Kiji ^ «Un razen .oboi. nedelj in praznikov. ^ tO, ««Pt Saturdâjfc r^y. «a mm PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prodori: 2M7 South Lawndale Ave.4 Office of Publication: • SU? South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4S04 Cena lista je $6.00 Miter January t«, IMS. M Um »Mt-ottlM » Ckimm«. lUteoto. WÊéK Um A et W Um«» W Hwk I. im. CHICAGO. ILU ČETRTEK, H MAJA ¿(MAY M). 1S41 Subacription $8.00 Yearly ÍTEV.—NUMBER 100 Acceptance for mailing atipedalrate of poatage Prov^ far in section 1103, Act of Oct S. 191T, authored on June 4, 191», rdite bitke na rškem otoku napadli angleške bojne ladje rcija grozi z INTERVENCIJO .don.22. maja.—Nemški pa-inčete, ki so jih pripeljala «ortna letala, niso zasedle w važne točke na Kreti, ® otoku, v bitkah z angle-in grškim vojaštvom. Na-i napadalne čete so uprizo-tudi naskoke na skalnato tje Krete, a so bile vržene I» ' > it iz Kaira, Egipt, pravi, da lo tisqp Nemcev ubitih in i v torek, ko so se pričele , Več nemških brezmotor-etal, ki so prevažale voja-ste, se je razbilo ob pristan-i otoku. Poučeni krogi trda se okrog 7000 nemških Icev bori z angleškimi in ii četami. rila. 22. maja.—Nemški miki so napadli angleške ladje v vzhodnem Sredo-kega morja, poroča DNB, a časopisna agentura. Bom-zadele eno bojno ladjo, pet rk in eden rušilec. Na šti-nastal požar. KKisče napada ni omenjeno ečilu, toda domneva se, da o v bližini Krete. 21. maja.—Poročila iz i, Egipt, se glase, dk so bili emški vojaki, ki ao §£ tla s padali na Kr otoku, pobiti ali ujeti, i letala so pripeljala naj-1500 vojakov, ki so nosili ■rme novozelandskih čet. ila dostavljajo, da so angle-grske čete gospodar situa-i Kreti. Nacijska invazija na katerem se nahajajo kralj Jurij in člani njegove »e je izjalovila. mier Winston Churchill je tiral parlament o invaziji, tudi povedal, da so neka-adalci nosili novozelandske K uniforme. Nemci so na-di okupirati strategična «a, kar pa se jim ni posre- lia. 21. maja.—Tu so prida je vojna v Sredozemlju i v novo fazo, niso pa pri-invazije Krete po padalcih uh. ki so jih pripeljala »rtna letala. Uradno poro-«vi, da so nemška letala * bombe na vojaška letali-Kreti in pristanišče v za-*di Angleška križarka v ™«n»šču je bila poškodo- W vest pravi, da so nem-w»rni«e p«,topile več an-» parnikov v zadnjih »*upna tona/a teh je zna- e.uuo ton. Načrt o kontroli plovbe sprejet Roosevelt dobil večjo oblast Washington, D. C« 21. maja.— Nižja kongresna zbornica je sprejela zakonski načrt, ki daje predsedniku Rooseveltu kontrolo nsd trgovskimi parniki. Če bo sprejet tudi v senatu in postal zakon, kar je skoro gotovo, bo predsednik določal, kje bodo parniki pluli in kakšen tovor bodo vozili in tovorne cene. Republikanska opozicija pod vodstvom kongresnika Jamesa C. Oliverja je predlagala amen-diranje načrta tako, da Roosevelt ne bi mogel poslati parnikov, naloženih z orožjem in bojnim materialom, v severni del Rdečega morja, katerega je Hitlerjeva vlada proglasila za vojno cono. Predlog je bil poražen in načrt sprejet v prvotni obliki. Senat je istočasno sprejel zakonski načrt glede ustanovitve urada za vladna poročila z 30 proti 18 glasovom. Nasprotniki so argumentirali, da bo ta urad Rooseveltova propagandna malina, slična onim, ki jih imajo evropski diktatorji. Načrt je med drugimi pobijal tudi senator Norris, progresivec iz Nebraska. Ta je bU že prej eprejet Miiji aborniei, kateri > 4>ll vrnjen, da ga odobri z dodatki vred. Učiteljska unija za izključitev komunistov Chicago, 21. maja. — Tukajšnja učiteljsks unijs, včlanjena v Ameriški učiteljski federaciji, se je s 5258 proti 802 glasovom izrekla za izključitev dveh unij v New Yorku in ene v Philadel-phiji iz federacije. Te unije so bile obdolžene, da so pod kontrolo komunistov. Izid glasova-nja je o>javil Mark Starr, član eksekutivnega odbora federacije. On je naznanil, da bo glasovanje zaključeno 31. maja in rezultat objavljen. Starr je rekel, da je mnogo učiteljev izstopilo iz federacije v znak protests proti komunistični kontroli nekaterih unij. 21 maja.—Nemški na-l* P°zltlJc angleškega vo-1*'Ptu je bil odbit, po-™>vn,, poveljstvo. Izvršen lv! Upu/Za. italijanske ** v Ubiji. Napad je bil •pomočjo v Ameriki izde-■ooibnikov k, so bili po-Nemci ko izgubili ~7v'n °kl<»pnih avtomo-' ^ikoku. i*' Turčij a, 21. maja>_ * ** i* za pretila z in--*vi>»''ji.če bo nemška t« p()kra. r° «tero ima Francija ¿"'^»h. ki večkrat b' ^ vi,(|, pravi Q1 , fc,r'j*kih leu- Turčije, \>ilu VKmrtni ; r"'m^ke čete ZM- ' U\ k"r nemške v Mariji. Grčiji izda Dodatni milijoni za financiranje WPA Cez 1,600,000 oseb na relifni listi Washington. D. C.. 21. maja.— Predsednik Roosevelt je včeraj naslovil poslanico kongresu s pozivom, naj dovoli $886,000,000 za financiranje gradnje relifnih projektov in oskrbo revežev za prihodnje fiskalno leto, ki se prične 1. julija. Ta vsota bo zadostovala za vzdrževanje milijona ljudi. Predsednik je dejal, da je brezposelnost padla kot posledica izvajanja obrambnega programa, vendar je očitno, da industrije ne bodo uposlile vseh, ki nimajo dela. Uprava WPA je objavila poročilo, ki pravi, da je bilo v aprilu 1,600,000 oseb na relifni listi. Število uključuje one, ki so zaposleni pri relifnih projektih in one, ki dobivsjo podporo, ker+ niso sposobni zs delo. jporočilo naglaša, da se bo število od relifa odvisnih oseb znižalo na milijon v juliju. Roosevelt je v svoji poslanici sugestirsl kongresu, naj revidira zakon, ki prepoveduje uposll-tve nedržavljanov pri gradnji relifnih projektov. Dalje je svetoval, da uradniki WPA pridejo v območje civilne službe. v 'V 1 ' ' / Kostarika izpusti aretirane mornarje Ssn Jose, Kostarika, 21. maja. — Vlada je naznanila sklenitev dogovors z reprezententi nem-škegs in italijanskega poslani-štva glede izpustitve članov posadk nemškega tovornega par-rijka Eisenach in italijanskega parnika Fella, ki so bili areti-rsni in odvedeni v ječo. Jspon ski psmik bo vzel mornarje na svoj krov. Ameriška vlada je bila informirana o tem, preden so kostariške avtoritete sklenile dogovor glede izpustitve mornarjev. t sacrsE&asaBsaaoB in na otokih v bližini turškega obrežja. Obroč bi ae strnil z nemško okupacijo Sirije in Iraka. Betmt. Lebanon. 21. maja — Situacija se je poostrila v Leba-nonu in Siriji, ko so sosednje države odredile zatvoritev angleških konzulatov. Člani teh ao že odpotovali. Angleški letalski napadi na gnezda nemških bombni kov v Siriji ae nadaljujejo. V Iraku je aktivna močna nemška letalska sila. Sem dospelo poročilo pravi, da so bila an-Kl.-Ake čete poražene v bitki pri liksru in na zapadni fronti. Bombe, katere so vrgli Nemci, so uničila 30 angleških motornih vocil. Trgovina cvete v britskem imperiju I • ...........y / "i . . \ L ... f"* M|lija postala glsfr* na odjemalka blaga Waahlngton. D. C., 21. maja. Trgovina je zavzela velik obseg v kolonijah in dominionih britskega imperija, kar je posledica vojne v Evropi in Afriki. Po podatkih, katere je zbrala časopisns agentura Aasocisted Press, gre skoro ves previšek blaga, ki ga producirajo kolonije, v Anglijo. Industrije po vsem imperiju so založene z naročili. Dominioni in kolonije so že pri-spevsle ogromne vaote za financiranje vojne proti Nemčiji in Italiji. Dominioni — Avatralija, Nova Zelandija, Kanada in Južnoafriška unija — ao napovedali vojno Nemčiji in Italiji. Velike in male enote imperija pošiljajo pomoč Angliji. Avatralija, ki i-ma 8,867,000 prebivalcev, prodaja izključno Angliji previšek volne, mesa, masls, sirs, sladkorja in drugega blaga. Prav tako Nova Zelandija in Južnoafriška unija. Kanada potroši $3 000,000 na dan za kritje stroškov vojnih o-persclj. Ona tudi kooperira z Avstralijo in Novo Zelsndijo pri vežbsnju vojaških letalcev. Njen program določa izvežbanje 30,-000 pilotov letno. Vsi dominioni in kolonije pošiljsjo tudi vo-jaške čete na fronte, ns ksterih se Angleži bore proti svojim sovražnikom. dogovormedru-darji in operatorji odobren Magnatje ts južnih dr-iav se le upirajo LIVARJI DOBILI ZVI-SANJE New York^l. n*ja.^Nov dogovor med rudarsko unijo UM-WA In operatorji s severs je bil včeraj odobren na skupni konferenci reprezantSntov o b a h grup. Dasi se dogovor aplicira tudi ns premogovni polja na jugu, niso bili operatorji z jugs reprezentirani na konferenci. John L. Lewia, predsednik rudarske unija, ja poi odobritvi dogovora izjavil, "da se bodo operatorji z juga podali fe podpisali pogodbo. Upamo, da se bo to zgodilo kmslu, ker se mors zgoditi." lllinoiski rudarji dobili koncesijo Springfield. m., 21. msja. — Rudarji so izvojevali pravico, da lahko obnove napore, da se jim plača brezpoaelnostna podpora zs čss, ko so premogovniki počivali. Divizija delavskega de-partmenta. ki upravlja brezpo-aelnosti sklad, je dovolila voditeljem rudarska unija UMWA vložitev priziva proti odloku Martina Durkina, državnega de-lavskegs direktorja, da rudarji niao upravičeni do podpore. Čez 20,000 rudarjev zahteva podporo in njihov argument ja, da ao bili izprti v čaau pogajanj glede sklenitve nove pogodbe in da niao stavkali. Charles O'Neill,, predstavnik operatorjev iz severnih držav, in Lewia sta po konltrenci naznanila, da bo dogovor rstificiran in podpisan prihodnji teden. Predstavniki unija in operatorjev z juga se bodo sestsli prihodnji petek v Washingtonu s člani federalnega posredovalnega odbora. Novft pogodba deloča zvišanja dnevne mezde na $7 na aeveru in jugu. Pogodba, katere veljav-noat ja potekla 1. aprila, je določala mezdo $8 pa aeveru ih $5.60 na jugu. Operatorji iz juš-nih držav zahtevajo, da mezdna razlika 40 centov ostane v veljavi in to je glavity vzrok spora. Unija je izvojevali' tudi počitnice a plačo za rudarje. Vsako leto bodo počivali dvanajst dni in za to dobo bodo prejeli $20. Dogovor krije okrog 330,000 rudarjev v osmih državsh, ki pro-ducirsjo 70 odstotkov mehkegs premogs v deželi. Chlcsgo, 21. maja.