. Toliko v pojasnilo vsem, ki bodo še imeli kdaj čast videti viteza Zagorskega ali njegove emisarje. Pika. Sv. Lovrenc na Pohorju. Po lletnem čakanju smo se vendar priključili k stranki, ki se bori za resnico in pravico in katera si upa javno povedati, koliko jih izvršuje svoje dolžnosti, ne kakor posamezniki okrog »Socialistove" grupe, ki samo s trditvijo »močni smo" zadovoljujejo nevedne. Strinjamo se popolnoma z dravog. resolucijo, ki pravi: Pravilnik imamo, izvršujemo ga, pa bomo združeni. Komur ni kaj všeč. naj kritizira javno, saj kongres lahko vse popravi. - - t . Lastnik: .Sloga”, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 16 VII. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem 30')0 MU L. Mikuš = TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bog&io zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni. :—: Starejši kleparski pomočnik, ki dela popolnoma samostojno, se sprejme v trajno zasigurano delo. Franc Tašker, kleparstvo, Celje. Franc Szantner, Ljubljana ŠELENBURGOVA ULICA 1: Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške, ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala. KLOBUKE za dečke od 50 Din dalje, perilo, čevlje, dežnik*, plašče ifd. kupite najceneje pri Jakobu Lahu V MARIBORU, GLAVNI TRG 2. ___________________ Gaspari & paninger, Jlaribor — Pletenine, drobnine, galanterija. ■— NA DEBELO Aleksandrova cesta 48. NA DROBNO Aleksandrova cesta 23. Perilo za delavce, srajee od 52-80 Din. Jo«ip V r a n jek, dežnikarna v Celju, Kralja Petra cesta. Nudi močne in moderne dežnike od 80—125 Din. DOMAČE DELO. Znižane cene za otroške vozičke! Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles „TRIBUNA“ F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4. Istotain se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki. Šivalni stroji in pnevmatika. Sprejema se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji in razni drugi stroji. — Prodajajo se tudi na obroke. Ceniki franko. Najceneje kupite blago za obleke, perilo in čevlje ter najraznovrst-nejše drugo blago pri tvrdki „DANICA“ MAJZELJ & RAJŠELJ, LJUBLJANA, Turjaški trg. št. 1 [bivša Preskrbovalnica] Sukno od Din 55'— n?prej kotenina „ „ 14'— Člani strokovnih organizacij dobijo 5% popust«. Hlinili la. usnjene suknjiče od Din 1.400 do 1800 v črni in ruja vi barvi, nadalje nepremočljive dežne plašče od Din 350 do 800 Vam nudi v n;sjvečji izbiri konfekcijska industrija DRAGO SCHVVAB Ljubljana. Dvorni trg 3. Specialna delavnica za usnjene obleke. Pisraena naročila se izvršujejo točno po pošt. povzetju. Neuga-jajoče se zamenja ali se vrne denar. |fi"i||||HnH||iiii||||iiii||llii|il|||ii,il|||ii|iDMi|l,l||liMil||li"il||liiiiiI||i,,ilt|lii,il||li"il||lii'i||||i