PoStnina patrlalirana
Političen list.
Naročnina znaša: l dostavl|an|em na dom ali po pošti K 10’- mesečno. četrtletno K 30'—. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9’50. — lnserati po dogovoru.	Ust izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin.	Ureduištvo In uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24.
Leto III. Maribor, četrtek 29. julija 1920. Št. 166.		
Naše čete izpraznile Špilie.
Razdelitev spornih ozemelj med tehoslovaško in Poljsko. — Za poijsko-rusko premirje. — Turčija podpiše.
Denuncijant iz Kranja.
Poglavar mariborskih Orlov prof. Capuder je v »Straži« objavil odprto pismo na narodnega poslanca Voglarja, kjer se pritožuje, da smo mi ponovno reproducirali obdolžitev, katero je isti Capuder skozi dve leti že ponovno vtaknil v žep. Kaj bo storil g. posl. Voglar, ne vemo. Mi pa hočemo, da bo enkrat konec besedovanja, citirati »Slovenski Narod« z dne 1. marca 1919. Žalibog zaradi pretesnega prostora ne moremo navesti celega članka — storimo to še o priliki. Za danes naj zadošča citat:
»Ponovimo: Vsa preiskava na najširši podlagi in strogo in z vso natančnostjo izvedena, se je sesedla v dejstvo, da so bile vse obdolžitve brez vsake podlage, navadna obrekovanja. Začetnik je bil prijatelj dr. Capudra Modic in dr. Capuder sam, ki je svojim kolegom pripovedoval izmišljene stvari, ki bi se naj potom njihovih konfidentov raz-š i r'j a 1 e. Vedeti je treba, da je deželni šolski svet vodil preiskavo tudi zoper g. ravnatelja Fajdigo, zoper prof. Mastena,
Nezmotljivi sveti oče sveta.
m.
Pij VII. se je motil v svoji gloriji, ki mu jo je doprinašal krščanski svet kot Napoleonovemu mučeniku. Motil se je, ker ni videl, da je vsa ta glorija izvirala zgolj iz sovraštva proti Napoleonu, da pa je ravno isti Napoleon s svojim brezobzirnim ravnanjem s papežem celemu svetu doprinesel dokaz, da je tudi papež čisto navaden človek, če ga prime odločna roka. Ta vzgled so izkoristile krščanske države polagoma druga za drugo, samo previdneje, kakor je to storil brezobzirni Napoleon. Pustile so papežu ne le prejšnji vnanji sijaj, marveč ga še povečale, napravile so mu prestol, nanj posadile papeža kot — boga na zemlji, kot kralja nad kralji. To vse je bilo le na videz.
V resnici pa se je pričelo temeljito delo Viličevania, rušenja prejšnje nadoblasti papeštva in katoliške cerkve. Države so cerkvi vzele pravico nadzorovalne oblasti v šoji, vzgoji, da bodi v cerkvi sami. Cerkev sme brez nasilstva vzga jati državljane za veio, a država mora tudi z nasiljem svoje podložnike vzgajati za narodno (državno) idejo. To Je bilo gesjo, rojeno v re volucijonarni Franciji, ki pa se je udejstvovalo tudi po drugih državah, zlasti v nemških. Po-
kal erega sta Capuder in Komatar že potem, ko je bil v ruskem vjet-ništvu, ovadila nepatriotičnih dejanj, o čemur ima prof. Masten dokaze; ovaden je bil tudi prof. Pirnat, ker je v Beograd potoval. Ako se vse to vesumira in še dejstvo, da se je E.lTomc dne 14. septembra 1914 v kavarni »Union« v Ljubljani izrazil, da bo prihodnji dan ravnatelja pri vladi »potunkal«, je dopuščen samo en sklep, ki ga je dr. Mencej, politični somišljenik dr. Preglja in dr. Capudra dne 28. oktobra pri sodišča v Kranju (U 434/14) kot priča zapriseženo zaslišan, dal na zapisnik: »Ker vsled ovadb ves zavod na ugledu trpi, izjavljam in prosim, da se to protokolira, da so naš zavod namenoma blatili trije moji kolegi, da so nalašč napravili ovadbe proti dijakom in zavodu. . .«
Pristavljamo še citat iz istega članka: »Posledica teh iz trte izvitih ovadb je bila. da niso bili trije dijaki pripuščeni v častniško šolo, da so bili ves čas zaznamovani kot p. v., pa ne samo to, ogromno večino dijakov kranjske gimnazije je zadela ista usoda«. »Vsled naloga polic, rav-
javil se je zopet cerkvi neprijazni duh avstrijskega cesarja Jožefa; razpuščali so se samostani in redovi in nepotrebne cerkve, odpravili so posvetno oblast škofov kot knezov, pustivši jim od prejšnjih velikih posestev le omejene pbsesti kot cerkveno last, uresničevati ideje, ki se nam zde danes moderne : civilni zakon, odprava celibata, ustanovitev narodnih cerkev, ločitev cerkve od države itd. *
V Nemčiji so razpustili katoliške univerze, uveljavili svobodo vesti in veroizpovedi, skratka države so postale vrhovne zaščitnice vsega javnega in zasebnega življenja, države so postale nadoblast, koji se mora cerkev podvreči. S tem, da se je škofom odvzela posvetna oblast knezov, se duhovniškemu stanu niso več posvečali kakor preje, sinovi plemičev in bogatašev, marveč ponajveč še sinovi srednjih meščanskih slojev in iz kmečkega rodu; cerkev aristokratov se je poproletarizirala na duhove omejene na nižje študije. Za novo generacijo duhovništva so se zanimali samo še taki, ki so želeli priti kmalu in brez posebnih študij in talentov do dobrega kruha in naslova »gospod".