—Obrat v 40 livarnah v čikaškem okrožju je bil danes obnovljen^ ko je pet krajevnih unij livarjev preklicalo stavko, katera je trajala osem dni. To se je zgodilo po konferenci med predstavniki unij, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji, in organizacije delodajalcev. V stavki je bilo zavojevanih 4000 livarjev. Nova pogodba določa zvišanje plače za enajst centov, ksr pomeni, da bodo prejemali $1.16 na uro. Niagara Falle. H. Y* 21. maja —Člani unije CIO so odglasova-11 za oklic stavke proti Carborundum Co., ki se prične 26. maja, če ne bo kompanlja pristala na predložene zahteve. Charles A. Doyle, organizator unije, je dejal, da kompanija zapostavlja člane unije in podpira "neodvisno" unijo. V tovarni te kompe nije je upoalenih .1200 delavcev. Lorala, O« 21. maja.—"Divja" stavka članov unije ADF v ladjedelnici American Shlpbuild ing Co. je bila včeraj končana Stavkarji, ki so se danes vrnili na delo, so izvojevali zvišanje plače za pet centov na uro. Anglija objavila poročilo o izgubah London, 21. maja. — Anglija je izgubila 54,200 mol v kampanjah v Franciji in na Norveškem v preteklem letu po poročilu, ki ga je podal Richard K. Lew, finančni tajnik vojnega urada, v parlamentu. Anglija in dežele brltakega imperija so imele 437, 000 vojakov v Franciji ob prtčet-ku nemške invazije ninosemsklh držav, Od tega števila ee jih je .'<84,000 rešilo s umikom v An glljo, 40,000 vojakov so Nemci ujeli, 13,000 pe je bilo ubitih Mllitaristične ekapedidje i Norveškem se je udeležilo 23.-000 vojakov in 22 600 se je vrnilo domov, Nemci so ujeli vo-jakev Vzroki poraza Jugoslavije Dežela ni bila pripravljena na vojno Budiaapešia. Ogrska. 21 maja. — Polagoma prihajajo na dan dejstva, ki pojasnjujejo vzroke poraza Jugoslavije v nekaj dneh. Nemci trdijo, ds so bile poslane v akcijo ssmo štiri motorne divizije. Poročila, da so utrpeli ogromne Izgube, so bila pretirana. Nemci pravijo, ds so izgube znašale okrog tisoč vojakov ubitih in ranjenih. Očitno je, da je bila Jugosla vija manj pripravljena na vojno z Nemčijo kot je bila Poljaka. Armada ni bila opremljena z modernim orožjem in se sploh ni mogla upirati nemški vojni mašini. Srbi ao v prvi svetovni vojni demonstrirsli svoje junaštvo, kar ae ne more reči o jugoslovanski srmadi v tej vojni. Kon-fuzija se je pokazala takoj po nemški invaziji. Člani generalnega štaba sploh niso pričako-vsli nemškegs sunka pri NiŠu, ki je razklal deželo na dvoje. Odredili niao niti uničenja mostov in cest, po ksterih je potem prodirala nemška armads. Jugoslovanska armada v tej vojni je bila taka kot dešela. Razkol med Srbi in Hrvati ao naciji izkoristili v svoj prilog. Armada sploh ni Imele enotne-gs poveljstva in generali niao vedeli, kje ae nahajajo oddelki vojaških zborov. Komunikacij-ake zveze so bile pretrgsne takoj po vkorakanju Nemcev v Jugoslavijo. « - Macedonci apelira-jo za plebiscit Izogniti se hočejo italijanski dominaciji lalenbul, Turčija« 21. maja.— Člani macedonske delegacije v Turčiji so nsslovill peticijo osi-šču, nsj odredi plebiscit v srbskem delu, ki meji na Albanijo, da se ts kos bivše jugoslovanske kraljevine ne priključi Albsnljl pod Itslijsnsko vlado. Delegacija naglaša v peticiji, da v distriktu, ki se rsztezs 60 milj v južni smeri od Tetovs do Struge in Ohri-ds, bivsjo izključno Mscedonci In Ssrsko gorovje tvori naravno mejo med tem distriktom in Al-bsnijo. Bolgarski diplomatlčni krogi so nsmignlli, ds bodo Nemci ugodili apelu in podprli Mace-donce in tako uničili stare italijanske ssnje glade reztegnitve Albanije, ki naj bi ukljuČevsls ozemlje severovzhodno od reke Morsve, kakor tudi Skoplje in Veles, Bitolj In Florino v grški Macedonijt. Dasi vprašanje macedonske meje še ni prišlo v ospredje pri poravnsvi balkanskih zadev, odkar sts Nemčija In Italija sased-U Jugoslavijo in Orčijo, mace-donski voditelji upsjo, ds jim Francija sklene sporazum z ameriškimi državami Domače vesti V bolnišnici Chlcsgo.—V torek so s dels odpeljali Franka Bisjaks, člana društvs Slsvlje. v okrajno bolnišnico. Imel je nspsd v želodcu. Člani naj ga obiščejo. Nahaja se v wsrdu 55, postelje 4, vhod is Wollcott streeta. Nov grob v Wyomlngu Ročk Sprlngs, Wyo,—Dne 15. maja je tu umrl Andrej Peter-nel, star 72 let in doma is Po-ljanake doline na Oorenjakem. V Ameriki Je bil 44 let ln tu zapušča ženo, pet ainov, hčer, dva brata in dve aeatri. Podlegel je raku v želodcu. Bil Je član društva 10 SNPJ. Is Oklahome Henryetta, Okla —Dne 6. maja je umrl Mstevš pister, stsr 60 let in rojen v Feldenu ns Koroškem. Bil je člsn društvs 220 SNPJ in tuksj zapušča ženo in tri hčere. • član umrl v Lorslnu Lorain, O.—Pred dnevi Je v tej naaelbini umrl John Kragelj, stsr 66 lat in rojen v VolČah pri Tolminu na Goriškem. Bil je član društva 10 SNPJ in tu zapušča ženo, dva slnovs in dvs vnuks. Tiskarji glasujejo o vstopu v ADF Chieago, 20. maja. —' Ali te mednarodna tiskarska uniji ponovno pridruži Ameriški delavski federaciji, bo odločilo splošno glasovanje, ki ss prične jutri. Unijs ims okrog 80,000 čls-nov. Iz ADF Je bils suspendl-runa v jsnusrju preteklegs leta, ker se Je uprls plsčevsnju Izrednega ssesments ss financiranje boja proti Kongreau indu-Htrijskih organizacij, V januarju tega leta so člani ekaekutiv-negs odbora ADF zsključili, ds se tisksrjl lahko spet pridružijo brez plsČitve kazni. Nemčija mnliala odmerke mesa Berlin, 21. maja. — Redukcija porabe meaa za dvajaet odstotkov je bila naznanjena po živilskem ministru. Nov dekret določa znižanje mesa od 500 na 400 gramov na osebo ns teden. Ministrstvo je obljubilo zvišs-nje odmerkov mssls in zele-hjsve. Prevaialci mleka dobili zvišanje Chicago, 21. msJs.—Predstav nikl unije prevsžslcev mleka so sklenili novo pogodbo z organizacijo delodajalcev, ki določa med drugim vzpostavitev stare mezdne lestvice. PrejemeII bodo $48 ns teden poleg provizij. Zvi šsnje Je retroektivno do 30. apri- la, ko je potekla veljavnost sta re pogodbe Unijs ims 5200 čls .ttïïrxâ * P-*«» » Federalni sodnik prejel podkupnino Philadelphia, Pa., 21. maja.— Wllliam Fox, bivši ftlmekl mag nat, je povedal na obravnavi pred federalnim sodiščem, ds Je "posodil" bivšemu federalnemu sodniku J. W. Devlsu $27*00, da je odločil njemu v prilog. Daviš ae mora zagovarjati na obtožbo zlorabe svoje oblasti in Isreka-nja rasaodb ze denar. Devisa je imenoval za federalnega sodnika predsednik Wílaon. Poleg njega m mor« zagovarjati pred sodiščem Morgan B. Kaufman. odvetnik bivšega filmskega mag- Cilejska vlada odkrila zaroto Santiago, Čile, 21. maja.—Policija Je aretirala 32 članov bivše nacijska stranke ns obtožbo, ds so namersvall uprizoriti puč proti vladi. Aretacije so sledile bitki, v kateri Je bil delegat ra dikalne stranke ubit In štiri osebe ranjene. Velike poplave v ogrski pokrajini Budimpešte, Ogrska. 21, maja —Sedemnajat ljudi Je izgubilo življenje v poplavah v pokrajini v vznožju Karpatakega gorovja. Povzročena škoda je velika Hull obsodil politiko Petainove vlade VPRAŠANJE KOLO-NIJ V OSPREDJU Vichy, Francija. Ii.*jfttit.— Tukajšnji krogi so namignili, da Francija nameravs skleniti sporazum s ameriškimi republikami glede svojih otokov in pose-Ščin ob sspsdnl hemisferi. Prej je bilo nssnsnjsno, ds Je Fran-djs ss uključitev vseh svojih kolonij v Afriki v "nov red", ki gs Hitler snuje v Evropi. Ker je situacije ns drugi strani morjs drugačna, bo Francija gledala, da otok Martinique ob Zapadni Indiji in druge poseščine ob sa-padni hemisferi korakajo po poti» ki Jo je začrtal dogovor med Japonako in Indokino. Japonska je s dogovorom dobila koncesije glede rabe letslsklh ln pomorskih bss v Indoklni. Uradni krogi so pojasnili, da se deklaracija, ds se bo Francija borila ss ponovilo kontrolo afriških kolonij, ki so prišle pod do-minscijo pristašev generala Chsrless de Osulla, voditeljs "svobodnih Francozov", ne tiče kolonij ob sspsdnl hemisferi. Ti so zanikali govorice, da Je Pe-tsinovs vlada posvarila ameriško vlado, da bo postavila alio proti sili. Dovoljenje ss potovs-njs na otok Msrtinique so bila suspendirsns uradi kompliciranega položaja francoskih po-seščin ob zapadni hemisferi. ^ čaaeplana sgenturs Telemon- dlal je omilile pretnjo, ds bo Pe-tainova vlsds odredila draatidno akcijo proti francoskim "svobodnim četsm", ki se bore na strani sngleških srmsd. Ta pravi, da isjsvs le izrsžs stališče francoske vlade proti upornikom. San Juan, Portorike. 21. maja. —Potniki, ki so dospeli sem s letalom z otoks Msrtinique, so povedali, da hoče na stotine ljudi odpotovstl is te francoske kolonije. Dvesto oseb se je ukrcalo na psrnlk, ki Je odplul is neke otoške luke proti dominiksnski republiki. Francosks križsrks Emile Berlin in transportni psrnlk Bearn, ki sts odresans od ostslega brodovja od kapitulacije Francije pred Nemčijo, sts se vrnile v tukajšnjo luko. Wssklngton, D. C.. 21. maja.— Državni tajnik Cordell Hull Je povedal francoskemu poslsniku Qsstonu Henry-HsyJu, da Je Amerika uvarjena, da Hitlerju naklonjeni elementje imajo glavno besedo v Petalnovl vladi. Ta je Šla preko pogojev premirja, ko se Je odločila sa poglobitev kooperacija z nacijsko Nemčijo. Poslanik se Je oglasil v Hulio-vem ursdu, ds protestira proti neprijateljski ameriški akciji v zadevi zasege francoskih parnikov, Ti so zdaj pod ameriškim nadzorMtvom. Vprašanje francoskih kofonlj ob zapadni hemisferi Je bilo tudi ns rešetu. Hull Je oposorll poslanika, ds Frsncijs ne more pri-čekovati zadovoljivih odnošejev s miroljubnimi državsmi« dokler Petsinovs vlsds ne revidira sve-je politike. Ts je dovolile Nemcem rabo letališč v Siriji za napade na angleške čete v Iraku. Ameriška častnika ^ v Novi Kaledoniji Noumea, Novs Kaledonija, SO. ms ja. — Charles Coe In Frank 0*B«irne, ameriška mornarične častnika, ata priletela sem s letalom z namenom, da ugotovita, ali to mesto lahko postane oporišče za ameriška bojna letala v slučaju zapleta Združenih držav v vojno Nova Kaledonija Je frannmku piMeet pod dominacijo priatašrv rebelnega generala Char lesa de Ciaulls. i\r PROSVETA , i-'- rcirrrr-r>»fM«»íí>frfffffr ■ ■ 'rrffnf-W ......... PROSVETA THE KNLIGUTiTNMUNT GLASU o IM LASTNIMA BI oVSMSSS »USODNE rouro*t*r. jsvmotS MarWaiM m MnJ«. M.*« (ktoSCtato««» I» |m M Mu. «3A0 M pol 1*14. «I M z« talrt krta. M to Um HM «to lato. » U » tal lato; M SJfc SdtocrtptlM rs Uit trn tta Stotoi («to« CM«*» •«4 Cmw* H H r«r. 0M*n* »M CWo P M p« rw, iMlfl MUUto M* P« (■„m mI—iir p* S»Sr'<^ru uoMpM Soptoov ta mm-ruteniii ii«Uov m mt vratajo n hnptol Sterin» »wbta »trtic. Stmm. lut) m vntota pflíUj.UrljU tow itatata. ta Ai««*!** r»toi •• m —¿mg* .■»•1«M mí ta MurNd. Otato _ JÜLjm. «ta. wUi ta Ntoiwi iU4 ••If-s44r«tota «Mi ata*ta4 I* BOS V KT A WT4I S» Uital» A»«.. IBM OT TMK rSVKKATMD Date» v ofcWtai« M »rl~«r (May -«I, 1941), »alto » toi ma Mb•• ta» élumom pfà fmartir te tricota*»«, to a» *«■ NM M aatod Hitler—"delodajalec" Čl Urno tole: v '■■^^filMM "Hitler >e v zadnjih desetih letih največji dobrotnik milijonov ameriških delavcev, ki so bili prej brez dela in na relifu, zdaj so pa zaradi Hitlerjeve vojne upoaleni v oboroževalnih industrijah. Dokler bo Hitler ropotal v Evropi, bodo ti milijoni ameriških delavcev imeli zaslužek, čim pa bo premagan, pojdejo nazaj na reiif. Ali ni bolje imeti delo, kot pa biti na relifu?" Prav tako logično bi bilo, če bi čitali v listih tole: * Ameriški zločinci, katerih je po nekem računu 100,000, so največji dobrotniki tisočerih in tisočerih policajev, biričev, ječarjev, porotnikov, sodnikov in rabljev, ki imajo dober zaslužek zaradi njih. Dokler bodo morilci, roparji, posilne-ii, tatovi, goljufi in vsi ostali kriminalci ropotali po Ameriki, bodo tisočeri in tisočeri policaji, bi-riči, ječarji, sodniki in rablji imeli dober zaslu-žek — Čim pa zmanjka zločincev, pojdejo omenjeni na relif. Ali ni bolje imeti delo (fokršno-koli, čeprav obešanje kriminalcev) kot pa biti na relifu?" Otročja logika v prvem in drugem primeru predpostavlja, da so prizadeti nezmožni za kaj drugega, zato morajo biti hvaležni Hitlerju ali navadnemu zločincu za svojo eteistenco. Po tej ikiaani logiki bi morali reh^zni delavci vedno moliti za velik potres ali kugo, da bo dovolj dela s prezidavanjem mest ali izdelava-njem rakev in kopanjem grobov — ali pa moliti, da bi Hitlerjeva vojna večno trajala, kajti potem bo dovolj dela vso večnost! Ignoranca te vrste je največ kriva, da so še na svetu navadni zločinci in velehudodelci, ki vodijo agresivne vojne. Glasovi Posledice demagoštva V zadnji številki mllwauŠkega Obzora so pod naslovom "Ali je akcija za pomoč stari domovini vredna, da jo podpiramo?" našteti razni ugovori, ki jih navajsjo rojaki v Milwaukeeju proti omenjeni pomoto! akciji. Med temi izgovori je tudi tale: "Nadaljnji njihov argument je bil (najbrše kje na seji ali v gostilni) znani stari 'milijon-dolarski fond/ ki je bil baje istotako zbiran v dobrodelne svrho, a ae je potem kar nekam iagubil, da še danes menda nihče točne ne ve, kaj se je v resnici zgodilo z njim." Gornje besede so natančno posnete po klepetuljah, ki še dvajset let nekaj klepečejo, ne vedo pa, kaj klepečejo. Če bi se ljudje, ki se ozirajo na to klepetanje, samo malo potrudili, pa M imeli pred seboj točne informacije, zakaj je bil "milijondolaraki" sklad zbiran in kaj se Je zgodilo z njim. Drugega jim ni treba, kakor da zasledujejo račune o omenjenem skladu, ki so točno objavljeni vsako leto po poverjeništvu. Zadnji račun je bil objavljen v Prosveti 12. marca IMI, Poverjeništvo, ki upravlja ta sklad kolikor ga je še, sta gl odbor SNPJ in eksekutlva JSZ Nadzorni odbor 8NPJ pregleda vsako teto račune omenjenega sklada in poročilo o trm je objavljeno skupaj z računi naše jednote. Na tiaoče naših člapov redno čita te račune in val ti lahko potrdijo, da so besedo, da "se je (milijondolaraki sklad) kar nekam izgubil, da še danes menda nihče točno ne ve, ksj se je zgodilo z njim" — navadno babje klepetanje V^i oni, ki so zadnjih 20 let redno zasledovali poročila In račune tega sklada, vedo tudi to, da "milijondolaraki" sklad nI bil noben dobrodelni (»klad, pač pa je bil političen sklad, ki ae je zbral v politične namene — za rcpubličanako propagando v Jugoslaviji. To )e bil prvotni namen Jugoalovanskega repubhčsnskoga združenja In na podlagi tega pr« »grama je bil zbran ves sklad. Kaaneje. ko ae je odbor JRZ zavzel za primorske Slovenca, je bil del sklada porabljen v ta namen, drugi del sklada je pa bil vložen v pod v zet je Jugo»lav Commercial Boarda. ki je pošiljalo obleko in druge stvari v staro domovino. Vsi računi dohodkov in izdatkov »klada JEZ so btli natančno objavljeni od prvega dne do danes in nihče onih, ki ep btli traven, si ni prisvojil niti centa — kljub temu so kleprtavi demagogi ves ta čaa klepet«!* in klepetali tn klepetali ter obrekovall bodo do konce svojih dni. i? naselbin Zahvala Greenaboro, Pa. — Naznanjam žalostno vest, da je 2. marce za vedno zaspal moj mož Frank Peterlin, star 56 let. Bolehal je nad dve leti za siliko. Doma je bil iz vasi Selce pri Sv. gori. Najprvo se zahvalit» naši dobri materi SNPJ za bolniško podporo, katero je prejemal nad dve leti njegove bolezni, kakor tudi za hitro izplačilo smrtnine. Hvala vam vsem skupaj za darovane vence, društvu 101 za ureditev pogreba in za venec, br. Škodi za poalovilni govor ob odprtem grobu in vsem, ki ste se udeležili pogreba in za obiske za čaaa moževe bolezni. Prav tako hvala mr. in mrs. Kolenc, družini Pečak in federaciji za okraja Fayette in Green za venec. Dragi Frank nam bo ostal v trajnem spominu! Mary K. Peter na 1. • Otvoritev doma na Syganu Sygan. Pa. — Naše društvo Bratavo 6 SNPJ že skozi več let prireja vsako leto veselico na spominski dan, 30 maja. Letos bo ta priredba nekaj izrednega, ker ta dan bomo slavnostno o-tvorill naš predelani in povečani društveni dom. Naša želja je, da nas občinstvo poseti v velikem številu in si ogleda naše nove prostore. Ta korak ni samo v korist našega članatva, marveč tudi zunanjega članstva, predvsem pa mlsdlne, ki se bo zabavala v domu, predvsem na kegljišču. To se je že izkazalo kot dobra investicija, ker bo pokrivalo stroške in obresti od najetega posojila. ~ » Tisti, ki še niste imeli priliko ogledati si naše nove prostore, pridite na slavnostno otvoritev 30. maja in bosto^všd^U, da smo res lahko ponosnrna naš dom, na naš krasen vrt in kegljišče. Na vrtu je košato drevje in se ni treba bati vročih sončnih žarkov. Tudi za parkanje avtov ja dovolj prostora, ker lahko takoj parkate ob široki cesti, ko pridete vrhu hriba. In pridite od vzhodne strani, ker na zapadni še delajo novo cesto. Tisti, ki ste /e kdaj živeli na Syganu, boste rekli, da Sygančani so res Sy-gančanl, ko boste videli naš prenovljeni in povečani dom. Program bo obširen. Popoldne bo igrala koncertna godba na vrtu In -dobra muzilca za stare in mlade plesalce. Tudi bo več govornikov. Predsednik društva in Ktavbinskega odbora bo pojasnil, kako je šlo z delom. Glavni govornik bo gl. podpredsednik jednote Andrej Vidrich iz Johns-towna. Govorili bodo tudi gl. porotnik John Tcrčolj iz Strabana, Mike Kumer, predsednik angleško poslujoče federacije, in An ton Cipčič, predsednik slovenske fiMir-racije. Tudi sem gotov, da bo dobra postrežba Naj omenim, da lmn tudi naše društvo gospodinjski odsek, ki dobro napreduje ln je v veliko pomoč društvu. Žensko so še posebno pridne, odkar imajo novO peč ■V ntMfa M.' M)s. pa draftt^ vo 427 SNPJ v Coverdalu praznuje svojo 20-letnlco. Tudi — parku v Strabanu. Ob zaključku vam kličem: Na svidenje 30 maja na Syganu^ O 26-letnici društva 192 West MldcReaex, Pa. — Prosla va 25-letnice društva 202 SNPJ v Sharonu je že za nami. Tisti dan, 10. maja, ae mi je zdel kot praznik. Dopoldne sem delal nekaj malega pa gledal okrog sebe in premišljeval o -večerni priredbi, kako bi bilo najbolje, da bi naše postenike primerno zadovoljili. Pričakoval sem na mreč, da nas bodo ta dan obiska li iz raznih naselbin, in res se nisem motil. Ko sem opoldne odkosil, pravim ženi, da sem za danes dodelal. Umijem se in obrijem pa praznično oblečem. Žena malo godrnja, toda ni nič pomagalo. Ko sem bil zaposlen pri tem prenavljanju samega sebe, zaslišim da je nekdo že prišel z avtom. K sreči je bila Žena zunaj in do-šlece tam zadržala, jaz pa hitim z oblačenjem. Ko sem bil površno gotov, pokukam ven in vidim, da je družina Sakšek iz Jo-hnstowna in z njo Andrej Vidrich« gl. podpredsednik SNPJ Kažipot je bil naš predsednik Joe Garm. Stopil sem ven, da se pozdravimo. Sakšekovi so že bili enkrat prej pri nas, Vidrich pa je bil zdaj prvič. Ogledoval je mojo farmo in jo hvalil, da bi mu kmalu dal kvoder. No, pojdimo v hišo, da se malo odpocijemo. Vidrich je tudi v hiši hotel videti vse svetnike, ki vise po stenah. Se poeedemo in govorimo to in ono, čas pa je šel hitro