A to je prišlo v prid ne le papeštvu, ki je imelo in ima v teh omejenih kruhoborskih du-i hovih svojo najzvestejšo armado, marveč prišlo je vprid tudi vladarjem in vladnim politikom; kajti tudi ti slednji so rabili v cerkvi priproste
nateljstva je dalo glavarstvo dijake A., G., M., R. aretirati. . .«
Capuder, ki se pritožuje, da je posl-Voglar v zaščiti imunitete, ni ganil s prstom, da bi izpodbil te težke obdolžitve. Pri tem moramo konštatirali, da niti pisatelj članka, ki se je v svoji poštenosti podpisal s polnim imenom, niti odgovorni urednik »Slovenskega Naroda« nista bila deležna imunitete.
Capuder pravi, da je prosil za disciplinarno preiskavo. Naj nam ne zameri, če se nam zdi to neverjetno. Kajti njegov politični prijatelj, tudi jOrel, dr. Verstovšek bi mu bil gotovo rad pripomogel do njegove rehabilitacije, ko bi bila ista vsaj verjetna. 1. marca 1919 je sedel Verstovšek kot poverjenik v Ljubljani in deželna vlada je imela klerikalno večino.
Capuder nam očita, da sramotimo s svojimi očitanji Orlovstvo. To odklanjamo in povdarjamo, da se sramoti mariborski »Orel« sam, ako si volina čelo zaznamovanega denuncijant a, prledno si je le-ta poiskal zadoščenja, ali si ga vsaj poskusil poiskati.
ljudi, ki so se brez odpora z ozirov do višjega stanu dali vporabiti in izkoriščati za vsakoršno politiko. Prejšnji škofje, zlasti oni y Nemčiji so si prilaščali pravico, da so vsak v svoji škofiji kakor	papež neomejeni	gospodarji,	češ,	vsak
škof je prav tako kakor papež pravi neposredni namestnik božji, papež v Rimu bodi le v uprav-nm poslih voditelj cerkve. Škofje iz nove duhovniške šole so bili veseli, da so po milosti vlade prišli do mastnih dohodkov in lepe kari-jere. Brez odpora so vbogali in še vbogajo kadar	treba vlado in	kadar jim	kaže	tudi
papeža.
Najhujši udarec pa je nezmotljivosti papeža v tem	času zadala veda	in znanost.	Do	tedaj
je bilo	v smislu »božjega razodetja"	pod	kaz-
nijo izobčenja, mukami inkvizicije in smrti na goreči grmadi zapovedano verovati: zemlja stoji, je središče vsega stvorjenja, nad njo se razprostirajo nebesa, na katerih se vsak večer zažigajo zvezde, nad njimi je neskončni prostor iz-veličanih, a pod zemljo je pekel z večnim ognjem, kamor pridejo duše grešnikov. In zemlja je po menihi Kozmi Indikopleustu natančno odmerjena p oskev, katera se na svojih koncih, ki sta jih določila papež Aleksander VI (1 1493) in papež Julij II. (I. 1506) končuje v neizmerno globočino. Zato je katoliška cerkev n. pr. Krištofa Kolumba, ko se je odločil, da po morju
Dnevne vesti.
Izpulite trn! »Beograjski dnevnik«, odličen napreden list, piše na uvodnem mestu med drugim sledeče: »Izpulite trn! Do zadnjega časa revolucije je ostaj neki politik, ki je bil v tajnih zvezah z revolucionarci, v zvezi z avstrijskim dvorom in z dinastijo in je dajal tajne nasvete cesarski dvojici, kako naj reši svoj prestol .‘n monarhijo. Ta politik se zove dr. Anton Korošec. S pristopom Slovenije v sestav naše domovine smo dobili v Korošcu nov tip: tip jezuita. Korošec se v Beogradu trudi, da pride v čim ožjo zvezo z dvorom in z dinastijo, ki je, dabogme, za popolno jedinstvo; v Sloveniji pa je Korošec republikanec in avtonomik. Sestavila se je pred meseci na podlagi detajlnega dogovora koncentracijska vlada in dogovor, pismeno fiksiran in podpisan, bi se moral Izvršiti tekom prvih dni nove vlade. Ko je pa preteklo ne nekoliko dni, temveč nekoliko mesecev, je izjavit dr. Korošec v Ljubljani v razgovoru z dr. Kramerjem, da za njega ta dogovor ne obstoja. Korošec je jezuit. In ko da svojo besedo, to za njega nima nobene vrednosti, on jo v sebi smatra za neveljavno v zmislu jezuitskega principa »reseroatio mentalfs« (»figa v žepu med prisego« opomba stavca), po kojem niti prisega nima veljave, ako se tisti jezuit, ki prisega, v notranjosti rezervira. Korošec torej, Protič in Vel. Jankovič so napravili dogovor z notranjo rezervo, potem so onemogočili njegovo izvršenje in vrgli vlado vsled želje, da imajo popolno, izključno vlast v državi, odnosno v pojedinih pokrajinah.«
Ovacije samim sebi so delali sinoči iz Zagreba in Ljubljane dosneli katol. dijaki in učenke (otroci). Ker jih od nas — razen 50 mariborskih članov »Orla« ni nihče pozdravil so sami sebi prirejali ovacije: Bog živil Vpili so tudi: Živijo! ampak tudi na vzklike: Živijo črna internacijonala! — Živijo TyrŠ! Nek železničar, ki se je upal glasno kihniti je prišel v nevarnost, da bi ga bil vladni komisar dr Leskovar »lestnoročno« kaznoval; njegova soproga je pred »pre-drznežem« pljuvala in vpila — kakor se to pač za mater »županjo« mesta Maribor spodobi. Hujše nesreče pa pri prvem sprejemu ni bilo. D5šlece je sprejelo 15 Orlov in 10 Orlic v kroju, 30 pa v civilu.