naprej. Pridrževal sem jih, češ mogoče pride še elevelandski Barbič, ker mi je obljubil, da me obišče. Zanj sem imel pripravljeno kislo mleko s smetano, toda zaman smo ga Čakali. Namesto Bar-biča se pa pripelje elevelandski Fabjančič z družino, kažipot, pa jim je bil Joe Godina. • r(l Ko se pozdravimo, jim odka-žem prostor pri prazni mizi, toda mrs. Fabjančič kmalu pritro-ga flašo železne vode in več steklenic ječmenovca. Takoj smo ga na zdravje in za srečen večer, kar se je takoj poznalo pri pogovoru. Sakšekovi, Vidrich in Garm so jo ob pol šestih od kurili v Slovenski dom, Fabjaitči-čevi pa so počakali mene in mojo ženo, da naju potegnejo na alavje. Malo pred sedmo uro smo že bili pri Slovenskem domu v Sharonu. Vidrich je bil zunaj in si je ogledoval naš dom. Kima in hvali, da je pripravna atavba in na lepem prostoru, pa tudi na selbina se mu dopade. No, pojdimo v spodnje prostore, da dobimo kaj od zida, ker časa imamo še dovolj do programa. In šli smo. Toda, namesto da bi jih bil jaz potretal, sta nas potretala Vidrich in Fabjančič Skoraj bi se ga bil navlekel, ln to brezplačno. Prišel je društveni tajnik, ki me opozori, da imam delo v dvorani in da bo kmalu pričetek. del sem v dvorano na odkazano službo, toda ljudjt so najprej šli v spodnje prostore, da al namočijo suha grla, potem so pa napolnili dvorano. Že sem bil v skrbeh radi Bar- rías ^bo obiskai iu» tani, toda ga še zdaj ni. Naše kuharice so me hodile spraševat, kje je Barbič in njegov kvartet, ker je večerja zanje ie pripravljena. Pa sem jih tolažil, da vsak čas pride, a-ko se mu ni pripetila kakšna nesreča na poti. In ret malo pred osmo uro se je prisvetil v dvora-Izgovarjal se je, da je ob iu uc i «¡m m hliša federad j ski piknik, ki sSMlcve muzike. On j« bil obtju- ovem bil, da vrši 22. junija v Drenikovom bo toliko prej prišel, da = no. pol petih še delal v Clevelandu, ker pa so dobrega bencina kupili, je šlo kot vrag in zdaj so tukaj. Takoj smo jih spravili k večerji, ki je bila že hladna. Dvorana se je napolnila in ob 8:30 smo pričeli s programom. Odprl ga je Frank Kramar, tajnik Slovenskega doma in naš član, ki naznani, da bo Barbičev kvartet najprvo zaigral tri komade. Potem je br. Kramar imel kratek govor in pozdravil navzoče. Nato je nastopil naš mladinski krožek, ki se je dobro postavil in program izvrstno izvršil. Potem je naš predsednik Joe Garm pozdravil vse v imenu društva in povedal, koliko naših članov se je preselilo v večnost Prečital je imena ustanovnih članov in nas poklical na oder. Predstavil je prvega predsednika Franka Umka, ki zdaj šivi v Warrenu. Frank je napravil majhen "spič", toda priznanje je dal nekomu drugemu kot tistim, ki so delali za ustanovitev društva 262. (Kaj hočemo, dolgo je že in človek pozabi.) Nastopil je s kratkim govorom gl. porotnik Frank Barbič, končal pa je naš program z lepim in spodbudnim govorom naš gj. podpredsednik Andrej Vidrich te John-sto w na. Tako «no zaključili naš program ob pol enajstih, nakar je šel Barbičev kvartet takoj na delo in igral vesele poskočnice za stare in mlade, da se je vse vrtelo. Spodnji prostori pa ao bili natrpati, da si prišel komaj do jasli, toda vselej sem imel srečo in me je poklical zdaj ta, zdaj oni. Posetniki so bili izrazličnih naselbin. Kot sem že pmenil, so se iz Johnstowna udeležili Sakšekovi in Vidrich kot glavni govornik, iz Latroba Fradek>vi, ki nas večkrat obiščejo. Iz Cleve-landa so bili poleg že omenjenih Fabjančičevih tudi Stritofovi, ki nas večkrat obiščejo, Barbič pq ja zdaj drugič igral pri nas. Iz Alequippe je bila družina Lam-pič, iz Bessemerja družina Ser-jak, iz Barbertona družina Go-renc, iz Warrena družine Zug, Peršin, Jež, Mlakar in Petrič; iz Girarda mr. In mrs. Bogataj, iz Grennvilla družina Slavec in iz Jamestovvna družina Shain. , Hvala lepa vsem posetnikom, želeč, da bi se zdravi in veseli videli tudi na 50-letnlci našega društva 262 SNPJ. Seveda, takrat bomo 25 let starejši izgledali, ampak nič zato, glavno je, da se vidimo. Anton Valentlnčič. 262. n - ■ i T7- "a -.h" # -. t v * [ f*-■■ mtmmmšmm 8 pota V zadnjem opisu železnega okrožja Minnesote sem obljubil nadaljevati. To končam na Chis-holmu, kjer sem se mudil po raznih opravkih ter radi ureditve svoje zbirke, ker glavne reči imam tam v varnostnih shrambah. Vse uredim čez čas za Slovenski muzej, kar pa je cerkve-no-misijonskih reči, bodo šle pa v spominski muzej prvaka slovenskega časnikarstva v Ameriki in sploh moža, ki nI deloval samo na misijonskem polju, pač pa tudi na kulturnem. V mislih imam blagopokojnega Buha. On je mnogo storil za slovenski narod, vendar pa so naivneži, med katerimi Je bil tudi An- ton ©S#n« podr«i idejo, da se mu pntavi spomenik v kraju, kamor je prišel na svoji misljon-ski poti kot zadnji baragovec, to je na Elyju, Minn., kjer je tudi postavil cerkvico v onočasnem pragozdu. Želel je, da bi se ohranila, toda, žal, je bila uničena. Ob njegovi stoletnici rojstva 1933 se je namesto omenjenega spomenika ustanovila v njegov spomin Vlila Scholastica v Du-luthu, ki alužl kot cerkveni muzej. V nJem so razstavljene stvari misijonskih prvakov severno od Chicago. Čez čas bom temu muzeju izročil Plrčev in Baragov kellh in druge reči, ki edino tja spadajo. Slo bo pa tudi več reči od Barage do Buha v Slovenski muzej v Cleveland, ko hitro uredim. Sedaj se mi je zdravje dobro okrepilo ob fini postrežbi v, bolnišnici St. Mary's v Duluthiv O tej postrežbi je svoječasno cvi-lil blufač Anton Grdi na, zdaj je pa zopet ponavljanje v Jeriče-vih katoliških grabi j ah A. S. v 94. štev. z dne 14. maja, kjer si je Grdlna & Ca najela ime Vo-glarja (ie ime, drugače pa je njihovo blato). Bodite uverjeni, da je Matija vae plačal za svojo postrežbo. Če pa vae, A. Grdina, kaj vest peče radi tiste afere z vdovami in sirotami, je to pa vaše maslo. Vas ne bom nič vprašal ali prosil, kot vas tudi nisem do zdaj. Kar ste si napravili pri mrtvih ln pri živih vdovah, to je vaša zadeva. Pride čas obračuna z vami. To si naj posebno zapomni mr. Jerič, po-dedovalec A. S. Matija Pogorele» Uradniki eMaMkne untie Amalgamated Clothing Werkers ta repreeentantje oryanliaclje deloda jaloev podpisujejo novo pogodbo v New Yorku. Ta krije USJ* delavcev ta določa zvišanje plačo. To ln ono is Milwaukee j a Milwaukee, Wis. — Članstvu in prijateljem SNPJ naznanjam, da federacija SNPJ za južni Wi sconsin priredi svoj običajni letni piknik v nedeljo dne 10. avgusta v prostorih našega rojaka in brata Franka Klopčicha. Ta pikniškl prostor se nahaja v New Berlinu, 6 milj zapadno od West Alllsa ob državni cesti št. 15. Naše skupno članstvo in prijatelje prosim, da si zapomnijo to novico in ta dan rezervirate za našo skupno slavnost, kjer se bomo po starem običaju enkrat zopet bratsko zabavali in zavr teli v obširni krasni dvorani in se sprehajali po lepem vrtu, ki v sedanjem Času, ko je odet zeleno odejo ln oklnčan s cvetjem raznovrstnih sadnih dreves, res izgleda pravi paradiž. V tem parku in v teh prostorih bo letos mnogo veselja in zabave, ker bo mnogo slovenskih piknikov. Prvi bo seveda društva Vijolice 747 SNPJ dne 22. junija. V pripravljalnem odboru so samo taki Člani, ki se ne boje dela ne skrbi, kadar gre v prid društveni blagajni ln v splošno za dovoljetvo starih ln novih gostov. Več o tem pikniku bomo poročali pozneje. V nedeljo, 13» julija, se v tem parku vrši tudi piknik jugoslovanske sekcije socialistične stranke in želim, da bi se omenjenega dne na tem prostoru i šlo vse naše članstvo in zavedno delavstvo. Moj sklep je in ostane, da o-menjenega dne pridemo v Berlin od vseh strani in ga okupiramo brez pušk in bajonetov ter da se po dolgem času zopet enkrat veselo zabavamo pod delavskim praporom. Ob tej priliki, ko se ravno pečam z našimi pikniki, naznanjam še nekaj novega in koristnega zf celo našo veselica Val mi in val oni, ki jim je pn srcu napredek naše naselbine, čutimo, da čaa in razmere, v katerih iivimo, od naa zahtevajo, da nekaj storimo v prid samim sebi in naši naaelbini. To je, da gremo pogumno naprej s akcijo za dosego Slovenskega doma. Mogoče bo kdo rekel in mialll, da sem zdaj na stara leta začel fantazirati, pa ni tako. Poelušaj-te. čaa izpreminjs razmere, razmere pa nam zapirajo vrata SST dvorane; tako rekoč smo se po laatni krivdi kar čec noč znašli na cesti pod milim nebom. Da bomo na jasnem, naj nam zadostuje sa enkrat samo ta* Dvorana SST je sa dolgo dobo let oddana v najem veteranom svetovne vojno in kakor sem poučen, nI nič več prostora sa naše številno seje. prireditve, škode in tako dalje. Torej nam no kaše nič drugega nego to, da ao žalostno rasi-demo, ali pa veselo združimo in postavimo lastno streho in sicer (Dalja sa I» straaL) _ČpRTEK. "Večm pesem* o taščah Malokonfe so posvetili pisatelii v«^. krsjev toliko painje, kakor tiL^M lo vrane med vsemi pa so tisti Tr^T^fi dali o taščah kaj dobrega ^ H taščo kot nekoXbn^ drugače, le laskov,, ne da je nastalo v svetu že toliko nih smeanic na račun tašč. ^«M^ Pa bi človek navsezadnje le rad ki kako je s to zadevo - ali se deb ^ H nem krivica ali »e. Ali so si res ZTj * likih in tolikih primerih pnd^n zmaja? H aeve* ^ Tudi tašča je bila nekoč mlado dekU poročUa, postala mati ter skozi svojo deco. Toda leta naglo teko l^j njena h« godna za možitev. Stoji pred J kom, ko se bo Lz matere spremenib na 3 taščo, nato, če Bog da, v babico. UvEl dostojanstva pa mora imeti sebe nek «li? oblasti, mora se prevzgojiti in priprt^? svojim novim nalogam in svoji novi vli! st kos. Tega pa menda večina b«iodhtii zna, zato postajajo v mnogih hišah takfl spotike, zato gre o njih tak sloves H h tak k* 1 po svejj bojijo, J Znano je, da se možje tašč zelo bojno, m upravičeno, včasih neupravičeno, boji*« ker ne vedo kaj jih čaka. Zato naj bofc bodoče tašče trdno uverjene, da jih raz^ I didatje za zete prav tako natančno opt» in proučujejo, kakor nevesto, če ne 3 bolj. Izkazalo se je namreč žc mnogok* je imela srečnega nesrečneža takoj Vej nega dne naprej bolj v oblasti taiča nego« Ker pa želi biti bodoči mož vsaj v svoji dn gospodar, bo zelo previden in si bo stokrd mislil, preden si bo v eni sapi t?korekoč ženski nabasal. Bodoča tašča naj bo tocej i previdna in naj ne misli, da je njena to edino dekle na svetu. Nikakor pa si naj m sti pravice, da onesreči svojega otroka zato, pač njej zet ne ugaja. Najslabši zet je k najboljši mož. V mestu pravzaprav tašče niso tako ran kot na deželi, ker v mestu si mladi poij svoje stanovanje. Huje je na deželi, kjsrt ne ves babilon v hiši. Tam si pogosto obleče kar dvojne hlače — moževe in i pa to mora biti res pravi pekel. Idealna slika tašče bi bila tale: taiča, ki pod isto streho z mladimi, naj sc čim bi makne mladim izpod nog. Naj ne bo s svojo ljubeaiivostjo, še manj pa z dob nasveti. Naj ležita mlada dva tako, bosta oziroma sta si postlala. Vsak je san je sreče kovač. Tašča je mladima potrdi le takrat, ko se jima rodi prvo dete ter i premeni i? Imde ¿n nezaželjene ta&fš ln zaželjeno oafcico. Vse je pa odviano od tega, kakšen vtis k redila tašča na zeta že pred poroka Ahs opazil, da nepreatano hrumi nad svojo jo hujska sedaj proti temu, sedaj proti ji po celi fari zbira ženina, ne oziraje m da je hčerka že izbrala, in ako opazi ki je sedanji družinski poglavar pod copdo< bo lepo poslovil ali pa bo odpeljal ivoj» čim dalje od tašče. Simpatično taščo pa bo zet vzljubil ki radi tega, ker je mati njegove žene. M v troje jim bo potekalo morda ie lepde, 1 če bi bila mlada dva sama. Vse, vie ji^ no od tašče. Tašča je lahko trdna I mladimi zakonci — je pa na žalost «1«J najhujša razdlralka mlade sreče, ne zna biti tašča. > tem in moževa srajca I . Ženo spoznamo na moževi srajci. I naš pregovor. Dobro pravi! Ce sed» noj moški, mi nehote pade pogled na srajco, ovratnik, krav* Mnogokrat' srajci zaključim, da li> porot« »M ma če ima skrbno ženo ali ne. V vsm kosti, v vsaki gubici srajce je i skrb oziroma njena površnost in Moževa srajca je torej pravo zrcalo -J Kjer skrbi žena, da ima mož pej^ redu, se to že na prvi pogled vw dobro, barva in vzorec se skl'"1a obleke. Cim menja mož obleko, m ^ srajco. Moški sam ne misli na U) srajco, ne miSll prav nič ns obWj£g katera barva mu pristoja. , mišlja mnogo, ko kupuje krsta* ^ bro, da pri takih nakupih sodeluje m» pač priznano nekoliko več srm^a ^ med posameznimi deh bilo zenasr garderobe. Obsojanja je torej ^ skrbi samo zato, da so drugega ji po ni mar- najn-nJJF se sosede zgledujejo nsd zun»a^r moža. Taka tena nc rnish na to mislijo o njej. ^^ Posebno poglavje pa Uk^ To ni enostavno delo. Marsu ^ Je zlikala tri svoje obleke, nej" srajco. Znati Je treba ^ dovolj vlažna, sicer bo tafcOJF» tU. Najprej zlikamo rokave f sedlo na ramenih. ' nji del. Likalnlk mora b.t. JT^ jleda srajca. naj skrbi, d^bn srajco, ker on navadno tuo« ker misli pač na stvari. » dolžan. hn slovenske sekcije Jugoma**«»* pomožnega odbora dn. 10. M * CUvlenrfu. Okk> „ inkar 0tvori sejo ob 9. uri dopoldne v starem poslopju nctfit tam** Ave Navzoči so sledeči: Vincent Cainkar ^r,?koNHogelj za ABZ; Joaip Zalar za KSKJ, John NPJ; ** S*2" Vatro J- GriU » SS^ ^ ^ omenjeno organi»«jo zastopa neuradno, istotako ZL Mervar za ZSZ. Ki!, je pozvan, da sprejme sestavo zapisnika te seje, ki to ffii in sprejeto, da se zadnje imenovana prizna forw t zastopnika omenjenih, organizacij, ki sta se obe izrekli Lbvanje s slovensko sekcijo Jug. pomožnega odbora. 7 iar prečita pismo Leo Jurjevca iz Chicaga od ZSZ, v ka-da se mu iz tehtnega vzroka ni mogoče udeležiti da-■¿.^ic ter tudi izraža željo, da se z organiziranjem narodnega « pomožno akcijo počaka, dokler ne bodo organizirani cen-'odbofi širom Amerike. Pismo se vzame na znanje Ermenc od Jugoslovanske podporne zveze "Sloga," Mil-Wis je tudi pismeno sporočil br. Zalarju, da mu ni mo-oriti na to sejo, in sicer radi oddaljenoati in pa ker je "Sloga" lUiii dan, 11. maje, sklicala v Milwaukeeju sejo vseh tam-iih slovenskih društev za organiziranje krajevnega odbora L skiepa seje slovenske sekcije, ki ae je vršila v Chicagu 10. Njegova organizacija bo sodelovala s vnemi sklepi, atorj»-na tej seji, ki bodo sloneli na programu, kakor ga je začrtala nska sekcija. "' 1 ' : ' i Cainkar poroča, da mu je br. WilHam Rus od SSPZ telefo-sporočil, da se današnje seje ne more udeležiti, da pa bo nje-ftrranizaciia sodelovala z vsemi sklepi, s katerimi se bodo iljili ostali zastopniki slovenske sekcije Jugoslovanskega potega odbora. Zalar poroča, da je bfl povabljen, da nastopi kot govornik udu, ki se je vršil dne 2. maja v Chicagu za jugoslovanski re-)n se je vabilu odzval, ampak ker slovenska sekcija ni bila no obveščena o shodu in ni imela z njegovim sklicanjem nika-reze, se je strogo držal smernic, ki so bile začrtane na konfe-slovenskih organizacij. Po izreku nekaterih uvodnih opazk dotičnem shodu prečital izjavo, ki je bila sprejeta na konte-slovenskih organizacij, in ki je na zbrano občinstvo očividno vila zelo ugoden vtis. Teden dni kasneje je od dr. Konatan-'otiča, jugoslovanskega poelanika v Washingtonu, prejel pi-katerem se mu je zahvalil za govor na dotičnem shodu. Poje v istem pismu poročal kot odgovor na njegovo povpraše-glede uradnega dovoljenja za zbiranje prispevkov za jugo-nski relif, da se morajo vse tozadevne prošnje nasloviti na )epartment. Ker sta Srpski narodni savez in Hrvateka bratska niča že vložila tozadevne prošnje, bi bilo umestno, da stori udi slovenska centralna organizacija. Želi, da ae mu sporoči, »o dotičns prošnja vložena, da bo mogel pri State Depart-intervenirati v svrho čim hitrejše potrditve. Cainkar izjavlja, da smo s prošnjo čakali, dokler se organizi-upni centralni odbor, ker bi tak odbor morda dobil dovolje-bi zadostovalo za vse tri sekcije in organizacije, ki so zdru-v tej pomožni akciji, toda se strinja s tem, da se vloži prošnja adevno dovoljenje, kajti ako Srbi in Hrvatje smatrajo za po- 10 imeti taka dovoljenja, je umestno» da ga dobimo tudi Slo-Br. Zalar pripominja, da ima že nekaj denarja na rokah, si tega ne upa razglasiti, dokler nimamo uradnega dovoljnja ite Departmenta. rojen je predlog, podpiran in soglasno sprejet, da se v State mentu vloži prošnja za tozadevno dovoljenje, izdano na ime nske sekcije Jug. pomožnega odbora. Zalar nato prečita pismo, katerega je prejel od br. Ivana I urednika glasila SNPJ, z ozirom na shod, ki se je vršil v gu dne 2. maja. V njem je izraženo mnenje, da je imel do-«hod preveč uradno in režimsko lice, manjkalo pa mu je de-itične gorkote, vsled česar so se Slovenci, ki so ae ga udeležili tuje. Dobro je le, da s sklicanjem in vodstvom shoda organizacije niso imele stika in torej tudi niso zanj odgovorni, br. Zalar, je napravil dobro potezo, ker je v svoj govor 11 izjavo slovenske sekcije, ker je e tem dal shodu vsaj neko-emokratične barve. Taki shodi med nami niso zaželjivi, kaj-ravno je namen dober, se na ta način lahko pokvari veliko Hi« Njegovo priporočilo je, da se odbor slovenske sekcije roc od takih oficijoznih in ceremonijalnih afer. Treba je, da «nemo vsemu, kar bi utegnilo povzročiti razdor med nami ■te pomožne akcije. Rogelj poroča, da je br. Molek tudi njemu kot direktorju -nas prijatelj * «ma jc za nami. Nič več e »be in nič več se ne tiš-a^rjenih peci. Toplo spo-■adto sonce nas je zvabilo *to Po tratah so zacvetele «pomladanske cvetlice, I* 'n nežne. ** našem vrtu? Tudi na ' vrtu bi lahko vzcveteli trobentice, jetmik in _aasnjevslke pomladi. Z ?» «prehoda v prosto na-•nnesimo domov po nekaj * 7!0 P°*ein vsako leto bo vsaj v enem lepo, medtem ko bo vru ves zapuščen, nas pa čaka na vrtu Še k d t sko jeRen « bomo na vrtu preu- Z* 'Int' <*a bomo letos JY njavp ko rož, da P«u«li novo vrsto fižola , no ,ri l"*i'>bne reči. m»; Prtv nič več rt;:rvrt ^««j»»»», na. iZZ" lfl "'■■«*«mot kaj iST^ ^i-H ln ps» S (,â bomo C: rn »adlli '' lam. vsejmo naj-»Ija. ohrovt, ze- r lan , , Pa na vr- T * na- "ra" Credo. Naprtao|- ni strani ogradimo kos dobro pognojene prati z deskami in jih pokrijemo s starimi qjcni. V takšno gredico lahko posejemo prav vse, kar posejemo sicer v toplo gredo, iS zvečer je dobro, če pokrijemo okna še a smrečjem. Na proste grcdlce posejemo pe-tršilj, korenje, "ipinačo, posadimo čebulček, česen, grah, fižol. Ob koncu marca pa lahko na proste gredice že posejemo glavna-to solato, kakor na primer kraljico majnika. Prst, v katero sejemo, mora biti dobro pripravljena. Najbolje je, če jo pognojimo že jeseni, ker se gnoj lepo vleži in postane prst tako rahlejša. Dobro je tu- j | P R O g V «T A DubliciMaaa ahmi^te ^bSn ism----»-» * — „ 1.. . >__ ' ^^ sRfvcnB«o sesEijo Jr\» ptiiOi ao|nju n-^u pisma in da se z njegovo irsoMnti pnpnharima strinja. V istem smislu ae izraža br. Zalar, ki iajavlja, da je do enakega zaključka prišel še na shodu. Želi. da ae ta aeja formalno izreče za stalitte v smislu Molkovega pisma. Br Cainkar je istega mnenja. Poroča, da je bil telefonično klican, da bi prevzel predsedništvo shoda, ki ae je vršil 2. maja v Chicagu, na kar pa je maral odgovoriti, da tega ne more storiti, ker sklicatelji shoda ee nieo poprej posvetovali niti a odborom slovenske sekcije J PO niti z