Krašenje mesta za orlovsko božjo pot. Iz krogov hišnih posestnikov smo dobili sledeči dopis: ^Klerikalci se jako motijo, ako mislijo, da bodo s terorizmom prisilili napredne hišne posestnike, brez razlike narodnosti, da okrasijo te dni svoja okna in razobesijo zastave, Mi razumemo njili pobožne želje pokazati zunanjim gostom, da je Maribor, ta trdnjava napredne misli, črez noč postal skoz in skoz črn in nazadnjaški, toda nobeden izmed mariborskih naprednjakov ne bo podprl te velepolitične akcije klerikalizma. Zato pozivamo vse maribo rske
odkrije novi svet, preklinjala in rotila, češ, da je to predrzno podjetje proti božjemu stvarjenju sveta, zato mora ladja, ko pride do konca sveta, se pogrezniti v peklensko brezno. In ko so sloveči astronomi Kopernik, (I. 1540) Giordano Bruno in Galilei ta nauk in to vero sku-šali ovreči, je zavrelo po vsem krščansk^n svetu. Kopernik je ušel preganjanju z naravno smrtjo, Bruno je svoj nauk plačal v Rimu 17. februarja 1. 1600. na goreči grmadi in Galilei je moral po dolgi ječi in trpinčenju pred sveto inkvizicijo preklicati ravno isti nauk, ki ga mora še le od 1. 1821. dalje znati vsak sinko in hčerka največjega klerikalca, namreč, da je žemlja kroglja, neznaten planet izmed milijard drugih večjih planetov, da se zemlja suče okoli solnca, da je na mescu, k| se je nekdaj izločil od naše zemlje, že zamrlo vse življenje, da je to, kar imenujemo „nebo", le sinja barva ozračja plavajočega nad našo zemljo itd.
Da, ta nauk, ki ga mora ^priznati danes tudi vsakdo, ki hoče postati „božji namestnik", je najhujši udarec ne samo dogmi o nezmotljivosti papeža, marveč tudi verski resnici sami o božjem razodetju in stvarjenju sveta.
hišne posestnike, naj popolnoma ignorirajo tozadevne nesiamne zahteve vsiljenega nam mest-nega gerenta, katerih staviti nima nobene pravice."
Polovična vožnja Orlov za cel teden.
Ko so prosili obrtniki, da se jim dovoli znižanje cen za vožnjo na agitacijski izlet na Koroško, se jim to ni dovolilo, četudi je bil dotični izlet važen z ozirom na plebiscit na Koroškem. Pač pa je izposloval Korošec, da dobijo Orli kat za cel teden na polovico znižano vožnjo križ-kražem po Jugoslaviji.
Za orlovski tabor se mestnim očetom nič škoda ne zdi. Prenesli so slavolok, pod katerim smo našega prvega vladarja sprejeli, z mostu na Aleksandrovo cesto. Pod tem slavolokom bodo sprejeli odposlanca tistega, ki naš narod najbolj preganja, ki naše škofe v zasedenem ozemlju odstavlja in laške nacijonaliste nastavlja, ki nam brani, da v cerkvi Boga v svojem jeziku častimo, sprejeli bodo odposlanca papeža sedaj naj-zagrizenejšega laškega nacijonalca. Pod tem slavolokom bodo tudi oficijelno sprejeli največjega nebodigatreba — Orla! Da bi bil mladi in dični naš regent to slutil, gotovo bi se bil slavoloka ognil. In da se ta slavolok od daleč vidi, dovolila je potencirana modrost mestnih očetov, da se kostanje oskubi. Neusmiljeno je pela sekira ter na notranji strani veje do stebla posekala. Krasno bo to izgledalo, ko slavoloka ne bo več! — Mi pa, ki se nad tem vandaliznom zgražamo, zbirajmo za spominsko pločo, da jej udolbemo napis: »Pod vlado Dr. Leskovarja si je tu Orel prvič perutnice osmodil!
Zastavice za koroški plebiscit so izdelovali te dni v naših šolah, tako vs*i se je reklo otrokom, sedaj pa so se te zastavice porabile za Orlovski tabor. Radovedni smo, kdo nam bo to zagonetko iazjasnii?
Seja mestnega sosveta: »Orlovski tabor". Včeraj se je vršila seja mestnega sosveta z dnevnim redim'- »Orlovski tabor«, na kateri se ie na surov način napadalo mariborsko protiklerikalno časooisje ter protiklerikalne elemente sploh — torej ogromno večino mariborskega prebivalstva. G. gerent je prepričeval svoje somišljenike, da je Orlovski tabor narodna prireditev in da bo na tujce, posebno na zastopnike antante napravilo slab utls, ako mesto ne bo okrašeno, ker se bo Iz tega sklepalo, da v Mariboru ni Slovencev. G. gerent in ž njim vsi njegovi Orli naj se potolažijo. Maribor je slovenski in bi to tudi pokazal, če bi bil Orlovski tabor narodna prireditev, t o d a to ni! Orlovski tabor je klerikalna strankarska prired tev in Maribor bo s svojo pasivno resistenco ssmo pokazal — da ni klerikalen. Gg. člani mestnega sosveta In g. gerent pa naj si zapomnijo, da so njihovi dnevi šteti in da se ne bo nikoli več do konca sveta zgodilo, da bi še kdaj klerikalci paševali na marlborskerh magistratu, kadar bodo enkrat mestni svetovalci in župan izvoljeni po onem ljudstvu, ki tu prebiva in ki bo te dni pokazalo, da je preraslo dobo klerikalne klečeplaznosti, da misli z lastnim razumom in da sovraži tnno. Orlovski tabor, s katerim ste hoteli pokazati svetu vašo klerikalno moč v Sloveniji in v Mariboru, ne bo pomenil za vas niti najmanjši plus Vi In oni, ki ste jih povabili na vašo prireditev, pa naj spoznajo, da jih niste povabili v svojo, nego v tujo hišo, da ste tu tujci, da tu niste doma, da je Maribor dom naprednih strank.
Capuder je postal mežnar? Zadnjo nedeljo je stopil po maši v Limbušu naš Capuder iz Kranja na krtino ob cerkvenem zidu ter začel — oznanjevati. Med drugim je oznanil tudi, da se vrši proti primerni vstopnini Orlovski tabor itd.
Orli iščejo kroje! Našim Orlom primanjkuje krojev ter so se radi tega obrnili tudi na Sokole, da bi jim posodili svoje. Opozarjamo na tozadeven Inserat.
Promocija. Na vseučilišču v Inomostu je dne 24. julija 1920 promoviral doktorjem vsega zdravilstva g. Anton Cizelj iz Vranskega, Čestitamo!
Angleška ljubezen do Jugoslovenov
se je v pravi luči pokazala pri izpraznitvi Radgone. Britiš>i polkovnik Gousset je bil poverjen, da vodi vsa tozadevna dela. Od naše strani se je naredila napaka, da se je vojaštvo umaknilo preje ko uradništvo postaje. Ko se je postajenačelnik Malgaj vračal od kosila nazaj na postajo, ga je napadla radgonska nemška fakinaža s psovkami: »Windischer Hund, nach Graz mit ihm, auf-hangen den Hund«. Malgaj se je zatekel v hotel, kjer je bival polkovnik Gousset in nanj apeliral, naj ga ščiti. Gousset pa ga je zavrnil, češ, »Deutsche schimpfen nicht«, nakar ga je Malgaj pozval, naj se sam prepriča o resničnosti nemške kulture. Gousset je prišel v zadrego, postal je naoram Malgaju prijaznejši in ga skušal tolažiti: »Nicht vvahr, Sie gehen freivvillig«. Malgaj ga je odločno zavrnil, da se umakne le sili. Nato ga je Gousset še enkrat opozoril »trotzdem, Sie werden sagen, Sie sind freivvillig gegangen«. O dogodkih izpraznenja Radgone bomo še poročali.
Izpraznenje ozemlja Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Nocoj pozno so dobile naše straže ob meji od Koroške proti Sv. Duhu na Ostrem Vrhu gcvelje, da se do danes 9. ure dop. umaknejo na črto, ki jo tvori do Sv. Duha prejšnja meja političnih okrajev Maribor— Lipnica in sicer po črti ob razvodju zapadno od Sv. Duha. Ob tej črti ležeče ozemlje morajo naše straže izprazniti ter izročiti avstrijski upravi. Natančno mejo določi še le obmejna komisija. Skoro gotovo pa je, da zgubimo najleoši vrh našega slovenskega Kozjaka, višino Sv. Duha na Ostrem Vrhu. '
Izpraznenje Špilja. Danes dopoldne je naša posadka v Spiljah ustavila svoje posle in jih izročila avstrijski upravi, katere poverjeniki so dospeli v Soiije z zjutranjim vlakom. Kako bo z dosedanjimi posli obmejne kontrole za potnike iz Jugoslavije v Avstrijo, ob tem časU še ni določeno. O iz-praznenju Spilia priobčimo jutri izvirno poročilo.