nobenim pooblaščencem SNPJ, in on je medtem že angažiran ter mora Usti čas odpotovati po jednotinih poslih. Br. Zalar izjavlja, da je br. Molku takoj pismeno odgovoril, da se strinja s aentimentom, izraženem v njegovem pismu in da bo na prvi seji slovenske sekcije priporočal, da se tako slslišče formalno odobri. Br. Cainkar vztraja, da moramo strogo paziti, da se naša pomožna akcija ne bo izrabljala za kake politične namene. Naša akcija je relifna in mora taka oetati. Uradni predstavniki Jugoslavije lahko nastopaj» na shodih odkrito političnega značaja, ampak kjer se takim priredbam akuša dati relifno lice, je naša dolžnost, da se držimo prač. Stavljen, podpiran in soglasno je sprejet predlog, da slovenska sekcija ¿PO ae drži proč od priredb kstenga koli poliUčnega značaja in vrši svoje delo strogo v mejah pomožne akcije. Obširno poročilo poda Janko N. Rogelj kot zastopnik slovenske sekcije JPO na seji zastopnikov Hrvatske bratske zajednice, Srpekaga narodnega saveza in srbske organizacije "Jcdinatvo", ki se je vršila v Clevelandu dne 26. aprila. Prečita poročilo, katero ja podal dotični seji. Dotično poročilo se glaai: "Jugoslovani, zastopniki jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij v Ameriki! ^ "Prišel sem med Vas kot zastopnik in pooblaščenec Jugoslovanskega pomožnega odbora, elovenska sekcija, organiziranega v Chicagu 1». aprila, 1941. Jugoslovanski pomožni odbor tvorijo sledeče slovenske podporne organizacije: Ameriška bratska sveža, Jugoalo-vanska podporna zveza Sloga, Kranjsko-slovenska katoliška jed nota, Slovanska narodna podporna jednota, Slovenska svobodnomi-eelna podporna zveza, Zapadna slovanske zveza in Slovenska ženska zveza, ki predstavljajo 147,235 Slovencev, odnosno Jugoslovanov v Združenih državah ln Kanadi. Temu odboru se pridružuje tudi Slovenska dobrodelna zvesa v Clevelandu, Obio. "Zastopniki slovenskih podpornih organizacij so podpisali in izdali izjavo, v kateri vabijo na sodelovanje vse hrvatske in srbske podporne organizacije v Ameriki, katere bi organizirale svoje oerednje odbore, ki bi na lati način obvestili svoja članstvo v Ameriki. Vai ti osrednji odbori bi ee lahko sešli k skupnemu posvetovanju ter ukreniH vse potrebno, da Srbi, Hrvatje ln Slovenci skupno nastopamo kot Jugoslovanski pomoŠnj odbor v Ameriki, kot nam to določuje podana izjava, ki se glasi: (lajava vam je vsem znana, zato je ne bom še enkrat čital.) w Po prečitani izjavi so se srbski in hrvatski zastopniki izjavili, da se strinjajo z našo izjavo. < < "Slišali ste izjsvo. Mi Slovenci sme idruženi za odpomoč ssli Jugoslaviji, mi hočemo nastopati pred ameriško javnostjo kot — Jugoslovani. Ali ste pripravljeni tudi vi, zastopniki hrvatakih in srbskih bratskih organizacij atoriti isto v Času jeklene preizkušnje na šega pravega in čistega bratatva ln edinosti? Naša rojstna domovina je pregsžena in poteptana, naša ameriška Jugoslavija pa naj pod zaščito lepe in spoštovane ameriške zastave vstaja in živi, ds ne ugasne plamen jugoslovanake prostosti in svobode na svobodnih ameriških tleh, dokler gs ne zanesemo zopet v našo rodno domovino s pomočjo boriteljev za svetovnb demokracijo. "Zato bodimo edini, bratje in sestre, v odpomoč naših bratov in sester v domovini. Bodimo budni in zavedni ameriški državljani, pomagajmo naši ameriški vladi v tem boju, kajti njen boj je tudi boj za vpoetavitev nove in večje Jugoslavije. Nikoli na svetu ni bila Jugoslovanom dana taka krasna in lepa prilika, da bi pomagali svoji rodni zemlji, kakor nam jo danes nudi tista velika ameriška zemlja, ki nas je sprejela kot goste ter nam dala dala in kru ha, svobodo in varno življenje. Že samo s hvaležnostjo do nje, bi morsli pomagati Ameriki, kaj še le, če nas kliče na pomoč nesred» ni brat in gladna sestra, če nas kliče križana in žalostna domovina — naša Jugoelavija. "Bratje, Srbi in Hrvatje, mi Slovenci smo edini, vso smo posabili, v nas je samo ena velika zavest in misel, kako bi pomagali na kriš pribiti Jugoslaviji. 1 ' 4 "Da boste vi sastopnikl srbskih in hrvatskih podpornih organizacij bolj informirani gleaša stara domovina — Jugoslavija. Vsaka pomoč in žrtvovanje, katero do-prinssemc v pomoč Ameriki, je tudi delna pomoč našim za* sušnjsnim bratom in sestram v domovini. Ponovno pozivamo vse jugoslovanako časopisje v Ameriki, ds naglaŠs našo dobrodelno akcijo, pozivamo ln kličemo vse one Jugoslovane, ki savssmajo odlična in odgovorna mesta naših srbskih, hrvatskih in siovsiwklh inštituclj, da žrtvujejo in doprinašajo svoje moči na oltar skupne ln velike jugoslovanska ideje, ki stremi po svobodi in demokraciji človo-čanatva. . - V tem delu, imenu in znamenju naj bo našs tmaga, naša svoboda in demokracija." Br. Rogelj dalja poroča: Rezolucija je bila v principu sprejeta, istotako je bila sprejets rezolucija, ki je v detajlih narekovala, kako naj vodi pošlo centralni odbor Jugoslovanskega pomošnsgs odbora v Ameriki. Ti dve resoluciji bosta danes šepet pradlošsni zborovanju ter boste lahko sami zopet sodili. Stavljen, podpiran in sprejet js predlog, ds s« predložene resolucije sprejme od strani slovenske sekcije ter kot teka pronose ns skupno sejio. Srbski in hrvatski zsstopniki so na seji 26. aprila hoteli, da bi jas imenoval pet zastopnikov Iz slovenske sekcije v centralni odbor. Tsgs jss nisem mogel storiti, ker meni ni bilo nsrofteno, ds nsj sto storim. Zato je bilo sklanjano, da se drugs seja vrši 10, maja, kjsr bodo zastopano vss naje podporne organizacijo po avo-jib izvoljenih zastopnikih, nakar sami lahko določijo, kdo bo zastopan v centralnem odboru Jugoslovsnskegs pomožnega odbora v Ameriki. To je vse, kar vam morsm poročati. K temu br. Rogelj dostavlja, da naše stališče slej ko prej bi moralo biti, da ml vodimo našo akcijo sa pomoč ljudstvu v Jugoslaviji kot ameriški držsvljsni ter podpiramo smornloe ameriške vlade za pomoč svetovni demokraciji Prepričan je, da na ta način bomo najbolj efektivni is lahko bomo rsčunali na sodelovanje vseh plasti našega ljudstva v Ameriki. Ostali se strinjsjo s stališčem, ki ga jo zsvzol ns dotični seji br. Rogsij. 1 Br. Csinkar vprašuje, da U bi bilo umostno, da ts sejs določi slovenske zastopnike za centralni jugoslovanski pomožni odbor. Mnenja ostalih je, da se to lahko prepusti soji jugoslovsnsklh orgsnlza-cij, ki se vrši danes v Clevelandu. Ker je s tem dnevni rad isčrpsn, br. Csinkar sejo zsključl, nskar zastopniki slovenske sekcije JPO odidejo na sejo zastopnikov skupnih jugoslovsnsklh organizacij v Zed. državah, ki se Ima otvoriti ob 10. uri dopoldne v novem poslopju S. N. Doma. Vincent Cainkar, predsednik Vslro J. Orlll, zapisnikar. di, da spomladi, ko sejemo in sadimo, ne dežuje» Prevlažna in mokra prst semenu samo Škoduje, namesto da bi vzklilo, bo sa-gnilo. Ce imamo ns vrtu drevess, moramo tudi zanje poskrbeti. Vse stare in suhe veje odstranimo, mlado poganjke, ki bi veje v razvoju samo ovirali, odražamo; posebno moramo paziti sa koše. Koristnim pticam pa pripravimo valilnice, da bodo poleti sproti uničevale drevesne škodljivce. Prav tako moramo očistiti rasno lepotno grmičevje Očistimo ga vseh suhij vej, preeedimo h) razredčimo. Tudi lončnico presajamo spomladi. Prst, ki ss je 4sz zimo osušila, zamenjamo s svežo, dobro pognojeno zemljo. Nekaterim lončnicam odrežemo stare korenine, jih spet vsadimo v lonček in zemljo zaUjema Lončnica, ki imajo premajhne lončke, presodimo v večjo, ds imajo potem dovolj prostora ss Čas dan pustimo lončnice ns cu, zvečer jih pa prensssms v zaprt prostor, da jih obvarujemo mraza ln slane. Pripravimo cvetlične da bomo lohko cvetlico o pravem času rirrtStll V li pa kar v mena aster, sésáj,''vp||l tor Člani avtne nolle Ex-Cell-O Corp. v Detroit«. Mick. in drugih. Sredi aprila posadimo pa že razne gomoljlke, tako glsdiols. dslije in drugs. Vrtnico zdsj šs dvignemo, obrežen »o In podpremo s peUoaml Vrtni-M plezalka tudi ohrešomo ln jih spsljsmo po oporah sli ps po zidu. Cvetlice razvrstimo po vrtu teko, de bodo njihovo barve v celoti lepe ne pogled in do se jih bomo smerem razveselili. Kaj nam pomaga, le imamo na vrtu najdražje vrsto cvetlic, šs so pa raztresen s po vsem vrtu kt je samo vsaka saae lopa, na eplošno po kot eelote ne naredi prtjetna- Vendsr j« pa zdaj, ko ss cene teto dvigajo, vas bolj hvaležno, do na nekatero cvetlične gredice hi nam bo ¿osli več koristila kakor pa cvetlice. Kako arečno ee tide gospodinje. ki ime jo polno vrtove zelenjave in jim ai trebe.hoditi vsak dan ns trg in drago plačevati vsako kocyninieo psteiiija. Ni« jim ni trabe skrbeti, kaj bodo dajale v lonec. Zjutraj gredo po vrtu s fMpân in v rokah in Ae ao jim posveti tole bom skuhala ss koei-lo, ono ss vešerjo. internirala ptof*»orja Ottawa, Kanada, 2lT' msjs — Juetišni department js nssnanii internacijo dr. Bsmusls Lov toa, Islandija postu na republika Copenhagen, Danska, 21. maja. —Opravntk islandskih diplomatskih poslov je obvestil zunsnji urad, da je Islandija pretrgala zveso s Dansko in bo postala republika. Islandska vlada je sprejela ta zaključek soglasno 17. maja in dežela postane republika kakor hitro bo zveza z Dansko formalno razpuščena. Islandija je dobila neodvisnost I. 19IH, toda povesana je bila s dansko krona Deneki kralj je bil obenem njen kralj. N ariji ošvobode U^flSadMk 'iS ^ah^JÍAn^ rfffnff /ifnrricons. Berlin, meJs-i-Avtorltete nils, da l>o 14« smeri- so ških državljanov msd 322 potni-ki, ki so bili rešeni, ko so Nem-ei potopili egipteki pernik Zam-zam, dobilo svobodo. Odpotovali bodo lahko v nevtralne države In iz teh domov. Naznanilo dostavlja, da ao bili ve* potniki Is člani posadko potopljenega pernlka rešeni In pripeljani v neko fren-luko. profesorja fizike na toronUkl univerzi. Levins je bil aretiran pred nekaj mceoci, ko je policija našla v njegovem stanovanju tiskovine s prevratno vsebino. Nova izpopolnjena izdaja knjižice o državljanstvu Common Council for American Unity (nekdanji F.L.l.S.) je rav-nukar izdal novo izdajo svoje znane knjižice "How to Become a Citizen of.the United States". Ista vsebuje vse spremembe v naturalizacijskem postopanju, ki so letos postale veljavne vslod novega državljanskega zakonika (nationality code). Knjižica je skupno delo gospice Marian Schisby, podravnsteljIco in g. Heads Lowisu, Izvršnega ravnatelja gornje organizacije, katera oba ata tudi pripravila prejšnje izdaje tO knjižice, ki je v rabi po Združenih državah. Nova izdaja vsebuje 90 strani, skoraj 28 strani več kot prej. lamed novih poglavij je popolno besedilo ustave Združenih držav, vštevši Bill of Rights in o-stale amendments Vzllc razširjeni izdaji knjižica oetanc pri isti ceni 23 centov. Mnoge spremembe v naturali-zacijakem zakonu in postopanju ao važne in v marsikaterem pogledu olejšujejo težave ob naturalizaciji Spremembe ao bile uvedene glede kraja, kjer se naj vloži prošnja za prvi papir, glede čakalne dobe med vložitvijo prošnje za drugI papir in podelitvijo državljanstva, državljan-atvaatva otrok, žen in mož Američank itd. Druge spremembo se tičejo izgube državljanstva ln zopetne pridobitve. Knjišioa uključuje tudi kakih vorov glede oblike ameriške vlado in delovanja rasnih vladnih oblasti in nekatera dejstva o ameriški zgodovini —. vss kar je dobro sneti ob priliki državljanskega lapita. V knjižici m nahaja tudi sesnsm priseljeniških in nsturallsacljsklh uradov v Zo-dlnjsnlh. državah. Knjiga je spisana v enostavni angleščini in js prsv čedne su-nanjoati Lahko Jo dobite, ako pišete po njo na Common Council for American Unity, 222 Fourth Avenue, New York City, In priložite 26 centov, a Spominski dan bo 80. mala V skoraj vseh državah Unije ae bo dne 30. maja proslavil Spominek! dan (Memorial Day). Lotos bo 72. obletnica, odkar se je ssšel vršiti ta praznik v proslavo vojakov, padlih ss časa Civilne vojne. Prvi Memorial Day Je bil dne 30. maja lStttt, odkar je novoustanovljena organizacija bivših vojakov Civilne vojne -r ürand Army of the Republic — uvedla la praznik v spomin padlih in v okrašen js njihovih grobov. Zato se je praznik najprej nasl-val Decoration Day, to ime se js pa kasneje spremenilo v Memorial Day. V Južnih državah ss spominski dan proslavlja nekoliko dni prej, na pr. 26. aprila v drŽavah Georgia, Alabama, Florida ln Mississippi Common Council—F.L.I.S. Glasovi is naselbin (Nadallsveejs S t ¿rani.) tako, kakršno smo zmožni, pa burno vsi lastniki in gospodarji pod lastno streho.- To zadevo smo prod kratkim čavtn vzeli v pretres sami pro-mogsraki veterani, ki smo se morali čutiti v istem položaju, kajti mnogi so ponujali denar in milo prosili, naj Jim kaj prodajo. Eden, zelo velike postave in zelo bolnega lica, J« mahal z zlatom in ga ponujal na koncu svoje dolge roke čez glav« eskortnlh vojakov, ves obupan, ker ni našel ničesar, da si kupi. V tem hipu Je Jean, ki J« prežal nepre- % stano, zapazil oddaleč pred neko pekarijo kupček kakšnih dvanajstih hlebov. Da bi prehitel druge, Je takoj vrgel pet frankov tja in hotel vzeti dva hleba. A Prus, ki J« stal pri njem, ga je surovo pahnil nazaj; no, Jean je zahteval vsaj to, da sme pobrati svoj denar. Toda že je prihitel stotnik, ki mu J« bilo poverjeno varstvo kolone, majhen plešeglavec z nesramnim obrazom. Dvignil je ročaj svojega samokresa proti Jeanu in se pridušil, da prvemu, ki se predrzne ganiti, razbije glavo. In vsi so se potuhnili ter povesili oči, dočim se je marš nadaljeval ob gluhem teptanju nog in v trepetajoči pokornosti čede. "Oh, da bi ga mogel oklofutati," J« srdito za-mrmral Maurice, "s hrbtom dlani bi mu Izbil zobovje!" Od tega trenotka ni mogel več prenašati pogleda na stotnika, na ta zaničljivi obraz, ki se je zdel ustvarjen za klofute. Sicer so zdaj marširall v Sedanu in prekoračili most Čez Meuso: surovi nastopi so se ponovili in pomnožili. Neka ženska, po vtej priliki mati, ki je hotela objeti čisto mladega seržanta, je dobila tak udarec i kopitom, da je padla po tleh. Na Turenneovem trgu so suvali meščane, ki so metali jetnikom živeža. V Glavni ulici so spravili Pruai enega izmed njih, ki se je spotaknil, ko je vzel steklenico, ki mu jo je ponudila neka dama, z brcami pokoncu. Sedan, ki je že osem dni gledal mimohod te bedne poražene živine, se še vedno ni mogel privaditi, in vsakokrat ga je iznova prijela gluha vročica uamllje-nja in ogorčenja. Medtem pa je mialll Jean tudi na Henrijeto. Preložil VLADIMIR LEVSTIK Dreg- In mahoma se je domislil Delaherchea. nil je prijatelja s komolcem. "Slišiš? Le dobro odpri oči, kadar pridemo v tisto ulico!" In jsares, ko so stopili v ulico Maquall sta od-d a leč zagledala več glav, sklanJ«Jočih se skozi eno izmed veiikolepnih oken tovarne. Spoznala sta Delaherchea in njegovo ženo Gilberto ter visoko, strogo postavo stare gospe Dela-herche, ki je stala za njima. Imeli so kruha in tovarnar ga je metal sestradancem, ki so iztezali drhteče in proseč« roke. Maurice je takoj zapazil, da sestre ni tu, dočim je Jean z nemirom gledal, kako lete hlebi, ter se bal, da ne ostane za njiju nobenega več. Mahnil je z roko in zaklical: "Nama! Nama tudi!" Takrat se je pokazalo pri Delaherchevlh skoraj veselo presenečenje. Njih obrazi, bledi od sočutja, so se zjasnili, njih znamenja so izražala radost nad tem srečanjem. In Gilberta si ni dala vzeti prilike, da vrže sama zadnji hleb v Jeanovo naročje, kar je storila s tako ljubeznivo nespretnostjo, da jo je premagal dražesten smeh. Ker se Maurice ni mogel ustaviti, je pogledal nazaj ter zaklical, kar najbolj glasno je mogel, s skrbljivo vprašajočim glasom: "Pa Henrijeta? Heiirijeta?" Delaherche mu je odgovoril z dolgim stavkom. Toda njegov glas se Je izgubil v šumu teptajočih nog. Gotovo Je izprevidel, da ga mladi mož ni mogel razumeti, kajti pričel mu je delat| mnogo znamenj, vzlastl pa kazati proti jugu. In že je stopila kolona v Menilsko ulico, pročelje tovarne je izginilo in z nJim tri glave, ki so se sklanjale na prosto; videla se je le še neka roka, ki je mahala z belim robcem. "Kaj Je dejal?" je vprašal Jean. J— Maurice se je v mučnih skrbeh zaman oziral nazaj. "Ne vem, nisem ga razumel ... In zdaj bom nemiren, dokler nimam novic." In teptanje se je nadaljevalo; Prusl so pospeševali marš z zmagovalsko surovostjo;* in čeda je zapustila Sedan skozi Menilska vrata' ter hitela v dolgi, ozki vrsti kakor preganjena od psov. Ko so šli skozi Bazeilles, sta se Jean in Maurice spomnila Weissa in sta iskala pogorišča hišice, ki so jo tako možato branili. V "taboru bede" so jima bili pripovedovali, kakšno pu-stoŠenje je bilo v vasi, kakšen požar in klanje; kar pa sta videla, je še presegalo strahote, ki sta si jih predstavljala. še zdaj čez deset dni, se je kadilo iz razvalin. Razpokli zidovi so se bili podrli; niti deset hiš ni ostalo nepoškodovanih. Kar pa jih je nekoliko potolažilo, so bile samokolnice in vozovi, ki sta jih srečavala, polne bavarskih šle-mov in pušk, nabranih po boju. Ta dokaz, da so branilci Bazeillesa pobili mnogo teh morilcev in požigalcev, Jima je bil v olajšanje. V Douzyu se je imel vršiti prvi veliki odmor, da bi moštvo moglo zajutrekovati. Brez trpljenja niso dospeli tjakaj. Jetniki, upehani od svojega posta, so se naglo utrudili. Tiste, ki so se prejšnji dan prenapolnili z jedjo, je nadlegovala omotica, njih noge s6 bile svinČenotež-ke in kakor razbite; kajti požrešnost nikakor ni nadomestila Izgubljenih moči, marveč jih je le še bolj oslabila. In ko so se ustavili na nekem travniku na levi strani gozda, so se reveži pometali na travo, ne da bi si upali jesti. Vina ni bilo, in stražniki so pregnali usmiljene ženske, ki so se hoteli bližati s steklenicami. (Dalj« prihodnjič) Idealen mož Vdova z zeleno znamko M. Buattnor Ker je dlskrtcija, kakor znano, častna zadeva, so v tej "resnični zgodbi" vsa imena izpremenjena. Iskali jih boate torej zaman na zemljevidu in v adresarju. Nekaj starejših zbiralcev znamk se bo mogoče še spominjalo na dogodek, od katerega je minilo že skoraj dvajset let. Mnoge mlaj-U> ljubitelje znamk pa bo zgodim /ammulu in bo zanje povsem nova. Neverjetna stvar, ki Je takrat vzdignila mnogo prahu, se je začela čtsto nedolžno s tem, ds Je 10. junija 1920 izšel v vaeh večjih časopisih ameriškega mesta Plulatuckv tule oglas: Angleški zbiralec, ki potuje skozi mesto, tiče znamko Velike Britanije, Iz dano leta 1902, za A pene v zeleni barvi. Za lep komad plača vi-*»ko ceno. Ponudbe do 20. Ju mju na Kred. 1.. Sharper, začasno v hotelu Amhukaador. Jasno Je, da ho zbiralci in tr Kovci v Phllntuckyju, kakor hi tro so tu o^las prebrali, /ačeli murlji vo In skuti |x> svojih ulbu mih in ralo^ah. Kaj je umevno vsakdo u | hi I na čeden kupč denarja ¿al nihče ni okril iskane /iumiki. in ko ao nato listali po katalogih, tudi tu, začudo, nikjer ni bila omenjena. Naslednjega dne se je zbralo v hotelu Ambassador več trgovcev, ki so prosili za razgovor z gospodom Sharper jem. Ta jih je sprejel v razkošno opremljeni sobi in jim radevolje povedal čudno zgodbo te skrivnostne redkosti. Pri fllatellstlčnih raziskovanjih v britanskem poštnem ar- hivu je Anglež slučajno ugotovil da je bilo leta 1902. tiskanih nekaj pol takrat veljavnih znamk po 6 pene pomotoma