Surovo postopanje zagrebških orožnikov. Dva naša dijaka, ki sta dospela danes iz Zagreba sta nam naznanila zanimive stvari o postopanju zagrebških orožnikov, ki spremljajo vlak Zagreb—Zidani most. Ko je skočil eden od njiju iz čakalnice na peron skozi okno, ker se je vlak že pričel pomikati ter bi vsled groznega navala pri izhodu ne bi! več pravočasno prispel, sta ga pogiabila dva brožnika ter ga brez nadalnjega pretepla. Par dni poprej so orožniki na istem kolodvoru pretepli nekega trgovca tako, da so ga morali oddati v bolnico. Imena orožnikov so nam znana ter sta dijaka že napravila tozadevne korake na pristojnem mestu, ds se jima da zadoščenje. Take razmere smo doslej poznali le v Italiji, odločno pa protestiramo, da bi se skušale uvesti tudi v naši državi.
Napredno učiteljstvo v Jugoslaviji si je ustanovilo enotno udruženje za celo kraljevino in se izreklo v posebni rezoluciji za narodno in državno edinstvo. Nekaj komunistov, k| so hoteli zvabiti učitelje na stranpota in so s svojim terorizmom zborovanje motili, so postavili z lepo geslo na zrak. S tem je pridobila narodna in državna misel v prvi vrsti med širokimi plastmi narodna notfo poglobitev. Tam je nujna potreba, da se ustvari protiutež proti razkraja-jočini tendencam našpga duhovništva med kmetskim ljudstvom, in naše učiteljstvo je s svojim sklepom to prevažno nalogo prevzelo. Zanimivo je bilo, da sta Protič in Korošec drugi dan po učiteljskem zborovanju nastopila v parlamentu proti pravicam istega učiteljstva, ki je pokazalo komunistom pot iz svoje srede, da sta celo zaradi tega vprašanja izsilila krizo. Učitelji iima tudi niso ostali dolžni odgovora na to ne-čuveno izzivanje Učitelji so imeli še isti večer posebno zborovanje, na katerem je njihov vodja izjavil: „Mi radikalni učitelji smo ustanovili in držali radikalno stranko. Ko pa vidimo, da teptajo radikalci naše pravice, ki nam jih hočejo demokrati dati, bomo z vso strogostjo nastopili proti radikalni stranki in jo bomo zrušili I"
Ravnateljstvo Slov. mestn. gledališča
prosi tukajšnje slavno občinstvo, da gre kolikor mogoče na roko novim igralcem, ki iščejo stanovanja. Meblirane sobe naj se naznanijo upravništvu lista.
Trgovinska pogajanja medjugoslavljo In Čehoslovaško. Kakor se je že poročalo, je došla v Beograd čehoslovaSka delegacija, ki ima nalog, da uredi trgovske odnošaje medčehoslovaško in Jugoslavijo. Razgovori so se že pričeli. Sedaj se vrši debata o glavnih vprašanjih. Po končanih formalnostih so raz-deiili delegate v sekcije, in sicer 1. za splošno trgovsko pogodbo, 2. zb pošto in brzojav, 3 za promet in 4. za kontingentno pogodbo. Razen tega je ustanovljena tudi komisiia za likvidacijo kompenzacijske pogodbe s Ceho-slovaško od meseca marca m-1. Desedaj je največ delovala sekcija za splošno trgovsko pogodbo. Razgovori se vrše na podlagi določil svobodne trgovine. Prepovedan bo samo uvoz in izvoz nekaterih predmetov, ki so za državo potrebni- Glede na to je bil stavljen predlog, da se sklene nova kompromisna pogodba, s katero naj bi se obe stranki obvezali, da bo ena pogajajočih se strank dopustila kontingent prepovedanega blaga. Kot Sef čehoslovaške delegacije v teh pogajanjih fungira Matejček, čehoslovaški konzul v Beogradu. Z naše strani prisostvujejo pogajanjem delegatje raznih ministrstev.
Trgovski gremij nam piše v zadevi sladkorja: Tekom pet let so oblasti preskrbovale prebivalstvo s sladkorjem, vendar je tu preskrba v zadnjem času skoraj popolnoma odpovedala, tako da je dobila ena oseba na mesec samo XU kg sladkorja na karte To je najboljši dokaz, kako težko je dobiti to blago, katerega se pri nas ne izdeluje v zadostni množini. Obstoječa potreba pa je povzdignila ceno sladkorja celo na 120 kron za en kilogram, ker ga legitimni trgovci niso imeli več v zalogi. To pa zato ker je bil uvoz vsled naše nalute vedno bolj riskanten, so sklenile kompetentne oblasti opustiti trgovanje s sladkorjem, in ji dovolile prosto trgovino. Ko je bilo v tem času nekaj vagonov sladkorja v Trstu na razpolago, so Šili ljubljanski trgovci prvi, ki so sl ga tipali kupiti za tako visoko ceno, da so ga morali prodajati na debelo po 82 K kg... Tudi naši mariborski trgovci niso hoteli zaostati in so nakupili za mesto sladkor, katerega so za-mogli po 75 K kg. grosirati, o čemur so obvestili tukajšnje oblasti. — Naenkrat se je začela zboljšava!! naša valuta in italijanska padati, tako da se je hotelo dobiti morebiti v Trstu se nahajajoči sladkor za nižjo ceno. Kakor znano, je hotel neki tukajšnji neopravičeni trgovec to situacijo izrabiti in je ponujal sladkor na tukajšnjem trgu trgovcem neobvezno po zelo nizki ceni kljub temu, cte ni imel ne koščeka sladkorja. Trgovci, ki so imeli večje množine sladkorja po visokih cenah, so se pustili vsled tega manevra preplašiti in so začeli prodajiti sladkor pod nakupno ceno. Ko so pa sprevideli, da je bila ta cena sladkorja samo manever, niso hoteli še več žrtvovati in so nastavili cene v razmerju s kupnimi cenami, ki pa niso presegale postavno dovoljenega zaslužka, da celo pod nakupno ceno. To podajemo javnosti z zagotovilom, da so se mariborski trgovci vedno trudili, svoje odjemalce reelno postreči z dobrim blagom ter po zmernih cenah. Da pa se od njih kot privatnih podjetnikov ne more zahtevati, doprinašati za splošnost neizmerne žrtve je jasno. Kar se pa tiče tozadevne notice zaradi sladkorja v naših časopisih konštatiramo, da bi se te vesti ne bile nikoli obelodanile, če bi se bili prej informorali pri dosedanjih državnih preskrbovalcih sladkorja, ori magistratu in okrajnem glavarstvu. Upamo, da se bo v bodoče previdnejše i M postopalo. Novi verižniški urad tudi rajši tukajšnje avtohtono trgovstvo in na trg došle kmečke prodajalce, kakor da bi iskal verižnike in navi-jalce cen, za kar je prav za prav ustanovljen.-Mi bodemo o delovanju .tega urada ne samo pojasnili javnost, ampak ;tudi na višja mesta
interpelirali, zato prosimo vse trgovce in druge osebe, ki so bile po njih mnenju od tega urada neopravičeno kaznovane, da vse date in o delovanju dotičnih organov javijo podpisanemu gremiju. Trgovski gremij v Mariboru.
Krčni napad na cesti. Včeraj ponoči so našli na državnem mostu mladeniča ne zavestnega ležati na tleh. Poklicali so rešilni voz, ki je fanta prepeljal v javno bolnico. Ugotovilo se je, da je 18 letni posestnikov sin Boštjan Pliberšnik iz Rikarje vasi na Koroškem In da je na mostu obležal vsled krčnega napada.
Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo se je pri vseh mašah namesto besede božje in pridige cula sama reklama za orlovski tabor. Za ta namen so si najeli celo nekega patra, da bi bolj vleklo. Ljudje so ogorčeni in trdimo lahko, da bodo gospodje dosegli prav nasprotno kot so želeli. Še prej si nismo dopustili zlorabljati prižnice in spovednice, temmanj si jo bomo sedaj. Zato so se toliko upirali kancelparagrafu, ki jim bo že dal po kosmatem repu. Gosp. Martinek, ali si hočete res pridobiti, „zaupanje in popularnosti", ki jo uživa benediški župnik ? Mladi ste še, škoda bi vas bilo, zato se rajši držite Marijinih devic ter te farbajte, v cerkvi pa želimo čuti samo besedo božjo in nič drugega, ne pa naštevanje celega orlovskega programa od škofove maše pa doli do plesne veselice in proste zabave. Tudi ne hvalisajte preveč svojih Orlov kot edine pravoverce, poznamo jih. Ljudje so kakor drugi, grešniki, samo da se za nameček še razločujejo po klečeplaztvu, hlapčevstvu, breznarodnosti, udanosti papeževemu laškemu nacijonalizmu.
Gospodarstvo.
Pozor, lesni producenti! Na današnji seji lesnega odseka sa je iz dosedanjih naznanil zalog razvidelo. da so nekatere tvrdke naznanile napačno število vagonov, ki jih potrebujejo za les. Lesni odsek, ki je vršil svoto odborove selo pod nadzorstvom vladnega komisarja, objavlia, da se rok za prijavo množine eksportnega lesa podaljša do 7. avgusta 1.1, do katerega časa naj vsi lesni producenti, včlanjeni in nevčlanieni, ki reflek-tirajo na eksport lesa, javijo Lesnemu odseku pri Zvezi industrijcev v Ljubljani, Šeienbur-gova ulica 7/II, natančno množino lesa v svojih zalogah rezanega in tesanega, ki se nahaja na skladiščih ali na žagah (v gozdih se množine ne bodo vpoštevale) In :udi naznanijo točno kje se nahaia vsaka zaloga in skledališče, ker bo posebna komisiia kontrolirala napovedi. Pravice do vagonov imajo samo lesni producenti In legitimni lesni trgovci. Ob enem mora vsak naznaniti, koliko blaga je dosedaj izvozil. — Kdor ne bi do navedenega roka 7. avgusta 1.1 podal zahtevane iziave, ali kdor bi v svojj iziavi podal neresnične podatke, se pri razdelitvi vagonov tri mesece ne bo vpošteval. — Opozarja se, da naj se prijavi samo oni les, ki ga Ima vsakdo pripravljenega za eksport v tuje države. Ljubljana, 24. julija 1920. Lesni odsek Zvese industrijcev.
Obrtna banka, Ljubljana. Spričo mnogostransklh vprašanj zaradi podplsouania delnic Obrtne banke v Liubliani. obveščamo interesente, da se še nadalie sprpjemajo prijave za te delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Liubljani, ter njenih podružnicah v Celju in Mariboru. Za všako podpisano dol-nico je plačati znesek 200 K, ki predstavlja nominale teh" delnic, ter 30 K za stroške izdaje.
Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribot dne$29. avgusta 1920!
Zadnje vesti.
Pogajanja za sestavo nove vlade.
Beograd, 29. julija. Pogajanja med obema skupinama trajajo dalje v nekaterih točkah se je posrečilo dospeti do sporazuma, o drugih pa se pogajanja nadaljujejo.
S
Izpraznjenje Špilja.
DKU Š pil j e, 29. julija. Jugoslovenske čete so danes dopoldan izpraznile Špilje, katero je zasedel oddelek avstrijskih orožnikov. Deželni predsednik dr. Rintelen ter vodja deželnega centralnega urada, Glanz sta tudi dospela sem.
Razdelitev Tešinjskega.
DKU Praga, 29. julija. Sklep poslaniške konference o razdelitvi poljsko-čehoslovaških plebiscitnih ozemelj je bil danes po prizadetih strankah podpisan. Čehoslovaška dobi ves kar-vinski premogovni revir ter vso železniško progo Košiče—Oderberg. Od Tešinskega pripade Čehoslovaški vse ozemlje od Peršine vzdolž Oiše s tešinskim predmestjem na levem rečnem bregu z Jabloko in okolišem. Na Arvi teče meja med Babjaguro in Meguro do Cipša med Jurgovo in Nedečem.
Za poljsko-rusko premirje.
DKU Varšava, 28. julija. (Brezžično.) Zelo nujno! Vrhovnemu vodstvu sovjetske vojske v Moskvi. Poljski glavni stan potrjuje sprejem brezžične brzojavke od 25. julija ter naznanja da odpošlje odposlance 30. t. m. ob 20. uri zvečer po cesti Brest-Litovsk do sovjetskih predstraž. Prosi se obenem za sporočilo reda po katerem se morajo naši parlamentarci ravnati.
Turčija podpiše.
DKU. Carigrad, 27. julija. (Havas.) Vrhovni svet je prišel pod predsedstvom sultana do zaključka, da je podpis mirovne pogodbe za Turčijo neobhodno potreben.
Laška reklama.	«
DKU R i m, 28. julija. Položaj italijanskega življa v Splitu je vsled podpiranja in hujskanja oblasti jugoslovenskega prebivalstva še vedno ogrožen, "lugoslovensko časopisje priobčuje pozive na vojno proti Italiji ter zahteva osvoboditev, svojih rojakov ter osvojitev vseh ozemlj do Soče.
Požar v beneškem pristanišču.
DKU Rim, 28. julija. Pri požarju v beneškem arzenalu so eksplodirale tudi večje posode kurilnega olja in bencina. Živilska skladišča za pristaniške ladije so popolnoma uničena. Da se požar ni razširil na druge hiše se je zahvaliti le visokim pristaniškim zidovom. Škoda znaša več milijonov lir. — Vzrok požarja je še neznan. Uvedla se je tozadevna preiskava.
Grško-italijanski sporazum.
DKU Pariz, 28. julija. K grško-itali-janskemu sporu radi Dodekaneza poroča »Temps«; Zdi se, da je Italija spremenila svoja mnenja. Aliiranci, katerim so bila grško-italijanska navzkrižja predložena upajo, da bo italijanski odgovor zadovoljil Grčijo.
Iz rimske zbornice.
LDU. R l m, 28. julija. Zbornica je sprejela izvedbeni dekret k mirovni pogodbi saintgermainski.
Kmetski upor v Cataniji.
DKU, R i m, 28. julija. (Brezzično) V Cataniji je vdrlo v magistrat 500 delavcev, da protestira proti načinu razdeljevanja živil Pri tem je morala nastopiti policija. 7 oseb je bilo usmrčenih.
Razmere v Budimpešti.
LDU Budimpeita, 28. julija. Včeraj je v kavarni »Club« na Leopoldringu udrlo okoli deset mož, ki so napadli goste. Ravnatelj madžarske hranilnice, Verbely, je bil zaboden in je takoj umrl, odvetnika Varsanyia so ubili z udarci po glavi, zasebnega uradnika Kramerja so hudo ranili na glavi. Redarstvo je uvedlo strogo preiskavo, da se dožene, kdo so morilci. Minister Teleky je izjavil deputaciji budimpe-štanskih hranilnic in bank, da vidi bližajoči se trenotek, ko bo treba delati red z dejanji, ne pa z izjavami. Kot protirevolucijonarec je navajen, nastopati z vso energijo.
Boljševiki v Aserbejdžanu.
DKU London, 28. julija. Kakor poročajo „Times" iz Carigrada se nahaja Aserbejdžan popolnoma v oblasti boljševikov.
<
Francozi v Damasku.
DKU Bajrut, 28. julija.. (Havas) Francozi so vkorakali v Damask. 26. t. m. se je sestavila v Damasku nova vlada.
Borzna poročila.
LDU C.urib, 28. julija. (Borza). Berlin 14.20, Newyork 583, London 22 06, Pariz 45.30, Milan 31.85, Praga 11.75, Beograd 31.75, Za-greb 8, Dunaj 3.50,
LDU Dunaj, 28. julija. Berlin 447, Curih 2800; valute; nemške marke 445, romunski leji 420, levi 320, švicarski franki 27.75, francoski franki 12.95, lire 9 00, angleški funti 6 30, dolarji 165, rublji 263; v prostem prometu: Zagreb ‘245—265, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice ali v žigosanih kronah ]00 do 112, Praga 370—392, Varšava in Krakov 95 do 105, čehoslovaške krone, pettisočaki 372—396, manjši bankovci 373—397, novi dinarji 975 do 1025.
LDU Beograd, 28. julija. (Borza.) Valute: 20-dinarjev v zlatu 24—24'20, angleški funti 68—70, francoski franki 150—158, dolarji 18—18’25, italijanske lire 110—115, levi 42—43, romunski leji 50‘50—51, nemške marke 46—4650, drahme 250—270, čehoslovaške krone 40—41, avstrijske krone 1T50—12’50; devize: Pariz 125—128, London 65—67, Berlin 45'50—46, Dunaj 10*10— 10‘25, Praga 40—41‘50.
Mala oznanila.
Pridnega šoferja išče okrajno glavarstvo Maribor.	3—2
2 viničarske družine
s 3 do 5 delavnih moči se išče. — Vprašanja: Pachta, Zg. Sv. Kungota pri Mariboru. 2-2
Bele platnene čevlje
vse velikosti ima v zalogi čevljarska obrt Ivan K r o i s, Koroška cesta 18.	3—2
mmri innnnrTtnn
Rabim večje skla-diiče (magacin) tudi klet, najraje v bližini glavnega kolodvora. Franc Ogrizek, trgovec, Vetrinjska ul. 17. 2—2
ErrirriDnDnuLiLJLUD
<3—
n:zxxxxzxzxxxxxxx3
Gostilna Alvis, Maribor
Fr. Rudi
Brate, kam se Ti podaš ? Dobra vinska kapljica V vilo Alvis, saj poznaš Se tam toči, ljubi gost, Vendar tisti krasni kraj, Torej pridi — na radost. Kjer gostilna je sedaj.
Proda se oprava za trgovinski lokal. Vprašanja v upravništvu.
-orj—
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Zahvala.
Za izkazano mi sočutje ob bolezni in smrti mojega dragega soproga ozir. brata, svaka in strica gospoda
dr. Viktorja Sušnika
odvetnika t Pliberku
izrekam v svojem in vseh sorodnikov imenu svojo iskreno zahvalo. 'Zlasti se zahvaljujem g odvetniku dr. Franjo Rosina kot zastopniku odvetniške zbornice za njegov gin-ljiv nagrobni govor. Iskrena hvala tudi zastopstvu mariborskega Sokola, Pliberčanom, g. gerentu mesta Pliberk, stanovskim tovarišem in vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Maribor, dne 26. julija 1920.
Milena dr. Sušnikova.
Hrasno posestvo
v bližini Maribora za prodati Cena 1,300000 kron. Vpraša se pri oskrbniku Franjo Korent, Maribor, Smetanova ulica 48.	4—2
Razpis.
Mariborska mestna plinarna Ima na prodaj
126 m Mannesmann-cevij
175 mm notranjega premera. Posamezne cevi so 4 m dolge in 100 kg težke. Cenjene ponudbe naj se blagovoli vposlali direktno na mestni magistrat v Mariboru.
Vladni komisar:
Dr. Leskovar 1. r.
Traverze za prodati!
2 kom. U željezo, profil 30, dolžina 9*65 2	nosilca	(Iraser)	„	26,	»	9*65
1	»	»	„	»	24,	»	5*10
1	„	„	„	18,	„	5*10
Vprašati:	2—1
Gjuro Valjak, Urnim JeM", Maribor
:xxxxxxx:	□	m	n	m	
(g|j t=3grd~]| ir3gcEr|j~E=ga if črgcn |[ cngczi |[0
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stk&Ser.
©j| ii jj	i:';F',i
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto slralanja v meatu, na kolodv^ Ifk, kakor tudi sprsmlgsinje Seiesniikih v«A> Pojasnila v pisarni PristeniSina ulica 3U
Orlovski tabor!
W*Wl
Bratje Sokoli!
Orli in Orliči. Orlice in Orličice se obračajo do Vas. da se jih usmilite v sili, jim pomagate iz zadrege ter jim posodite svoje kroje. Posebno se priporočajo gospodje kaplani, ki bi sicer morali v tei hudi vročini, kakor kaže slika, nastopiti v frakih.
Pozor!
„Mariborski delavec'*
ie edini slovenski dnevnik na Štajerskem!
M'
Mariborski delavec
ie najcenejSi drevnik v Jugoslaviji!
En četrt vina spijete na mesec manj, pa imate svoj lasten dnevnik. Naročite si ga takoj!
Širite ga od hiše do hi šel