v zelen barvi namesto v lila. Čim so pomoto odkrili, so prenehali z na daljnim tiskanjem in odredili, da se morajo že gotove ptfle vrniti da bi jih uničili. Na nesrečo pa so Jih že poslali nekaterim poštnim uradom, toda poalanl sli so Farnlk Manzyu Mart», ki Je odrinil ia luke v San P«dru. CaU s tovorom ameriškega olja proti JsponakL jih še prestreči i in prinesli nazaj, razen ene same. To so malo pred tem prodali nekemu velikemu prekomorskemu podjetju. Hitro so «topili s podjetjem v zvezo in res so našli pri njem večji del pole. Manjkalo je samo 25 znamk, ki so jih skoraj vse nalepili na trgovska pisma, namenjena v Philatucky, in «o že bila na poti tja. Poštna uprava je nato ukazala, vse pogrešne tiske uničiti. Premožni g. Sharper pa da hoče kratek čas, ker se mudi v Philatuckyju, izkoristiti, da si pridobi, če je le mogoče, no presenečenje spretno prikriti n je na videz mirno listal dalje. Vato je z dobro igrano hladno-crvnostjo vprašal staro damo, kakšno ceno pač zahteva. Odvr nila je, da prav za prav ne ve točno, a da je mož včasih govoril tem, da je njegova zbirka vredna najmanj 8000 dolarjev— polovico tega gotovo tie bo preveč? "Za božjo voljo", fe vzkliknil trgovec in hlinil osuplost, "ss bom vendar popoinomq|f obubožal." V svoji notranjosti pa je naravno na skrivaj trepetal, da kak komad zelene redkosti za bi; vdova «• svojim albumom ne vsako ceno. Če bi to redko znamko našli, bi to gotovo v fila-telističnib-krogjh, posebno v angleških, izzvalo pravo revolucijo. Tako gospod Sharper. Po njegovih pozornost vzbujajočih pojasnilih so trgovci zamišljeni od šil. Samo 26 komadov je prišlo v promet! Marsikdo je mislil na znanega modrega Mavricija, od katerega je danes tudi samo še 25 kosov, in številke s petimi nič lami so jim zapeljivo migljale pred očmi. Mogoče, če bi Človek imel srečo . . Pl Spet se je začelo mrzlično iskanje po vseh zalogah, kotih in kotičkih, spraševa U so pri vseh odjemalcih in znan cih, prijateljih in sorodnikih—a vse je bilo žal zaman. Nihče ni imel zaželjene znamke, niti ni ničesar slišal o njej. Že so zač«li opuščati vsako upanje na donosno Prečno naključje. Tedaj pa se je nekega dne pojavila v prodajalni Johna D. Stampmana, trgovca z znamkami, častitljiva stara gospa. Previdno je odmotala skrbno zavit album in dejala, da ji je njen mož, ki je pred kratkim umrl, zapustil svojo zbirko znamk, ki da jo želi zdaj prodati. "Sicer se ne razumem dosti na to, a Vam zaupam, gospod," je še pripomnila. Gospod Stampmsn je vzel zbirko v roke in začel listati po njej ... Kakor po navadi v njegovem trgovskem poslovanju tudi to pot ni stvar kazala kaj pri da. Že je hotel ponuditi vdovi skromen znesek, ko je pritegnila njegov pogled zelena lisa na strani Velike Britanije. Pogledal jo je pobllže in v drobcu sekunde spoznal, da gre za zeleno znamko za 6 pene iz leta. 1902, ki je vrhu tega imela žig iz leta 1905. Nedvomno je bila to iskana redkost. ' Trgovec je znal svoje radost ML Decobra odšla. Naposled sta se sporazumela za 2500 dolarjev, ki jih je gospod Stampman takoj izplačal. Ko je odšla, je srečni trgovec vzel dragoceno pridobitev oprezno iz albuma, jo zaprl v železno blagajno in se zaklel, da je ne prepusti Angležu izpod desetkratne cene. Naslednjega jutra se je podal svojim zakladom v hotel Ambassador tako zgodaj, kolikor je to dostojnost dopuščala. V svoje bolestno presenečenje pa je izvedel, da je gospod Sharper pred kratkim odpotoval, ne da bi bil navedel svoje novo bivališče. Čim ae mu je prya jeza polegla, se je gospod Stampman potolažil z upanjem na kakega drugega kupca. Ko je zapuščal hotel, je slučajno opazil nekega svojega tovariša, trgovea s znamkami, Franka J. Watermarks, ki je pravkar z zmagoslavnim nasmehom na ustnicah ko-račil skozi vežo. Medtem ko sta se pozdravljala in izmenjala par vljudnih besed, se je pojavilo še nekaj poelovnih tovarišev in ni trajalo dolgo, ko so bili v hotelu Ambassador zbrani vsi trgovci z znamkami iz mesta Philatucky, ne da bi se bili domenili. Kakor so kmalu z vedno daljšimi obrazi ugotovili, je imel vsak od njih pri sebi zaželjeni zeleni pogrešani tisk, vsakega je obiskala stara gospa in vsak ji je zbirko njenega pokojnega moža odkupil za prav čedno vsotico. A takrat je bilo že mnogo kilometrov med "žalujočimi ostalimi" in brzovlakom, v katerem se Je bogati Anglež v spremstvu znane vdove, ki je zdaj bila čudovito pomlajena, bližal novim krajem, pripravnim z« njegove podvige. Namišljen gospod Sharper je pravkar vtikal svojo debelo listnico nazaj v žep, potem ko je ponovno z ugodjem preštel okroglih 30 tisoč dolarjev, ki jih je v celem vrgla čedna zadevica z znamkami v Philatuckyju. "Vidiš, Mary," se Je obrnil k svoji sodelavki, "čisto dobro je, če se človek spozna malo na kemijo in ae razume na to, kako se izpremeni ničvredna lila v donosno zeleno barvo!" * Ali je živel kdaj na svetu popoln rriož? Poznal sem moža, ki je zdi-lovaje govoril: "Dve uri dnevno lahko prenašam svojo ženo, ali na žalost ostane mi še dva in dvajset ur in te so neznosne , . , Vendar bi bilo nepravično, če bi pripisovali vse pomanjkljivosti edinole ženi. Neka prava ženska mi je nekoč dejala: Idealen je tisti mož, ki ne šte-di z darili. Ni boljšega sredstva od srebrne lisice, polne steklenice finega parfuma ali kakšne dragocene malenkosti, da se izogneš družinskemu prepiru. Nekega dne sem bil priča družinskega prepira, v katerem je igralo glavno vlogo prav takšno dragoceno darilo. Poznal sem zakonca, ne slabša od tolikih drugih. Mož je bil zelo simpatičen človek, ki je bil vselej pozoren napram svoji ženi. Nekega dne mi je priznal da je njegova "oboževana Line-ta" odšla za teden dni k svoji materi, ki je bila zbolela. Nato je dodal: Sram me je, da sem se okoristil z njeno odsotnostjo in se j izneveril z majhno statistico iz kino-atudia. Da si pomirim vest ji bom kupil lepo dozo za puder in ji jo poklonil, ko se bo vrni la. Rad bi bil, da prideš na na jino prvo skupno večerjo, da b imela tako moja nema izpoved pričo. Nekaj dni za tem mi je telefoniral teme povabil na večerjo Čim sem stopil v jedilnico, sem opazil, da leži pod Linetino ser-vijeto majhen zavojček. To je bilo menda darilce, o katerem mi je bil pripovedoval. Sedli smo za mizo. Mož spremljal sleherno ženino kretnjo. Žena je vzela z mize ser vijeto in opazila zavojček, pre-vezan z modrim trakom. Razvila je paket in presenečeno za vpila, ko je zagledala v njem dragoceno dozo za puder. Tudi mož je vzel servijeto in — okamenel Pod J!^ ežali zavojček, preve^ Umtrakom.Vzavoj^^ ta cigaretna doza S soprogo sta se prim< -j dramatična pavza. Skuto rešiti položaj in e sem vzkliknil; Kakien vzoren zakm* ! misel se je bila p^J moža m žene! Kakfoo bojno razumevanje' KalS *ornost in kakšna \\SSf. stari samci, vi in bomo doživeli kaj t.C| Ni sliki Šef postaje je na nočnem, g edu zasačil prometni^ l blaženo spi. "Hej, vi spite!" razkačen kriči šef. ** Uradnik hitro skoči i klas se jame opravičevanj spal, gospod šef, | sem." samo i Šef: "Nikar ne laziti «J PtvAalil" ' "1 smrčali! Uradnik: "Tega pa ruaes šal . . ^ s Slabo Je raxua*l Na Štajerskem je nek* ljica velela učencem prvepi r«ie, naj prineso ob konca? letja v šolo kolek za pet i jev. Ko je Šla drugo jutro»] lo, je srečala enega izmed i jih učencev, ki je nesel podj duho debelo, kratko palico. "Čemu pa bo ta palica?"] dovedno vprašala mlada ljica. "Ej, gospodična, saj ste naj prinesemo danes v lek," se modro odreže fa SLOVENSKA NAgODNA PODPORNA JEDNOTA aedej a svoj« publikacij« i« it* I lat Proaveta ss koristi, Ur p** agitacijo svojih drašUr h M za propafsndo svojih 14*]. Nh pa aa ta propasando drsfih M« organizacij. Vsaka orgsskMlkj običajno avoja (lasilo. Twif * ričai dopisi la naiasaib ta* j pornih ergaaisseij ia atfb inHm se aa poiiljsjo lista Prav*. ----J TISKARNA S.N.PJ SPREJEMA VIA v tiskarski obrt spadajoča Mi Tiska Tahtu sa remMce in shoda, vizltnlce. časnika. H koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaib» češkem, angleškem Josiku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO UIJU.! TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaaaila daje vodstvo tiskarne.—Cena smerna, unijsko dak »ml Pilite po Informacije na naslev: SNPJ PRINTERY 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILL* TEL. ROCKWELL 4104 —— Grupa otrok ipe nekih beguncev na parnUna. ki Je odrinil la newyorike Ink« v Ekvador. dor »k« vlada Je uatanovlla poeobno kolonijo sa begunce. Dobro Jima J« saeolU Ribničan je prišel v Ljubljano. Radovedno ae je ozrl po visokih zgradbah, kakršnih v Ribnici še nikoli ni bil videl. Ko korači mimo realke, ga opazita dva dijaka, aloneča na oknu. Takoj sta ga spoznala in zasmehljivo sta za vpila: "Oča, nikar tako ne glejte, saj je samo skedenj!** "Se mi je Ukoj zdelo, sk*r ne bi viaela dva cepca škod okno," ae odreže Ribničan. Slabo I« razumela "Ljuba. Olga. resi mi W, in v sedmih nebesih bom!" "Nceramnež grdi! Torej, šele po šeetih si našel pot do men«!** naroČite si dnevnik prosveh Po aklepu II. zedna konvencije aa lahko narod dva. tri. štiri ali pet članov Is ena druilaa k sal »^ ozrete stane aa vse enako, aa člana Kae pa člani le plačajo pri ae Jtm fte prišteje k nezočnlnL ToraJ J* da Je llat predrag sa člane SNPJ. Ust Pfos^m Ja jaian^ gotovo Je v vsaki drullni nekdo, kt U rad tttal Hat**** Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov pr«*M ^ SNPJ. ali če aa preaeli proč od druilne ln bo z^iUvai san. tednik, oode moral tisti član is dotične družine, Iki j« naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti