NOVA doba ®233 St. Clalr Avennt Cleveland S, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ^0. 40. ___ gT 40_ . CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 11 — SREDA, 11. OKTOBRA, 1944 VOLUME XX,—LETNIK XX. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED Na VOJNA SITUACIJA zapadni evropski fronti 1 bilo pretekli teden dosti iz-Jenierrib- Na nekaterih točkah " Se zavezniške armade zagri-e nekoliko bolj globoko v ^ftško Siegfriedovo obrambno °! napredovale pa so k več-]!mu P° nekaj milj. Boji pa so ^jub temu zelo krvavi. Približno 1S^° ve^a za italijansko kjer zavezniki sicer pro-s.lraj0 naprej, toda zelo poča-• Na vzhodni fronti so Rusi skT*-* mo^no ofenzivo v Litvin-1 m ogražajo pristaniščno vesto Klaipedo ali Memel ter žar uin° Prusij0- Tudi na Mad-Rusi prodirajo naprej fronti. Na Pacifiku so ^iske vojne sile aktivne na rju> v zraku in na otokih na ž. ni^ krajih razsežnega boji- KLEšče na BALKANU v6ri zavezniških bojnih sil B nl° stiska j o Nemce na ■ ^nu. Na jugu; so angleške de]6 čistile Nemcev znaten ~rčije, od severa in vzhoda v* ^ stiskajo Rusi s-sodelo-Jem jugoslovanskih partiza-v- Beograd obkrožajo ruske ,Pai’tizanske čete in Nemci z letali hite odpremljati iz sta važne vojaške osebnosti, .'iztresenih in mnogokrat ne-Ij Stlih vesti, ki prihajajo iz Bal-aila, se na splošno lahko skle: sledeče: Nemci skušajo kar l^več svojih čet rešiti z Bal-,j^a in jih poklati na druga bo-Ca; Rusi, Angleži, jugoslo-ski partizani in grški genija Pa skušajo to preprečiti ter etnce pobiti ali ujeti na balini bojišču. WILLKIE UMRL v , bolnišnici v New Yorku je ^Jutru pretekle nedelje umrl L. Willkie, bivši pred-si niški kandidat republikan-‘ee. stranke'leta 1940. Willkie Je bil podal v bolnišnico 6. j .' ernbra zaradi želodčnih ne-Dj,. *k. Prvotni bolezni so se ,/užile komplikacije grla in le a> katerim je 8. oktobra pod-Star je bil šele 52 let. je bil širokega obzorja, na-še^ne&a mišljenja in neustra-(j0,eg,a nastopa. Nameraval je l(a nominacijo za predsedni-^edinjenih držav od republiške stranke tudi letos, toda anka ga nj marala. p božmnadarila o^tni department ponovno (j0.2arja občinstvo, da zavitki z D),e!Cllimi darili za vojake v tj Gorskih krajih morajo bi-fl00(*dani na pošto najkasneje b,. • oktobra. Ker je 15. okto- ^ n®delja, ko so poštni uradi bitimi’ Pomeni to, da morajo ake pošiljke oddano na po-j kasne j e 14. oktobra. Pa-smejo presegati predpi-lijtj6 teže in obsega ter morajo Ptj.?0br° zaviti in pravilno in . Jivo naslovljeni. Na ovitku Sj|.a biti tudi točen naslov polica. # jj ALFRED E. SMITH S,ne 4- oktobra je po večte-1). ski bolezni v New Yorku 1^ Alfred E. Smith, star 70 ^ 2nana osebnost demokrat-t^anke. Smith je bil štiri 0 ,llle governer države New ** in leta 1928 je bil kandi-v demokratske stranke za ^ Sednika Zedinjenih držav, / kil ni bil uspešen. Izvoljen je v6(i rePublikanec Herbert Hoo- (Dalje na 4. strani) VELIKA POTREBA ZA POVOJNO POMOČ Ko bo vojna v Evropi končana, bodo prizadeta ljudstva potrebovala nujne pomoči. V prvi vrsti bodo seveda prišla v poštev živila in takoj za tem obleka, obuvala in zdravila. To bo nujno potrebno in to bo ljudstvom v osvobojenih deželah dostavljeno, kakor hitro bo mogoče. Na to ogromno delo se že pripravlja relifna administracija Združenih narodov, katere oficielno ime je United Nations Relief and Rehabilitation Administration, ki je znana pod okrajšanim imenom UNRRA. Kot že samo ime pove, so v tej organizaciji zastopniki vseh Združenih narodov, po številu 44. Vsi bodo prispevali po zmožnostih. Za prvo silo je obljubljenega okrog dva tisoč milijonov dolarjev kapitala in vplačanega je dosedaj nekaj nad polovico. Največji del odpade na Zedinjene države, namreč 800 milijonov dolarjev. Na Veliko Britanijo pride 320 milijonov dolarjev in na Canado 77 milijonov. Vse tri omenjene dežele so že dale dotične fonde na razpolago. Nekatere druge države so prispevale del svojih kvot, nekatere pa še ničesar. Na Jugoslavijo, na primer, odpade kvota 70 tisoč dolarjev in je dosedaj prispevala pet tisoč dolarjev. H ZGODOVINSKA JESEN POVRATEK K ZEMLJI V, S Prva konferenca koncila UNRRA se je vršila že meseca novembra v Atlantic Cityu. Na konferenci, ki se je vršila v letošnjem septembru v Montrea-u, je bilo sklenjeno, da se z nabavo potrebščin oziroma s sklepanjem tozadevnih kon-traktov nič več ne odlaša, četudi še ni vseh obljubljenih financ na razpolago. Verjetno je, da bo vojna v Evropi v bližnji bodočnosti končana in UNRRA mora biti pripravljena, da ta-toj prične s pošiljanjem nujne pomoči. Kot že omenjeno, pridejo v prvi vrsti v poštev živila, namreč moka, žito, meso,-sir, kondenzirano mleko itd. To se bo po večini nabavilo v Zedinjenih državah,v Canadi ter v Južni in Centralni Ameriki. Kolikor mogoče hitro se bodo poslale tudi najbolj nujne zdravniške potrebščine ter obleka in obuvala, pa tudi blago za obleke in usnje za čevlje. Sledile bodo druge potrebščine, kot razna semena, orodja za obdelovanje zemlje, domače živali, stroji, oprema za bolnišnice in potrebna sredstva za preprečevanje kužnih bolezni itd. Naloga UNRRA je velikanska, dasi je za enkrat preračunana le za prvih šest mesecev po končanju vojne. Ko bo zadoščeno najbolj nujnim potrebam prebivalstva, bo se skušalo pomagati prebivalstvu, da si začne samo pomagati. V take svrhe bodo na primer kmetje potrebovali semena, pluge, vprežno živino itd. Dalje bo potreben gradbeni material, razni stroji in sto drugih reči. Sovražnik je v zasedenih deželah, posebno na Balkanu, pobral večino domačih živali, skoro vse kovinske predmete, stroje, obleko, vozila, pohištvo, sploh večinoma vse, kar je imelo zanj kako vrednost. V nekaterih pokrajinah je opustošenje večje, drugod manjše, toda ni dvoma, da je potreba pomoči povsod velika. UNRRA je s tako pomočjo vsaj za prvo silo pripravljena. Dom-(Dalje na 8. strani) V riaslednjem so v prostem prevodu navedeni nekateri značilni izčrpki iz črtice “Usoda pšeničnega klasja,” ki jo je napisal sloveči ruski vojni kores-pondent Ilija Ehrenburg. “Jesen: gozdovi se niso pozabili odeti s svojimi zardelimi oblačili; kolesa vozov škriplje-jo in otroci odpirajo svojo čudežno skrinjico, svojo prvo knjigo. Naša dežela je še vedno v prehodnem stanju. Vojna je ožgala zemljo in obraze naših žena. Na mejah naše domovine rdeča armada ruši sovražnikov odpor. Pogled na naše vojnike ob taboriščnih ognjih, na vsakdanjo Moskvo, na notranje strani časopisov nam ne predstavi veličine te ure. “Vendar, o tej jeseni bodo pisali možje generacij, ki pridejo. “Še ni dolgo, kar je Evropa ginila v podzemlju. Toda, kljubujoča koledarju, se je pojavila Proserpina, hčerka boginje rodovitosti, ne v pomladi, ampak v jeseni. Marzeljeza dviga kamenje na tlaku Pariza. Zvoniki Belgije brnijo. “Junaki maršala Tita pozdravljajo rdečo armado. Nevihta je zadivjala po vsem Balkanu. Kmetje Slovaške in delavci češke so prešli v ofenzivo. Streli, solze veselja, bombe, cvetlice, zastave, govori vsepovsod. Stara Evropa je še vedno živa. Veliki novi dan jo čaka. “Evropa in svet vesta, kaj dolgujeta ruskemu ljudstvu. Ni moj namen podcenjevati naših junaških zaveznikov, ki so in-vadirali fašistični brlog. Vsa čast in slava jim. Toda, ali bo podcenjevanje, če povemo, da so se mogli oni izkrcati v Normandiji in tako hitro napredovati od Cherbourga do Trier j a zato, ker so tri dolga leta prej vojaki rdeče armade pobijali Nemce od Barenskega do črnega morja, v močvirjih in stepah, v globokem blatu ali snegu, v zimskih viharjih in poletni vročini? Stalingrad ne bo izbrisan iz zgodovine Evrope. “Mislim, da tisti ljudje na zapadu, ki niso ljubili našega ljudstva, tudi niso ljubili Evrope, sploh niso ljubili ničesar. Nekateri so nas z rožnatimi frazami zagotavljali, da s po-bratinstvom s Hitlerjem, Mus-solinjem in Francom branijo (Dalje na 4. strani) Poročila prodajalcev nepremičnin iz vseh delov Zedinjenih držav javljajo, da si več in več ljudi nabavlja domove z nekaj akri zemljišč za obdelovanje. Taka napol farmska posestva so navadna v pkolici večjih industrijskih mest, ki bodo lahko dosegljiva z avtomobili, ko bodo omejitve z oziroma na slična vozila in gasolin ukinjene. Tudi med leti 1930 in 1934 se je bilo slično nakupovanje malih farm zelo razvilo, kar je bilo vpričo velike brezposelnosti v industrijskih središčih razumljivo. Vsekakor se zdi, da je seda-! nje nakupovanje zemljišč na deželi na bolj zdravi podlagi kot je bilo tekom gori omenjene depresije. Danes imajo taki prospektivni mali farmerji več denarja in plačujejo nakupljena zemljišča z domovi ali brez njih v polnem ali skoro v polnem. Značilno je, da take male farme kupujejo tako industrijski delavci kot tako zvani delavci “belih ovratnikov.” Večina med njimi gotovo računa, da bo sedanji veliki in splošni zaposlenosti po zaključeni vojni sledila večja ali manjša brezposelnost in se hočejo na to pripraviti. V časih brezposelnosti ali delne uposlenosti je v z d r ž e v a nje skromnega doma na deželi ceneje kot so najemnine stanovanj v mestih, in poleg tega je mogoče čas industrijske brezposelnosti koristno porabiti za obdelovanje zemljišč, kar kolikor toliko pripomore k prehrani cfružinfe. Tudi na malem zemljišču je mogoče pridelati znatne količine krompirja in razne zelenjave in skoro povsod se dobi prostor.za nekaj perutnine. O tem so se prepričali mnogi, ki so tekom zadnje velike depresije našli pribežališče na lastnem ali najetem zemljišču na deželi. Teh izkušenj prizadeti niso pozabili in so jih povedali tudi drugim. Mnogi delavci, ki so že bolj v letih, se tudi zavedajo, da ko sedanja velika aktivnost v industrijah poneha, najbrž ne bo tam več mesta zanje, četudi bi bili morda še zmožni dela. Poljedelski department daje takim prospektivnim delnim far mer jem sledeče pametne nasvete: prepričajte se pred nakupom, kakšne bodo prilike transportacije; ne zadolžite se in skrbite, da vzdrževanje posestva ne bo predrago; prepričajte se o dovoljnih virih vode; dajte ekspertom preiskati zemljo, za kakšne pridelke je piimerna, in potem skušajte pridelati kar največ živil za družino in krme za domače živali. Nasveti so priporočljivi za vsakega pravega ali delnega farmerja. VAŽNA INDUSTRIJA • Skoro neverjetno se sliši, da spada med važne vojne industrije tudi čebeloreja; pa je resnica. Iz cvetnega prahu in nektarja, ki ga čebele nabirajo na lažnih cvetečih rastlinah, producirajo med in vosek. Za vojne svrhe prihaja v glavnem v poštev vosek. Vsak izstrelek, velik ali majhen, je pred oclpo-slanjem na bojišče prevlečen s tanko plastjo čebelnega voska. Tudi za prevleko nekaterih delov letal in druge bojne opreme se rabi čebelni vosek. Nobena druga tvarina ni v take svrhe bolj primerna. Iz ■ tega vzroka ^:o čebelarji klasificiram kot važni vojni delavci. čebeloreja je važna gospodarska panoga tudi v mirnih časih, ker med in vosek se rabita v različne civilne svrhe. V Zedinjenih državah je okrog pet milijonov panjev čebel, ki producirajo letno nad 150 milijonov funtov medu in odgovarjajoče količine voska, še večjega gospodarskega pomena kot produkcija medu in voska je čebeloreja za rodovitost farmskih pridelkov, čebele, ki na svojih kosmatih nogah in na rilčku prenašajo cvetni prah iz enega cveta na drugega, pospešujejo oprašenje ali oploditev, brez katerega rastlina ne more razviti sadu ali semena. Na primer, nekaterih vrst jablane imajo tako cvetje, da se ne oplodi samo, ampak mora priti na njihovo cvetje cvetni prah iz drugih jablan, da razvijejo sadje. To delo do neke mere vrši veter, v glavnem pa čebele in druge žuželke. Pametni sadjarji imajo med vrstami jablan, ki se ne oplodijo same, posajene drugih vrst jablane, da je v bližini cvetni prah za oploditev. Poleg tega si spomladi, ob času cvetja jablan, izposodijo od čebelarjev panje čebel, katere namestijo po sadovnjakih. Tako je ustreženo čebelam, čebelarjem in sadjarjem. Nekatere detelje in razne druge rastline se tudi ne oplodijo in ne nastavijo semena, ako jim čebele ne pomagajo pri oprašitvi. 4 Čebel je mnogo vrst in vsaka ima svoja posebna svojstva. Nekatere so zelo uspešne v nabiranju cvetnega prahu in nektarja, druge so odporne proti boleznim itd. S križanjem različnih (Dalje na 4. strani) NEMŠKA BARBARSTVA PO NAČRTU . Nemci smatrajo sebe za nekako izvoljeno ljudstvo že od nekdaj. Tako so bili vzgajani že več generacij. Njihovi voditelji so jiin pripovedovali, da Nemci v vseh ozirih prekašajo druge naiode; tako hvalisanje jim je ugajalo in s tem je rastla nemška aroganca. Te nemške vzvišenosti nad druge narode ni začel pridigati šele Hitler; on je našel med Nemci že zelo ugodna tla za ta nauk in ga je razvil do skrajnosti in absurdnosti. Na tej podlagi je bilo Nemce povsem lahko prepričati, da so baš oni določeni od usode, da zavladajo vsej Evropi in potem ostalemu svetu. Nikakega dvoma ne more biti, da je Nemcem vsaj del bojevitosti in vladeželj-nosti prirojen. Zvračati nemško bojevitost izključno na ekonomske razmere je nesmiselno. Saj nam je znano, da so bila in so še nekatera primitivna ljudstva bojevita, druga pa miroljubna, dasi žive v prilično enakih ekonomskih razmerah. Na primer, nekateri indijanski rodovi so neprestano napadali svoje sosede, medtem, ko so se drugi ukvarjali s primitivnim poljedelstvom in so skušali živeti v miru z vsemi sosedi. V Nemcih imamo torej bojevito in vladeželjno pleme, ki je tako deloma po naravi, deloma pa vsled vzgoje. n Na- sedanjo vojno so se pričeli Nemci pripravljati takoj po izgubljeni zadnji vojni, prepričani, da druga vojna jim bo prinesla zmago. Pripravili so se ne samo v vojaškem ozi^u, ampak pripravili so se tudi z načrti za direktno oslabljenje sosednih narodov. Z drugimi besedami rečeno, načrt je predvideval pobiti ali drugače uničiti toliko sosedov, da jim ne bodo več nevarni zaradi številčne premoči Nemcev. Zaustaviti se mora last sosednih narodov, množitev Nemcev pa se mora pospešiti. Posebno je Nemce vznemirjala rast slovanskih na-| rodov, ki so se hitreje množili kot Nemci; rast teh slovanskih narodov je treba zaustaviti z vsemi sredstvi in ta cilj so Nemci dosledno zasledovali in ga še zasledujejo. V nobeni drugi deželi niso Nemci tako barbarsko nastopali kot v Rusiji, Poljski in Jugoslaviji. Milijone civilnega prebivalstva so hladnokrvno pobili, nadaljne milijone odvedli v sužnost, kjer so mnogi vsled težkega dela in pomanjkanja žalostno poginili, drugi pa ginejo vsled gladu, mraza in bolezni na domačih tleh pod peto okupatorjev. Nemci so iz okupiranih krajev pred vsem odvedli večino mladih ljudi, moških in žensk. Nekatere so vključili enostavno v svoje vojne sile druge pa so vpregli v težko delo. V mnogih krajih so pobrali tudi vse zdrave otroke ter jih odveHli v Nemčijo, da jih vzgojijo za pravoverne nacije. Narodi v okupiranih krajih se vsled tega niso mogli množiti; tisto malo prirastka, kar ga je kljub temu bilo, pa je v glavnem pomrlo vsled prirojene slabosti in pomanjkanja. Domače prebivalstvo okupiranih krajev je ne samo silno razredčeno, ampak tudi oslabljeno za eno ali več generacij. Tisti izgnanci, k'i se bodo po vojni vrnili iz nemške sužnosti ali ujetništva, bodo v znatnem delu izčrpani in bolehni. (Dalje- na 4, strani) VOJAŠKI STAN Civilistom so malo znana razna dejstva iz vojaškega življenja, ki so na videz morda malenkostna, toda v praksi važna in samoumevna. Jeklena vojaška čelada je v glavnem namenjena za protek-cijo glave pred drobci izstrelkov. V praksi pa se porablja v številne druge svrhe. Na primer, čelada je pripravna za zajemanje pitne vode iz studencev in potokov;' porabi se jo lahko mesto lonca za kuhanje; napolnjena z vodo služi kot umivalnik za obraz in za britje, pa tudi za umivanje nog. Ako ni drugega v naglici pri rokah, je s čelado mogoče izkopati zakop v obrambo pred kroglami. Iz poškodovanega čolna, v katerega prihaja voda', je mogoče s čeladami odstranjati vodo. Izposojevanje med vojaki na fronti ni običajno. Vsak posameznik se zaveda, da vojak, ki nosi svojo težko vojaško opremo, vključno pitno vodo, porcije živil, cigarete in drugo, je upravičen do vsega, kar prena-(Dalje na 4. strani) SLOVENSKE VESTI Jesensko veselico priredi društvo št. 148 ABZ v Finleyvillu, Pa., v soboto 14. oktobra zvečer. Veselica se bo vršila v S. N. Domu v Hackettu, Pa. * Slovenska šola S. N. Doma v Clevelandu, Ohio, prične s poukom mladine v soboto 14. oktobra ob 10. uri dopoldne. Sprejema se mladino med 9. in 16. letom starosti. Pouk se bo vršil v dvorani št. 2 novega poslopja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. šolnine m nikake. Poučevala bo Mrs. Antoinette Simčič. ❖ 1 V uredništvu Nove Dobe se je pretekli ponedeljek oglasila (Dalje na 4. strani) TRI EVROPSKE REKE Tri evropske reke, ki igrajo važno vlogo v sedanji vojni, so Volga, Donava in Rena. Volga je vseruska reka, nadaljša reka v Evropi in največja reka v Rusiji. Izvira iz malega jezera med Valdajskimi hribi, nedaleč od Staraje Ruse, in se po 2400 milj dolgem teku izliva v Kaspiško morje. Glavno mesto Sovjetske Rusije, Moskva,-stoji ob Volgi, in ob Volgi stoji tudi Stalingrad. Pri obeh teh mestih so bili Nemci ustavljeni, grdo tepeni in pognani nazaj. Največja reka v Evropi je Donava. Izvira v črnem lesu pri Badenu v Nemčiji in se izliva v Črno morje v provinci Dobruži, ki je pred to vojno pripadala Rumuniji. Njen 2000 milj dolgi tok vodi iz Nemčije preko Avstrije, Madžarske in Rumunije; teče mimo Beograda ter tvori nekaj časa mejo med Rumunijo na eni strani in Jugoslavijo in Bolgarijo na drugi strani. Na njenem spodnjem toku jo zdaj na znatno razdaljo kontrolirajo Rusi. (Dalje na B. strani VSAK PO SVOJE Po deželi se te čase razlega urnebesni klic: varčujte s pa-piijem! Odmev je sijajen. V restavracijah se moramo brisati z rokavi, iz mesnic nosimo štrene hot dogs preko ram in rz giocerijskih prodajaln nosimo kavo in fižol v žepih domov. Vse zaradi varčevanja s papirjem. 'Varčevanje s papirjem bi bilo all right, če bi to reč resno vzeli tudi politični kandidati; pa je ne. Pismonoše se dan za dnem krivijo pod težo politične propagande, poštne skrinjice stokajo in koši v uradih prekipevajo političnega navdušenja. Da vidite zdaj naša dva uredniška koša! Dobro, da so me v mojih bosopetih letih naučili zelje in repo tlačiti. Vsekakor je mogoče, da tistim kandidatom, kateri te čase porabljajo največ papirja, ga bo na volilni dan najbolj manjkalo. Namreč njim posvečenih papirnatih glasovnic. ❖ V listih smo čitali, da so se tako Nemci kot Japonci zgražali nad nedavnim govorom predsednika Roosevelta. Mi bi sodili, da mu to ne bo škodovalo pri volitvah prihodnji mesec. •v- Ameriški reporter William Miller, ki je nastanjen v Rimu, piše, da je osebno videl, dokumente, ki dokazujejo, da so nekatere ugledne osebnosti v Ameriki dobivate podkupnino od italijanskih fašistov. Ameriške vojaške oblasti v Rimu so dotične dokumente zaplenile in jih poslale državnemu depart-mentu v Washington. Po vojni bo prišlo na dan marsikaj, kar marsikomu v Zedinjenih državah ne bo ljubo. In nam bo postalo jasno, zakaj so bili nekateri tako zvani stoprocentni Amerikanci tako navdušeni za naciste in fašiste in njihove kvizlinge. * Ameriški vojaki na evropskih frontah so že dobili zimsko obleko in perilo. Nemci zimskih oblek ne bodo potrebovali, ker jim bo dovolj vroče tudi v poletnih. Za to bodo poskrbeli zavezniki. * Dve leti je minilo v letošnjem septembru, odkar se je Hitler v bombastičnem govoru bahal, da vsi njegovi nasprotniki ne pre-moi'ejo niti enega vojaškega poveljnika, ki bi se mogel meriti z njim. Zavezniške vojaške poveljnike je označil za skupino neznaničev, tepcev in vojaških idiotov. Pa so ti vojaški idioti izvršili take čudeže v dveh letih, da so zavezniške armade ponekod že dosegle meje prave Nemčije in silijo preko njih. Naj bodo bogovi zahvaljeni za take vojaške idiote! * Britiški ministrski predsednik je nedavno rekel v parlamentu, da ni treba vsega verjeti in vsega za resno vzeti, kar se govori in piše v Zedinjenih državah zdaj pred volitvami. Pripomnil je, da ni nikjer drugje na svetu take široke svobode govora in tiska kot v Ameriki. Mi vse to že vemo, Angležem pa je bilo treba šele povedati. Vsekakor je to neke vrste kompliment za Ameriko. * V Ameriki smo tako navajeni, da hočemo vedeti vse, kaj se godi in kaj se namerava. Ako nam iz Washingtona vsega tega brž ne povedo, kričimo kot razvajeni otroci. y mirnem času je to vse prav in demokratično. V (Dalje na 4, strani) DOPISI Braddock, Pa. — Nekaj delegatov in delegatinj je že poročalo v Novi Dobi o njihovih potovanjih na 17. redno konvencijo ABZ, ki se je v avgustu vršila v Rock Springsu, Wyoming. Zato mislim, da ne bo odveč, če se tudi jaz oglasim z nekaterimi vrsticami. Na splošno naj omenim, da kar se mojega potovanja v Rock Springs in nazaj tiče, je bilo bolj prijazno kot sem pričakoval v teh časih, ko nam tako zabičujejo, da ni treba delati gnječe na vlakih zdaj, ko so tako prenapolnjeni. Ko sva podpisani in tovariš Anton Eržen iz Centra pi’išla 13. avgusta ob pol devetih zjutraj na postajo v Pittsburghu, It v a se tam sestala z gl. porotnikom Mikcem ter delegati Klemenčičem, Mikcem mlajšim in Želetom. Tako nas je bilo že šest skupaj. Delegat Mikec je imel nekaj neprilik zaradi rezervacije, vendar smo skupaj odpotovali proti Chicagu ob pol devetih. V Chicagu smo se nekako razdvojili, ker žele in oba Mikca so imeli rezervacije preko Denverja, ostali trije pa skozi Omaho. Drugi dan ob devetih smo bili v Omahi, toda od tam do Rock Springsa je bila še dolga pot, naše rezervacije pa so tile potekle. Od tam je bilo tre-Tba vzeti, kar je bilo mogoče dobiti, dasi smo vedeli, da v navadnih železniških vozovih je gnječa in vročine. Pa smo stis-r.ili nekaj napitnine porter ju s prpšnjo, da nam skuša dobiti kaj bolj udobnega, če more. Po daljšem iskanju nam je res skomandiral prostor v vozu, ki je bil udoben kot Pullman. Na tistem vlaku smo dobili Mrs. Rose Svetich, Mertela, Ocepka, Žgajnarja in še več drugih iz Minnesote, katerih imen se ne spominjam; tudi Matt Vogrich iz La Salle, 111., je bil med riji-jni. '''' V Rock Springs smo se privozili v torek zjutraj ob štirih, i Komaj stopim iz vlaka, mi že j pomoli roko mlada ženska in pozdravi: “Dobro jutro, Mr. Hudale.” Začudil sem se, odkod me pozna; pa je povedala, da iz konvencije iz Wauksgana. Bila je Mrs. Jenko. Vse došle delegate so brž naložili na avtomobile in mlade šoferice so nas-odpeljale na določena stanovanja. Sobrata Eržena in mene so odložile pred hišo Mrs. Fortuna in prijazna gospodinja nama je takoj hotela pripraviti zajtrk. Spati se ni izplačalo iti in po nekolikem razgovoru se odpravim po mestu. Najprej sem vprašal za hotel Pilot Buttt, ki sem ga lahko našel, in tam smo se nekoliko pogovorili z lastnico, Mrs. Kershisnik, nakar smo jo mahnili preko c^ste. Bila je ura osem, ko je čas za odprtje salunov. Dotični salun obratujeta sobrata Mehle in Marcina. Tam smo že dobili Mrs. Mehle, ki me je takoj po pozdravu vprašala, če bom kaj ( hud na konvenciji. Odgovoril sem, da ne vem, da bo, kakor bo sapa pihala. Nato smo se nekoliko pokrepčali in nekoliko pogovorili, nakar smo odšli naprej po mestu. Imeli smo dosti prostega časa, ker smo došli v mesto dva dni pred konvencijo, ker smo imeli potniške rezervacije tako napravljene. Popoldne sem se sešel z delegati žganjarjem, Ocepkom in Lauschinom, ki so mi povedali, tla jih je neki rojak povabil, da jih odpelje malo po okolici, in da lahko prisedem, če hočem. Vozil nas je rojak Bučar s svojim trukom, o katerem je pisal že sobrat Žganjar iz Minnesote. Naložili Fino se pred Mehletovim salunom, in jaz, kot zadnjih povabljenec, s?m dobil sedež poleg šoferja, menda zato, ker je šofer Dolenjec, 'cate-iih je malo v Wyomingu. Vprašal sem ga, kako da je on zašel tja, pa je odgovoril, da je tam že 14 let in da bo menda kar še naprej ostal. Midva sva se svojo pot spredaj pogovarjala in se nisva brigala, kako se imajo tovariši zadaj na truku. Kar zaslišiva kričanje. Jaz pravim šoferju, da naj ustavi, ker je morda kateri potnikov padel s truka. Tega ni bilo, pač pa so ■možaki lovili svoje klobuke po grmovju. Sobrat Žganjar je omenil v svojem dopisu, da smo se bali, da ne bo začel truk kašljati za povratno vožnjo ter da bomo kar tam ostali in konvencijo zamudili. Saj posebne škode bi morda ne bilo, samo mi bi dnevnic ne dobili in organizaciji bi se nekaj prihranilo. Ampak tiste copake bi že pogrešili, samo da bi ne bilo kaj hujšega. Neki fant mi je potem v salunu v Rock Springsu rekel, da smo srečni, ker ni truk zaštrajkal tam v divjini, kjer bi bili morda imeli opravke z medvedi. Fant se je seveda šalil, ker medvedi pač ne živijo od divjega pelina, torej se ne zadržujejo tam. Iz Yellowstone parka pa je predaleč, da bi hodili na iz-prehod. Kar se tiče mesta Rock j Springsa, je dosti lepo, samo škoda, da ima samo eno industrijo, to je premogarsko. Premog je za mene samo sedaj, ko se bliža zima. Sobrat Kosoglav iz Claridgea je na povratni vožnji dejal, da Wyoming bi bil čisto lep kraj, če bi bil Bog, ko je svet ustvarjal, delal še osmi dan. Ko sem ga vprašal, kaj misli s tem, je'odgovoril, da je pozabil Wyomingu, posebno tistemu delu, kjer stoji mesto Rock Springs, dati obleko, če bi bili tisti hribi z zemljo pokriti, bi bili lahko z drevjem in zelenjem obraščeni, tako so pa kar goli pozimi in poleti. Kljub temu smo odnesli iz Rock j Springsa lepe spomine, posebno I vsled gostoljubnosti tamkajšnjih rojakov. Naj pri tej priliki izrazim zahvalo Mrs. Johani Fortuna za vse udobnosti prijaznega stanovanja. Ob! enem upam, da nisem spravil v preveč slabo voljo z mojim dolgim dopisom sobrata urednika, ki se je na konvenciji ubijal z zapisniki, zdaj se mora pa z našimi predkonvenčnimi in pokon-venčnimi doživljaji. Pozdrav vsem! Martin Hudale, delegat društva št. 31 ABZ. j ;-------------- Slrabane, Pa. — Na seji podružnice št. 55 SANS smo raz- j motrivali, kako pričeti s pobi- j ran jem denarnih prispevkov in : obleke za naše nesrečne rojake j v starem kraju. Po daljši razpravi smo prišli do zaključka,! da naj vsako tukajšnje društvo izvoli na svoji seji dva zastopnika. Ti zastopniki, kakor tudi drugi člani, ki se za zadevo za-| nimajo, naj se udeležijo seje, ki se bo vršila 15. oktobra v dvorani SNPJ. Na omenjeni seji bomo določili, kako se bo organiziralo delo kolektanja obleke ! in denarnih prispevkov. Treba I bo mnogo resnega dela, ker po-j treba naših bratov in sester v starem kraju je velika. Morali bi takoj zbrati vsaj pol milijona dolarjev v to svrho, kakor je priporočal Louis Adamič. Vsekakor, kolikor zberemo, bo še vedno malo, prav za prav kaplja v morje. Da naši rojaki v starem kraju potrebujejo te pomoči, kot je še niso nikdar prej potrebovali, tega se vsi zavedamo. Obenem pa tudi vemo, da ,fo zaslužijo, ker se tako junaške' borijo proti svojemu besnemu sovražniku, ki je tudi sovražnik Amerike. Torej, vsi, ki imamo srca na pravem mestu, na delo! Dramsko društvo “Soča” je na svoji polletni-seji, ki se je vršila 27. septembra; sklenilo prispevati $50.00 za jugoslovansko pomožno akcijo. Naj bi imelo dosti posnemovalcev! Ob priliki zborovanja Ameri-ško-slovanskega kongresa v Pittsburghu nas je prišel obiskati tudi Mr. F. Zaitz iz Chicaga, lei .'.am je dal mnogo dobrih priporočil z ozirom na zbiranje s pomoči za naše Btarokrajske ] rojake. Naselbina. Strabane ni < bila nikdar med zadnjimi, ka- ] dar se je šlo za kako dobro in i premenito stvar, zato upam, da 1 se bo častno izkazala tudi glede i pomoči našim bratom in ses- s tram v starem kraj u. 1 Mary Tomšič, j > LaSalle, lil. — Sedemnajsta > redna, konvencija ABZ, ki se je v letošnjem avgustu vršila v Rock Springsu, Wyo., je za nami. To je bila moja 18. konvencija pri raznih bratskih in dru- t gih organizacijah, in po mojem < mišljenju je bila ena najbolj- ; ših. Upam, da smo v danih raz- ] merah napravili najboljša pra- 1 vila za članstvo. Sicer ne more i biti govora, da bi bilo z njimi 1 prav vsem ustreženo, ker če bi i bilo tako, bi nadaljnih konven- < cij sploh več ne bilo treba. Mi- ; slim pa, da smo ustregli večini, s in to je precej. Po mojem mne- < nju je bil na konvenciji izvo- 1 ljen dober odbor in upam, da ' bo z novoizvoljenim odborom i ABZ tudi v bodoče tako dobro ] napredovala kot je dosedaj. De- i legacija je bila inteligentna, i kar se je najbolje pokazalo s ' tem, da je svoje delo završila v : štirih dneh; to je vsekakor re- < kord pri naših podpornih orga- ’ nizacijah, katere poslujejo po : vsej Ameriki. Zvišali smo ases- 1 ment za 10 centov na člana me- : sečno, kar je bilo potrebno z ozirom na vojne razmere, da ne bo nikdo prikrajšan na ižplači- 1 lu smrtnine. Če bi ne bilo vojne, bi tega ne bilo treba. To zvišanje pa je le začasno. Izboljšali sipo nekaj tudi glede plačevanja bolniških in operacijskih . podpor. Kar se potovanja tiče, je bilo nekoliko težav in neprilik, toda j vseeno smo vsi srečno prišli v I Rock Springs in od tam do-! mov. Dežele Wyoming bi pa jaz | ne zamenjal za Illinois. Pa temu se ne da pomagati/ Nekate-j re države so pač lepše in rodovitne j še kot druge. Imajo pa ro- j jaki v Wyomingu nekaj, česar; mi tukaj nimamo, namreč, da se j ; lahko zabavajo z lovom na razno divjačino. Dalje je tam izrazita tipična zapadna prijaznost in gostoljubnost. V tem oziru, mislim, so vsi delegati odnesli od tam lepe spomine. Jaz sem j bil za časa konvencije nasta-jnjen pri družini Malinar, kjer isem bil z mojim tovarišem Jos. Mertelom deležen vsestranske ■ postrežbe in naklonjenosti. iPrav lepa hvala Malinarjevil družini in prijazen pozdrav! j vsem. Ako bi me še kdaj pot na-nesla na zapad, ne bom pozabil i j ih obiskati. V prav lepem spominu mi bo tudi ostala gostilna Toma Kosa; tudi tam bi se rad i še kdaj oglasil, če bi bila pril i-' ka. Zelo prijazen in čist je hotel Mrs. Mary Kershisnik, ki ga vzorno vodi s svojima dvema piijaznima hčerkama. Mrs. Jen-1 kot tajnica konvenčnega pripravljalnega odbora, se je po j najboljši možnosti trudila, da zadovolji delegacijo. Istotako j tudi sobrat Valentin Marcina,' j ki je bil tako rekoč noč in dan na delu s postrežbo delegaciji. IVsem skupaj najlepša hvala! | Kar se mene tiče, ne bom poza-|bil prijaznih rojakov in rojakinj v Rock Springsu. Zdaj pa še nekaj lokalnega. Na konvenciji sem zastopal tukajšnji društvi št. 3 in št. 124 ABZ. Obe društvi zborujeta na tretjo nedeljo v mesecu; prvo v cerkveni dvorani, drugo pa v Slovenskem domu. Meseca S3p-tembra sem želel podati poročilo obema društvoma, ter sem čakal do 10 minut do ene ure popoldne pri cerkveni dvorani, kjer z:oruje društvo št. 3; ker pa nisem videl nobenega člana, sem odšel na sejo mojega društva št. 124. člani društva Danica, št. 124 in društva št, 3 ABZ so vabljeni, da pridejo na sejo v nedeljo 15. oktobra; vršila se bo v Slovenskem domu in se bo pričela ob pol dveh popoldne. Potem se bo vršila tudi seja postojanke št. 49 SANS. Prišli naj bi na sejo tudi člani j društva št. 3 ABZ. Ali pa naj preložijo svojo sejo na drugo nedeljo v mesecu, da jim bom lahko dal moje konvenčno poročilo. Vse ostale nedelje v me-! seču imam druge seje, včasih! tudi po dve. Pozdrav vsej delegaciji 17. redne konvencije in vsemu članstvu Ameriške brat-1 ske zveze! Matt Vogrich, delegat 17. konvencije. Chisholm, Minn. — Pazno zasledujem v listih poročila iz drugih naselbin, kako rojaki zbirajo prispevke za JPO,SS v pomoč našim nesrečnim rojakom v starem kraju, katero pomoč jim bo mogoče poslati že v j bližnji bodočnosti. Tudi tukaj na Chisholmu smo precej pridno na delu za to plemenito stvar. Spet smo nabrali in poslali glavnemu blagajniku' JPO,SS štiri sto dolarjev. Do te vsote je največ pripomogla prireditev igre “Z vero v vstajenje,” ki je bila prav dobro iz-1 padla. Vse priznanje agilnemu rojaku Franku Tekautzu, ki je igralce tako dobro izvežbal, istotako pa tudi igralcem, ki so se ! s tako vnemo učili svojih vlog, da so jih res izvrstno izvedli. V plačilo naj jim bo zavest, da so S tem pripomogli k financam, | ki bodo nekoliko olajšale gorje: naših bratov in sester v starem kraju. Dosedaj se je od tukajšne podružnice št. 3 JPO,SS odposlalo na glavni urad že $1,011.60. To je precej lepa vsota za tako naselbino kot je naša. Seveda, lahko bi bila še večja, če bi mogli vse rojake zainteresirati za to plemenito akcijo. Vsekakor z nabiranjem prispevkov še nismo končali. Kdor šemi hič prispeval, ali kdor je že prispeval, pa more še kaj prispevati, naj svoj dar izropi lokalnemu tajniku ali kateremu drugemu uradniku podružnice. Ul'' Pridelke, ki so zrastli na naših vrtovih, smo že pospravili. Letina je bila prilično dobra; i ie krompir sc ni prav dobro obnesel, ker je bilo preveč deževno spomladi. Dne 1. oktobra je tukaj padal sneg ves dan in je pokazal, da bo tudi letos bel kot je bil druga leta. Zadnja.seja .postojanke JPO,-SS je bila bolj slabo obiskana. Ne vem, kaj je temu vzrok. Eno uro časa bi že eden ali drugi mogel žrtvovati za poset seje. J Prihodnja seja se bo vršila 26. j novembra in,tukajšnji rojaki so 'že zdaj vabljeni, da jo posetijo. Jaz bom posetnikom povedal, j kako je Ribničan izvalil žrebeta iz buče. Pridelal sem nekaj i takih buč na mojem vrtu in jih j bom par poslal našemu uredni-! l:u; morda se bo iz katere kaj ; izvalilo. Pozdrav vsem! Louis Ambrozich, tajnik postojanke št» 3 JPO, SS. V Joliet, III. — Na prihodnji seji društva Sv. Petra in Pavla, št. 66 ABZ, ki se bo vršila v nede-i 1 jo 15. oktobra v navadnih prostorih, bomo imeli posebno slovesnost. Na našo službeno za-! stavo bomo slovesno pripeli zlato zvezdo v spomin za našega pokojnega- član a, sarženta | Franka Zugel, ki je žrtvoval i svoje življenje v vojaški službi nekje v Angliji. Naše društvo je poslalo v vojno službo Zedinjenih držav 54 svojih članov, in za vse bodo pripete zvezde na zastavo. Pri slavnosti bo sodelovala Ameriška legija, cerkveni pevski zbor in več dobrih govornikov. Društvena seja se bo pričela ob 1. uri popoldne, gori omenjeni program pa se bo začel izvajati ob 2.30. člani so vabljeni, da gotovo pridejo na to slavnost, in pripeljejo naj tudi svoje prijatelje s seboj. Vsak bo dobrodošel. Vstopnine ne bo nobene. | Ker so me nekateri člani vprašali, kdo je. bil srečen na j naši zadnji seji, naj povem, da 15 dolarjev je dobil Joseph I Murphy, 112 Nicholson St., 10 dolarjev pa Antonia Suštarsich, 909 Meadow Ave., Rockdale. V 1 imenu društva se želim zahvaliti vsem, ki so knjižice prodajali, in seveda tudi onim, ki so jih kupili. Lahko bi se bilo malo več iztržilo, toda tudi s tem, kar se je izvršilo, si je naša blagajna nekoliko opomogla. — Za društvo št. 66 ABZ: Peter Musich, tajnik. White Valley, Pa. — štiri leta se nismo videli, dne 21. avgusta pa je prišel domov na 20-dnevni dopust moj sin, štabni saižent John S. Kern. Bil je v Indiji 31 mesecev, tam so se vkrcali na. ladjo 11. julija in v j Californijo so prišli 12. avgu-j sta. Po 20-dnevnem dopustu doma je odšel v Florido in od tam v Nebrasko. Koliko časa bodo ostali tam, ne ve. John je bil med prvimi ame-liškimi vojaki, ki so bili po na-’ povedi vojne odpremi jeni pre-j ko Pacifika najprej v Avstralijo in potem v Indijo. Tudi tam so bili večkrat prestavljam. Enkrat je bil hudo bolan za mala-! lijo. Vsi so bili zelo veseli, ko je prišlo povelje, da bodo odpo-1 tovali nazaj v Zedinjene države. John je v ameriški vojaški službi že od leta 1935 in je mehanik pri letalstvu. Služil je na raznih letalskih postajah, in sicer v Virginiji, Illinoisu in Cali-fornij i. Vse nas je seveda veselo iz-! nenadil njegov prihod. On jel prvi od tukaj, ki je prišel domov od tako daleč, žal, da je dopust tako hitro potekel ter je moral svoje reči pospraviti I in spet oditi v službo. Matere,! ki imajo svoje sinove v vojni službi, že vedo, kako je, ko se sin po kratkem dopustu spet poslavlja. Da bi bilo pač že enkrat te grozne vojne konec in da bi se naši sinovi zdravi vrnili domov! Frances Kern. Chicago, lil. — Redna mesečna seja društva Illini Stars, št. 170 ABZ, se bo vršila v navadnih prostorih v sredo 18. oktobra in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Vsi člani in članice so vabljeni, da pridejo na to sejo, ker bomo imeli več važnih zadev za rešiti. Med drugim bomo morali nekaj ukreniti glede naše 'društvene blagajne. Z blagajno je tako, da če se vedno jemlje iž nje in nič vanjo ne prinaša, se začenja sušiti. Pogovorili se bomo, kakšnih vitaminov potre-'buje in kako jih dobiti. Na sep-temberski seji nam je naša de-'legatinja dala zelo lepo poročilo o 17. redni konvenciji ABZ. 'škoda, da ni bilo več članov in članic navzočih. Naše društvo šteje zdaj več članov kot jih je štelo kdaj prej, toda pri tem ne smemo ostati, ampak skrbeti moramo, vedno za pritok novih ; članov. K sklepu še enkrat vabim vse člane in članice na sejo 18. oktobra. Sestrski pozdrav in 'na svidenje! — Za društvo št. 170 ABZ: Mary Golenko, predsednica. Chicago, Ul. — Sedaj, ko so konvencije in počitnice minile in so nam ostali le še spomini, se človek čuti nekako' dolžnega zahvale dobrim ljudem in prijateljem za lepe ure, ki jih je preživel med njimi. Podpisana in moj soprog se posebno letos z veseljem spominjava lepih počitnic, ki sva jih dva tedna uživala v Minnesoti, na lepem ely-škem griču in okolici. Kratkočasila sva se z ribolovom in z nabiranjem borovnic. Seveda, to je bilo čez dan. Pa dnevi so bili prekratki, ker smo se želeli zabavati tudi v večernih urah; včasih je skupni “šiht” znašal kar 20 ur. (A, to so bile počitnice? Op. ured.). Seveda ponoči nismo lovili rib in nabirali borovnic. Ampak, žal je lahko vsakemu tistemu, ki se ni udeležil enega tistih lepih večerev v Jos. Grahekovi poletni hiši ob jc:ciu White lion. V družbi ve- S konvencije v Rock Spring sva prejela kartice od štev!lU delegatov in delegatinj- P hvala vsem, ki so se naju sp°® nili. Bivšim prijateljem moža pa ne vem, kako P0'!nl_e uslugo, ki so jo meni stori i, 1 vedo kako. Brez njih dela^ . tila imela tako lepih Pocl ® v Minnesoti. Pa tudj vsaka 1 kušnja prav pride. K sklepu mojega dolgega dopisa P°z ra„_ ljam vse člane in članice "' riške bratske zveze. Mary Goleni. Johnstown, Pa. — Nerad P vzi očam sobratu u redni u tak veliko delo, ki ga i'113 z se po konvenciji, toda ne^°,'. °n5 pa vendar moram oglasit' ' tem dokazati, da še tra\°. čim. V listih se sploh 1 oglašamo iz Johnstowna. ‘ ni vzrok za to je men a, mo preveč zaposleni; ce o ^ niki smo piijeli za metle m sače. Seveda je pa tudi P temu primerna. ,, (j$>% Pri našem društvu st. ± • imamo dosedaj 32 članov v ^ ni službi Zedinjenih držav. ^ sedaj, kolikor nam je zn2n°’ še vsi pri življenju. Ran^ard sta bila že dva, namreč » • Fink in Louis Brunskole. je bil poškodovan na vodi. gi pa, ko se je v Franciji^ ščal s padalom na tla. *'0 nesti mi niso znane. i e bito Na seji 17. septembra podano poročilo ^ruS, po-nadzornikov, ki je bilo ja 0 . voljno. Društvena blaga,)iia prilično narastla. to pritrdil in dostavil, da ■ la lahko še boljša, če ^ ^.a)j bolj mnogoštevilno jru- društvene seje ter tudi o gih prilikah prihajali v prostore, mesto da zan' drugam. ^j. J Sedemnajsta redna ko»v ^ ja je napravila rekord s 1 da je izvršila svoje del° ' ^ j rih dneh. Kolikor je 1 no, nobena Večja sloVetfS. i ganizacija, še ni napravila g.i rekorda. Zaključki ^°gJiejn cije mislim, da so v sp'0 , dobri, toda vseh članov 11I5ojjni dovoljili. Posebno nezado' ^ ro tisti, ki so zavarovan1 ^ 500 dolarjev smrtnine, Pa ^ jg . rajo plačevati ravno tako 1 j centov naklade mesečno v fond kot drugi, ki so zavai® ; za tisoč dolarjev ali več. ^ vo mnenje je, da tisti, ki zavaiovani, bi morali P ti tudi višjo naklado. t • v Svl'°' videti je, da se vojna p pi bliža koncu in da 'j0 vo-lodna Jugoslavija k mali' _ bojena krutih okitPa ®'gjio Ravno danes sem dobil P^‘ ri-od “War Relief Fund of A „'v cans of South Slavic ~D^ce:^o | New Yorku, da so dobili ^ dovoljenje' za nabiranje ^ šil j an je materialne Poin?Cj.j( 1? rodom v.Jugoslaviji. -3fi0i imajo za prispevati P0/1, pji' toda še dobro obleko, naj pravijo, da bo pri. r°kah, ^ ^ se oglasijo nabiralci. m j poskrbela lokalna p0' j pomožne akcije. Brat-v : zdrav! Jerry Gorentz-tajnik društva št. 1 Chicago, lil. — Na berski seji društva Ill'n‘ -e$0i ] št. 170 ABZ, je bilo da se potom Nove Dobe *' j vse člane in članice na P' etf> njo sejo, ki se bo vršila ' -{ir 18. oktobra v navadnih P1^ $c rih. Treba je, da ukrene*« ^ Skaj v korist naše društvP"^ jji gajne. Leto se bliža ^o!l^reSž ! treba bo plačati c^U"e vr | uradnike. Naše društvo ^ji) dno radodarno v P0^’1*, jn5 raznih dobrodelnih usta)'0 :j;i tik* tem se naša blagajna vsak mesec. . ^jlif . Za izredni asesment pf'-navdušen, zato prosim. dejo vsi člani in Članic0 ' jo 18. oktobra in P°veC'°,]ic ^ naj se ukrene, da bo v . in ovca cela. ! i Dalje na. 3. strani* A j selih prijateljev so ure tekle kot minute, šal ni bilo konca, niti tistih poskočnih, ki ne samo šegečejo, ampak dobesedno žgejo podplate. Imeli smo tudi plesnega učitelja, ki nas je učil “new step”; to je bil Joe, brat Mrs. Grahekove (naj oprosti, ker sem njegovo drugo ime pozabila.) Seveda, starejšim ljudem novi ples ne gre tako hitro v glavo niti v noge, torej smo kar na mestu sklenili, da bomo drugo leto z učenjem nadaljevali, če bomo zdravi. Mogoče bo do takrat na programu že kaj novega. Prav iskrena hvala za lepo in prijetno družbo! Zahvalim se prav iskreno tudi Mr. in Mrs. Joe Grahek, ki sta bila tako prijazna in sta naju vedno vabila k njima na tisti j krasni grič ob jezeru. Vzela sta jnaju tudi s seboj nabirat borqv-nice; to je bilo špasa! Hvala tudi Mr. in Mrs. Math Černe iter Mr. in Mrs. Sever, mlajši, Iza prijetno družbo. Iskrena za-j hvala naj bo izražena tudi Mrs. ! Svetich in njenemu možu, ki sta takoj prvi dar! najinega bivanja na Elyu začela skrbeti, kako bi nama uredila najine počitnice j kar najbolj prijetne. In reči ! moram, da se jima je to v polni meri posrečilo, še nikoli nisem mojih počitnic tako uživala kot letos. Prav lepa hvala torej tebi, Rose, in tvojemu soprogu. Stanovala sva v hotelu, toda večino podnevnih ur sva preži-jvela doli ob Silver Rapids, kjer imata Mr. in Mrs. Frank Jen-Iko lepo letovišče prav na obali jezera. Priporočila sva se Mrs. Jenko, ki naju je vsako jutro zapeljala tja in na večer spet pripeljala nazaj v mesto. To je bila posebna usluga, in vem, Ida je bilo dosti iz prijateljstva j narejeno. Sploh sva se pri Jenkovih počutila kot doma. Mr. Jenko je skrbel, da sva nalovila dovolj rib in jih pripeljala [nazaj v Chicago, kjer jih je kar i en dan odšlo 60 funtov po poti I vsega posvetnega. Mnoge še izdaj skomina po okusnih minnesotskih ribah. Poprej, ko se Mr. in Mrs. Jenko zahvalim za vse, naj še povem, kako sva se nekega dne z Mrs. Jenko izgu-! bili druga od druge pri nabi-I ran ju borovnic. | Bilo je na neki finski farmi j in borovnic toliko, da je bilo vse višnjevo. Mrs. Jenko se je nekako oddaljila od mene,, in, ko je prišla farmerica, sva jo za-j čeli klicati. Pa ni bilo nič od-I govora. Farmerico je začelo ! skrbeti, mene pa še bolj. Pra-|vili so, da je dosti medvedov v jhostah,'pa mi je prišla na misel tista zgodba o hrvatskem imožu, ki se je v hosti izgubil in mu je medved glavo pojedel. 1 Kako so ga poznali brez glave, l zgodovina ne pove. Vsekakor so šli njegovo ženo vprašati, če je jkume imel glavo s seboj, ko je J sel v hosto. “Imel jo je, imel,” je žena odgovorila, “saj je še na božični večer z nje peval.” i Take misli so mi rojile po gla-| vi, in ni čudno, da sem bila v strahu. Farmer jo je šel potem iskat, in se je zdrava vrnila. Tu-, di glavo je imela, tako, da smo vedeli, kdo je. Hvala vama, Mr. i in Mrs. Jenko, za vse, kar sta ; storila za naju. Ne mine dan, , ■ da se ne bi vaju z veseljem spo-: | minjala. • | V lepem spominu so nam ■ ! ostali tudi Mr. Vertin, John in i Simon, ki strežeta za baro v J. :! N. Domu, ter Mr. in Mrs. Cham--1 pa. Slednja sta si mnogo priza- - devala nama delati družbo, da- - si sta bila zelo zaposlena ravno - pred konvencijo. Tudi naš glav- - ni tajnik Mr. Zbašnik je našel ;,čas, da naju je obiskal, dasi je i i bil takrat doma na dopustu od - j vojakov sin Gilbert. Tudi z Mrs. ;; Zbašnik sva se bolje spoznala, 1 ker smo bili večkrat skupaj, -jTem vsem naj velja, da kadar -i pi idejo v Chicago, naj si vza-i me jo malo več časa, da jim tudi j mi nekoliko izkažemo našo po- - strežljivost in prijateljstvo. / Vsem naj lepša hvala, in, na svi-tdenja; če ne prej, prihodnje -! poletje. / DOPISI (Nadaljevanje z 2. strani) člane in članice opozarjam, naj ne Pozabijo, da je od 1. ^Ptembra naprej mesečna na- ada v znesku 10 centov na čla- Ja'To naj upoštevajo posebno ls >) ki pošiljajo svoje asesmen- e Po pošti. In vsi člani in čla- !Ce, so Prošeni, da so točni s Sevanjem svojih asesmen-tov. c Danes, ko to pišem, je v Chi-zelo lepo vreme in toplo-®r kaže 70 stopinj. Upam, da s ane vreme tako prijetno vsaj ® 18. oktobra, da bodo vsi čla-1 ahko prišli na sejo. Pozdrav Semu članstvu! — Za društvo St' HO ABZ: Agnes Jurečič, tajnica. Aurora, Minn. — Naše dru-;°.št. 85 ABZ je v sedanji 3ni izgubilo svojega prvega ana. Na francoski fronti je bil ^ e 31. avgusta ubit sobrat Al-Jaeger. Njegova žena je r0v,e tozadevno uradno spo-1(0C1 ? ^ne 19- septembra. Pote/ZaPu®ča mlado ženo, ma-j r’ *ri brate in tri sestre ter več tB^h sorodnikov. Rojen je bil 1915 ^Urori’ Minn., 4. marca rn^ac^e8'a moža pomeni Žen ° 1Zgu^° za njegovo mater, Uu ° \6r ^rate in sestre. V ime-; našega društva naj bo vsem Ua.aZen° ^oboko sožalje. Tudi tla*! ^ril^vo Pogrešalo Albi-■j8 aegra kot svojega dobrega ]j.na ln &a bo ohranilo v spošt-Sv6m *n bratskem, spominu, ^življenje je dal za obram-na®e svobode in demokracije, jj j* 11111 bo lahka tuja zemlja, 4,, atere osvobojen ju je tudi , oj ni Albin pomagal. — Za Ustvo št. 85 ABZ: Matt Anzeic, tajnik. ****. Mich. — V marcu 1.1. ^ si osnovali podružnico ^JUZenega °dbora južnoslo-^skih Amerikancev, da smo javljeni, ko bo možno nato-prvo ia(jj0( ki bo vozila Pomoč v obleki, obuvalu, |j lcin*> hrani, in drugih živ-,*** potrebščinah našemu koškem« narodu, ki si je pri-11 spoštovanje celega sve-.i’ ver še tako silno trpi v tej asni vojni. sp *}°S*a^ smo na® Prvi P1’1' ^ skwpni pomoči naših Ha akov in junakinj, 185 velikih yj^n jenih vreč (6 ton) v New iial^0 skladišče, da se takoj Vaft°v ®llc*e *adja- Jugoslo-,ilt * P°niorščaki, ki so že to-^>od Zr^vova^ in še žrtvujejo, i ° dostavili brezplačno našo Vf|. °f v jugoslovansko luko. Ti ^Sln°Vl ^ePe^a Primorja, ne j6,evVaj° nobene plače za svo-tv ez.^° delo. Vsak dan in noč svoja življenja. Vodi p0 Saitl° ena misel, ena želja div.a8ati narodu, ki ga je po-nemška, laška in mad-j!e s a_ fašistična druhal tako KySmiljeno mučila in morila. obi 1-riarc)d silno strada, brez n0 6 ln hrane, živi le v priča-nju> da mu skoro zasije dan °bode. doi^je in sestre, naša sveta je, da takoj pomagala **a Podružnica ZOJSA Sv°je prostore na 2589 ^lcj° A ve., 305 Hofmann vai se zbira obleka, obu Itj^ x ^d. šiva krpa, snaži, pa-Itj^' Jugoslovanske žene (Srb-fc&tfi’ ^rvatice, Slovenke, Bol-gj ^'^tacedonke) vse v lepi slo-^ e*ajo,skupaj. Vsi, ki še ni-°bu ^0s^ali ponošene obleke, t0 . a^a i. t. d. ste prošeni, da W .j storite. Naš narod po-tQ u0e vse, ker mu je bilo vze-v Treba bo več ladij, da se l^alo ublaži veliko pomanj-in reši smrti one, ki so W?.1Ve^ vse te strahote in silno ^er|je. Obleko očistite. Ko-0gei 111 možno dostaviti obleke n°> *naj javi naši ZOJSA lV01 ^nicj na naslov: 2539 l (j° 305 Hofmann Bldg., A^^nico, ali t e J e f o n i r a is°n 2864, da se pobere. * V nedeljo 15. oktobra ob 3. uri popoldne sklicuje podružnica Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev shod v Northern High School, Woodward in Clairmount. Glavni govornik bo Rev. E. Glocar iz Akrona, Ohio. Govoril bo kako lahko pomagamo narodu v stari domovini. Pridite vsi, ki ima-ste srce za narod, iz katerega izhajate. Slišali boste o strašnem trpljenju in nadčloveški borbi naših bratov in sester preko morja. Vstopnine ni. V kratkem se bo pričelo s pobiranjem prostovoljnih prispevkov od hiše do hiše za naš narod v stari domovini. Ne izgovarjajte se: “Dam svojim.” Dolgo bo še, predno bo mogoče poslati pomoč posameznikom svojcem, če hočete res pomagati, dajte takoj. Milijon Jugoslovanov je v skrajni bedi, bojazen je, da umro, če jim ne pomagamo takoj. Dva milijona jih je postalo žrtev bestijalnih naci-fašistov, le naša krivda bo, če ne rešimo one, ki jih še lahko. Krivica, ki‘se je storila po prvi svetovni vojni, se ne bo ponavljala, zato jamči odbor osvobodilne fronte, ki je izbral najboljše može in žene iz ljudstva samega, da bodo pravično delili pomoč onim, ki so res potrebni... Zato dajte kar največ morete, dobili bodo tudi vaši najbližnji sorodniki, če so potrebni. Vsak, kdor daruje $100.00, bo prejel po zaključku nabiranja posebno izkaznico, ki bo v ponos vam in vašim potomcem. Vabim vse, ki so voljni pobirati od hiše do hiše, da se javijo takoj, ker pričeti moramo s tem plemenitem, a težkim delom nemudoma. Drage sestre, v našem jugoslovanskem središču je posla za vse, katere hočejo pomagati. Sestre Mary Jurca, Mary Knez, Elizabeta Plahtar (zadnji dve sta vso drugod nabrano obleko osnažile, pokrpale in polikale same doma in jo dostavile v naše skladišče) in Lia Menton so že aktivne v tem oziru. Mary Rant že pridno zbira obleko. Sestre Dugar, Kapel, Lapanja so pa obljubile, da bodo pričele sodelovati. Upam, da se bodo še mnoge javile k sodelovanju. Lia Menton. otmemo gotovi smrti otroka, mater-partizanko in ostale ranjence, da jim olajšamo križev pot do končne zmage in svobode! Ob četrtkih in petkih zvečer pa vabimo ženske, da pridejo v Slov. dom, da pomagajo priši-vati gumbe in zakrpati kako luknjico in razvrstiti čisto obleko. Moški pa naj pridejo ob petkih zvečer, da spravijo stvari v zaboje, da bo vse šlo hitreje naprej na parnik. Zbiranje obleke je naporno delo. Vsak, komur ni predaleč, je naprošen, da prinese sam v Slov. dom ali pa na sledeče zbiralne postojanke, katere so na razpolago širom naselbine: Anna Klun, 5168 Butler St.; K. Plantan, 5560 Camelia St.; K. Bubash, 5231 Poe Way; F. Trempus, 42—48th St.; J. Hrvatin, 5417 Butler St.; Jos. Mestnjak, 1104 High St., N. S. Pauline Fabec, tajnica. Pittsburgh, Pa. — Pred kratkim je bilo poročano iz naše naselbine, da smo ustanovili pomožno akcijo, sedaj pa želim podati nekoliko več podatkov o našem delovanju. Na ustanovni seji smo namreč sklenili, da bomo o tem poročali v vseh slovenskih listih, da bo vsak vedel, kako bo napredovala naša kampanja. če pomislimo, da je naša kampanja šele v razvojni dobi, so nekatere marljive žene, ki so šle takoj na delo, dosegle naravnost neverjetne uspehe. Poročajo, da so povsod našle veliko simpatij do narodov v Jugoslaviji. Poleg toplih želja, da bodo' kmalu osvobojeni, so ženske dobile denar za nakup zdravil in obleke skoro v vsaki hiši. To je naravno, saj tako hrabrega naroda ne sme nihče zapustiti v njegovi kritični uri, najmanj pa mi Slovenci, ki smo najbolj ponosni na njihovo vstrajno borbo. V prvih dneh smo dobile preko $300.00 v gotovini in okrog 100 zabojev dobre obleke. To je dovolj dokazov, da lahko veliko zberemo, ako se vsi složno podamo na delo za zbiranje pomožnih sredstev. Le predstavimo si nepopisno veselje, kadar dobijo prvo darilo od svojih ožjih bratov iz Združen,ih držav! In upamo, da ga dobijo kmalu, predno pride hud mraz! človek se ne boji truda, kadar gre okrog Slovencev in tujih prijateljev, ko dobiš pri enem $5.00, pri drugem $10.00 itd. Kmalu bomo priobčili tudi imena darovalcev, zato se pripravite, da ne boste izpuščeni iz častne liste. Vaš prispevek bo prišel kot rešilno sredstvo, da Sheboygan, IFis. — Prva pomoč. — Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev, nas je z veseljem obvestil, da je prejel od President’s War Relief Control Boarda postavno dovoljenje za nabiranje in odpošiljanje materijalne pomoči v Jugoslavijo. Zastopniki jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, št. 4 v Sheboyganu, Wis., smo se sestali na svoji seji, ter podvzeli takojšnjo akcijo, da se čim prej zbere in odpošlje prvo pomoč v staro domovino našim bratom in sestram, kateri danes hirajo in umirajo radi pomanjkanja hrane, obleke, zdravil in strehe. Potreba je ogromna ln prva pomoč zelo nujna. Zato prosi JPO-SS št. 4 vse rojake in rojakinje v Sheboyganu in okolici, da zberejo čim več obleke in obutve nove ali stare, posteljno perilo, odeje itd. ter naj prinesejo v tednu od 15. do 21. oktobra v Slovensko šolo. član odbora bo vsak dan v šoli od 12. do 6. ure popoldne, da bo vsakega vpisal, kdor bo daroval. Kdor ima več obleke, tako da mu ni mogoče prinesti, ta naj pokliče enega sledečih: Frank Remšak, Martin Jelenc ali Anton Debevec, da pride iskat obleko na dom. Prosi se pa vse rojake in rojakinje, da vsak daruje kolikor mogoče. Vsak komad bo dobrodošel, pa naj bo otroško perilo, moške obleke ali ženske reči. Potrebno pa je, da bo vsak kos bil vsaj toliko v dobrem stanju, da bo še za obleči. Predvsem pa se prosi vse in vsakogar, da se perilo dostavi čisto in oprano, ni pa potrebno, da bi bilo izli-kano. Ne bodimo sebični in ne posnemaj no sebičneža, kateri pravi: bom že svojim poslal! Muka, beda, glad in trpljenje je prav tako neznosno za tvojega kot za mojega svojca. Ljubi bližnjega svojega kot sam sebe, in ne bodi sebičnež. Daruj, kar moreš, enp sirota ti bo hvaležna za tvojo dobrodošnost, ker ji boš blažil gorje, da, morda jo otel celo smrti. Naj živi narod iz katerega izviramo mi! Za JPO,SS: Leo Milostnik. Na svidenje v nedeljo 15. oktobra ! Anton Eržen, predsednik, podružnice št. 58, SANS. San Francisco, Cal. — Tednik Novo Dobo rada čitam, četudi nisem članica ABZ; član pa je moj zet John Popovich, in njegov list prihaja na moj naslov. Ko ga jaz prečitam, ga pa zetu izročim. Tako izvem mnogo novic, žal, da je med temi novicami mnogo slabih. Premnoge matere skrbe za svoje sinove, ki so v vojaški službi, in mnoge že žalujejo, ker so njihovi sinovi padli v bojih daleč v tujini. Posebno sočuv-stvujem v tem oziru z materami v Elyu, Minnesota, katere vse osebno poznam. Tistim, ki so že izgubile svoje sinove na bojiščih, naj bo izraženo iskreno sožalje. Tudi jaz sem izgubila pred 4 meseci, ne sina, ampak soproga. Ta mesec bi bilo 38 let odkar naju je bil na Elyu, Minn., poročil pokojni Rev. J. Buh. Zdaj je pa še mene bolezen obiskala. Ker sem ravno pri poročanju slabih novic, naj še poročam, da je tukaj umrl rojak Louis Lesar, bivši mnogoletni tajnik društva Golden Gate, št. 141 ABZ. Star je bil čez 70 let in je bolehal nad eno leto. Njegovo truplo je bilo poslano v Palisade, Colorado, daje bilo položeno poleg njegovega pokojnega sina. Tako si je pokojnik želel. Ob času, ko je Louis Lesar umrl, je bil njegov sin F*rank v bolnišnici, tako da ni več videl očeta. Posebno pretresljivo je bilo, ko so ženo pokojnika na stolu pripeljali k pogrebnemu zavodu, da se je za vedno poslovila od svojega pokojnega soproga. Revi sta bili namreč odrezani obe nogi že pred letom dni. Pokojni Louis Lesar zapušča tukaj, poleg vsega pomilovanja vredne vdove, tri sine in dve hčeri; v Denver ju, Colo., pa tri hčere. Naj v miru počiva tam v srebrni državi Colorado, kjer je živel mnogo let, pi-edno se je preselil v Californijo. žalujočim ostalim pa moje sožalje. Agnes Markovich. kdo mlajši in bi rad hodil v slovensko šolo, ga le pošljite, se bo že kako naredilo izjemo, če bo priden ali pridna v šoli. šola je prosta za vse, ni nobene predpisan6 šolnine za u-čence. Šolski sklad se vzdržuje od priredb in darov. Takrat pa, ko imajo učenci Slovenske šole SND božičnico a 1 i spomladno prireditev, pa ste prošeni da pomagate, če kaj morete, da je prireditev uspešnejša. Glejte tudi na to, da bodo o-troci redno prihajali k pouku, ker le na ta način se bodo v resnici kaj naučili in olajšali že itak težak posel učiteljici. Slovenski Cleveland bi moral poslati v Slovensko šolo SND vsaj 200 učencev. Bomo videli, koliko jih bo. Za Slovensko šolo S. N. Doma, Erazem Gorshe, tajnik. ci na prireditev v nedeljo, 26. novembra letos. Kakor že naznanjeno, bo ves čisti dobiček izročen Ameriškemu rdečemu križu. Res je, da smo in bomo posamezni Slovenci prispevali v ta namen vsak po svoji moči, toda kot skupina pa v Chicagu še nismo storili nič. Prireditev se bo vršila pod imenom slovenskih društev in organizacij in odbor se trudi, da bo dal na program najboljše točke. Vstopnice so razposlane na društva in vstopnina 50c je tako nizka, da ne bo nikomur žal. Torej sezite po vstopnicah takoj. Rodoljubni pozdrav ! John Gottlieb, tajnik. Center, Pa. — Vabilo na sejo. — Tem potom vabim vse brate in sestre Slovence in Slovenke iz naselbin Center, Universal, JRenton, North Bessemer in New Field, da se udeležijo seje Slovenskega ameriškega narodnega sveta, katera se bo vršila v nedeljo 15. oktobra ob 2. uri popoldne v Slovenski dvorani na Center, Pa. Bratje in sestre, ako se zavedamo, da smo Slovenci in Slovenke, je dolžnost naša, da pridemo enkrat vsi skupaj, da se pogovorimo, kako in kaj bomo napravili, da bomo pomagali našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, kateri krvavijo in umirajo od lakote pod vlado Hitlerja in njegovih razbojnikov. Chisholm, Minn. — Zabava društva Sloga, ^t. 230 ABZ, katero smo bile priredile 30. septembra, se je dobro obnesla. Za to gre zasluga našim pridnim članicam, ki so prodajale tikete in zraven še darovale. To so so-sestre: Korbar, Margaret Zobec, Sajevec, Geržin, Vesel, Am-brozich, Verant, Vida Udovich in Popovich. Hvala za darove tudi sledečim: Mary Sušnik, Jennie Zobitz, Johana Perush, Mary Oberstar in Jennie Oates. Lepa hvala tudi Mrs. Marcus Kelly, katera je imela v izložbenem oknu razstavljene naše reči. - - V imenu društvenega odbora naj bo torej izražena naj lepša hvala vsem gori omenjenim, obenem pa tudi članom in članicam ter vsem drugim gostom, ki so nas posetili. Hvala in pozdrav vsem! — Za društvo Sloga, št. 230 ABZ: Katarina Petrovčič, predsednica; Mary Žurga, tajnica; Agnes Debelak, blagajničarka. Cleveland, O. — Pričetek Slovenske šole SND. V soboto 14. oktobra ob 10. uri dopoldne se prične s poukom v Slovenski šoli S. N. Doma. Vsi, kateri se zanimate za šolo pridite ob tem času v dvorano štev. 2, novo poslopje, vhod na 6417 St. Clair Ave., kjer bo učiteljica Mrs. Antoinette Simčič določila, v kateri razred bo kateri pozneje prihajal. Starši, ob tem času apeliram na vas vse, kateri imate otroke za šolo, pošljite jih k pouku, verjamite, da jim ne bo škodilo, ampak jim bo mnogokrat prav prišlo, da so se nekaj priučili tudi slovenskega jezika. Otroke se sprejema od 9. do 16 leta starosti, ampak če je Barberton, O. — Na poziv podružnice št. 18 JPO—SS so se sestali zastopniki slovenskih društev dne 7. oktobra v svrho, da se razmotriva, kaj naj se u-krene glede poziva, katerega smo prejeli od Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, da se zbira materijalna pomoč narodom Jugoslavije. Po daljšem razmotrivanju in po prečitanju vse prejete korespondence od več strani je bi- lo končno sklenjeno, da podružnica SANSA št. 51 v našem mestu pozove na sestanek zastopnike srbskega in hrvaškega naroda v Barbertonu, kateri se bo vršil dne 14. oktobra (v soboto) ob sedmi uri zvečer, v dvorani društva Domovina, kjer se bode nadalje sklepalo, kako naj skupno vsi Jugoslovani v našem mestu začnemo z delom. Na sestanek se vabijo tudi vsi drugi,, čeravno niso zastopniki, katerim je pri srcu pomoč trpečim narodom v naši bivši domovini. V prvi vrsti je namen, da se zbira obleka in tudi denar^ katero vse se bo poslalo oa “War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent, 282 Ninth Ave., New York, N. Y.”, katera ta posebna organizacija je dobila postavno dovo-lenje od President’s War Relief Control Board-a, za nabiranje in pošiljanje materijalne pomoči narodom Jugoslavije. Anton Okolish, zastopnik društva št. '44 ABZ. Euclid, O. — Prihodnja seja društva Napredek, št. 132 ABZ, se bo vršila v petek 13. oktobra ob pol osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Vsi člani in članice naj bi se udeležili. In člani naj ne bi pozabili, da imamo naklado po 10 centov od 1. septembra naprej. Naši člani, ki imajo sinove ali hčere v vojni službi Zedinjenih držav, ki so člani našega društva, so prošeni, da oddajo njihove naslove pri društvu, ker se bliža božič. Dne 26. septembra je preminila naša dobra članica Mrs. Anna Nose, bivajoča na 22331 Beckford Ave. v Euclidu. Rojena je bila 4. aprila 1893 v Sloveniji. Za njo žalujejo soprog John in hčere: Mrs. Anna Mestek, Mrs. Stany Rosic, Mrs. Vida Goodwin in Miss Albena Nose. Naj bo pokojni sosestri ohranjen blag spomin, žalujočim o-stalim pa naj bo v imenu društva izraženo iskreno sožalje. — Za društvo št. 132 ABZ, John Cecelic, tajnik. Chicago, lil. — Vojna v Chi-cagi dobro napreduje. Vsak hoče biti prvi in podreti kolikor mogoče največ sovražnikov. Zadnji petek so se odlikovali sledeči: Stopar Andrew, ki jih je podrl v enem jarku 206, v treh pa 491; Dolmovich Louis, v e-nem 195, v treh pa 467; Bruck-man Max, v enem 177, v treh pa 476. Divizije pa so napredovale po miljah in sicer: Liberty Bell 3; New Market-Blue Island Hotel 2; Gottlieb Florists za eno. Edino Hujanova divizija je o-stala zadaj in vzrok je, ker je e-den vojak dezertiral ali pa bil ujet od sovražnika. Toda Hujan pravi, da bo za prihodnjo bitko dobil ojačenje v osebi mladega neustrašenega vojaka in za vsako ceno hoče napredovati. Obilo sreče, John! Se vidimo v petek. . John Gottlieb, tajnik. Chicago, lil. — Prihodnja seja JPO—SS štev. 8 in SANS štev. 60 se bo vršila v ponedeljek, 16. oktobra letos, pri Tomažinu, 1902 W. Cermak Rd. Pričetek ob pol osmih zvečer. Ker bo veliko zelo važnih zadev na dnevnem' redu, ste prošeni vsi zastopniki in vse zastopnice, da se udeležite vsi in, da ste točni. Ob enem opozarjam slovensko javnost v Chicagu in okoli- Prijatelji! Slovenci! Slovenski narod v stari domovini umira od lakote, pomanjkanja zdravil, obleke in strehe! Lahko bi mu bilo bolje, ako bi brezpogojno sprejel tiste drobtinice, ki bi mu jih s pomočjo domačih izdajalcev delil nemški krvnik; ako bi sprejel tiste odpadke, ki jih preobjeta nemška drhal briše s preobložene mize. Toda prodati bi moral svojo dušo, svojo slovensko narodno zavednost in pred celim svetom zanikati svoje junaške sinove in hčere, ki se že nad tri leta borijo za resnično svobodo, za avtonomno Slovenijo v okviru demokratične, federativne jugoslovanske države, še nadalje bi moral igrati vlogo hlapca Jerneja in zatajiti svojo pravico do narodnega življenja in kulturne neodvisnosti, odpovedati se pravice sam odločevati o svoji slovenski usodi in odpovedati se imena—slovenski narod. Slovanska narava našemu narodu kaj takega ne dopušča. Preponosen je, da bi v urah bližajočega odrešenja plazil se po kolenih pred svojim naj hujšim sovražnikom in uničevalcem— pred oholim Germanom. — Tri-najststo let že trpi ta narod pod kruto tujčevo peto; trinajststo let krvavi in umira, razbit in raztrgan na nešteto kosov. Bil je preorjaški, da bi ga sovrag zbil na tla na mah. Zato so ga njegovi valpeti zvezali v nečloveške verige suženjstva in mu od telesa ščipali košček za koščkom. V teh stoletjih krvavlje-nja so ga poniževali in orjaka skrčili v pritlikovca. Velikan j Krpan je postal le majhen delček svoje prejšne veličine. Toda umetne nakane, ki so izkoriščale njegovo telo, njegovo kri, kosti in meso, niso ubile njegovega duha. Sanjal je in upal v svojem trpljenju . . . upal in hrepenel po tistem velikem dnevu, ko se bodo razsule njegove mučne okove, ko bo zasijalo zlato sonce svetle svobode .. . Tisti dan je prišel . . . Kako je trombe glas krasan, kako močan! rfi !}* t|{ Kaj pa mi v Ameriki, ki ne ; trpimo ne gladu ne žeje, ki nas ne pretresava ne veter ne mraz? Mi, ki živimo v zemeljskih nebesih, a se tega tako nehvaležno ne zavedamo . . . Naše mize so preobložene z naravnimi dobrotami, naši žepi žvenkljajo' z pri-služenim denarjem, katerega premnogokrat trošimo za malenkosti, za kratek čas. Vozimo se z avtomobili, ker nam naš živi jenski standard tako dovoljuje . . . Premnogi živimo brez cilja tja v en dan, od danes do jutri, ker smo se preobjedli vseh dobrot, s katerimi nas obsipava bogata Amerika... Tudi naših trpinov doma se včasih spomnimo, saj čitamo o njih v listih, sedeči udobno v mehkih blazinah . . . Spomnimo se jih, ker so nas Slovence predstavili celemu svetu, da smo Slovani res narod vreden posnemanja . . . Svetu so nas predstavili, kajti sami smo se sramovali svoje narodnosti. Koliko nas je bilo, ki smo Ameri-kancem brez sramu povedali, da smo Slovenci? Danes se prav po petelin sko postavljamo: Glejte, ljudje božji! Tisti herojski Jugoslovani so naši bratje. Mi smo tudi Jugoslovani, Slovenci! Toda imamo li pravico do tega ponašanja? Ali je naša vest res čista? Ali nas prav nič ne peče? čas je prišel, da pokažemo svoj ponos s tem, da takoj ustavimo tisto krvavljenje, ki ugaša luč življenja našim junakom, našim ženam in sirotam . . . Rane je treba povezati, moči je treba vrniti telesu, da popolnoma okreva in se od pomore. Treba mu je zdravil in močinos-nega leka . . . obleči in obuti ga je treba . . . Ležišča potrebuje, da se odpočije, in strehe nad glavo, da ne bo izpostavljen vremenskim elementom . . . Zdrave hrane potrebuje—takoj! še danes! Jutri zna biti prepozno. * * • Prijatelji! V kratkem vas obiščejo naši zastopniki od SANSa, delavci in delavke, ki se zavedajo velikanske potrebe naših ljudi v stari domovini in so pripravljeni žrtvovati svoj čas, da mu pomagajo. Obiskali vas bodo s prošnjo, da storite svojo narodno dolžnost, da prispevate čim največ v gotovini. Z nabranim denarjem bodo potem nakupljene najnujnejše potrebščine in odposlane v stari kraj. Ladje so že na poti v Ameriko. Napolniti jih n\o-ramo takoj! Na vaša sočutna srca apeliramo, da se odzovete temu pozivu in prošnji ter da prispevate kar največ mogoče. * Navodila za zbiranje in odpošiljanje oblačila 1. Prosimo, da ne zbirate pre-ponošene obleke, ki ni več za rabo. Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrpano. Gumbi in druge zapone morajo biti v dobrem stanju', podvlaka pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stanju, ko dospe v Jugoslavijo, da se ga lahko takoj nosi. 2. S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor, da bo za čiščenje računala po teži in ne od kosa. Ker oblačil ni treba likati, se jih lahko oči-sti'~na debelo, to je v culah ali zvežnjih. Uredi in poravna se jo lahko po čiščenju. Kdor za-more ,naj da obleko čistiti, predno jo izroči pobiralcu, ali pobiralki. 3. Oblačila naj bodo sortirana po sledečem redu: a) Moška zimska oblačila (spodnja in vrhna) b) Moška lahka oblačila (spodnja in vrhna) c) ženska zimska oblačila (spodnja in vrhna) d) ženska lahka oblačila (spodnja, in vrhna) e) Otroška zimskp. oblačila (spodnja in vrhna) f) Otroška lahka oblačila (spodnja in vrhna) " g) Oblačila za novorojenčke (Dalje na 8. strani) rt NOVA DOBA rr GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembera $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VOL. XX. 104 NO. 40 SODOBNI PROBLEMI Vsa okolica je duhtela po trgatvi, vriskanje pa je bilo večinoma omejeno na notranje prostore, posebno v času prohibicije. Takrat, namreč v času neslavne prohibicije, je grozdni mošt dosegel na j več j o slavo in odličnost. Ves sladak in nedolžen je legalno prišel v vsako klet, in, ko je bil na varnem, je pričel producirati prepovedani alkohol. Na veselicah in piknikih se je včasih predstavljal slavnemu občinstvu v ovčjih oblačilih, to se pravi, v steklenicah za "pop.” V času prohibicije je več Amerikancev pilo vino kot kdaj prej in kot ga bo kdaj v bodočnosti. Ko pa je šla prohibicija po gobe, je obledela slava vina, ker je dobilo resnega konkurenta v oživljenem pivu in deloma v rakiji. Večina njegovih pristašev se mu je izneverila. Nehvaležnost je pač plačilo sveta. Pa tudi med pristaši, ki so mu ostali zvesti, ne uživa več nekdanje intimnosti. Včasih je bilo vino stalni boarder skoro v vsaki slovenski hiši, oziroma je imelo izgovorjen kot skoro v vsaki slovenski kleti. Danes pa se večinoma vzdržuje v strogo discipliniranih kasarnah, ki jih imenujemo vinarne, in deloma si napravlja nekaj skromne eksistence po salunih. Kadar so rojaki-pivci dobro razpoloženi, še morda zapojejo: “Sladko vince piti to me veseli,” toda pijejo pivo, kar skoro meji na norčevanje. 1 Vsekakor, trta rodi, in mesec oktober je še vedno čas grozdne trgatve in lepih spominov. Stara slovenska označba vinotok je za ta mesec še vedno primerna. Skoro pozabljena pa je še starejša slovenska označba: kozo-prsk. Tudi ne vemo, kakšen pomen naj bi imela dandanes. Kozle streljamo vsak mesec v le-tu-^ ne samo v oktobru ali ko-zoprsku. In največje navadno streljamo v novembru, ko so volitve. i A. J. T. SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Mrs. Mary Kastelic iz Murraya, Utah, članica tamkajšnega društva št. 51 ABZ. Prišla je v Cleveland obiskat prijatelje. * Revija “Time” z dne 9. oktobra ima obširen članek o maršalu Titu ter o jugoslovanski in balkanski situaciji. Na čelni strani, to je na prednji platnici, prinaša revija tudi sliko maršala Tita. V San Franciscu, Calif., je po več kot enoletnem bolehanju umrl Louis Lesar, star okrog 70 let, član in bivši večletni tajnik društva št. 141 ABZ. Zapušča v San Franciscu invalidno ženo, tri sine in dve hčeri, v Denver ju pa tri hčere. * Na francoskem bojišču je dne 31. avgusta padel Albin Jaeger, star 29 let, član društva št. 85 ABZ v Aurori, Minn. Rojen je bil v Aurori, kjer zapušča ženo, mater, tri brate, tri sestre in več drugih sorodnikov. Dramsko društvo “Ivan Cankar” v Clevelandu, Ohio, je v nedeljo 8. oktobra lepo proslavilo svojo petindvajsetletnico z vprizoritvijo narodne igre “Deseti brat.” Predstava je bila sijajno podana in vsi igralci so zelo dobro izvršili svoje vloge. Celo Krjavljeva koza se je imenitno zadržala. Prireditve se je udbležilo do iEjOO ljudi, kar je tudi za slovenski Cleveland zelo leno število. vojnem času pa je treba včasih začasno prikrivati ne samo vse izrazito vojne načrte, ampak tudi državniške načrte, ki so dostikrat tesno zvezani z vojnimi načrti. Sovražnik čita in poslu- ■ ša vse in zna delati zaključke tudi iz navidezno nevojaških poročil in izjav. In taki sovraž- ; nikovi zaključki morda stanejo ' sto in sto ameriških življenj. Ampak mi na vse to ne mislimo in hočemo vse vedeti takoj in celo v naprej. * Dvanajstletni Lester Sims iz Chicaga, ki je več ur brez uspe-i ha ribaril v vodah Fox Lake, je . končno nevoljen potegnil trnek iz vode, namenjen iti domov. Nevolja pa ga je takoj mi-, nila, ko je na trnku privlekel iz ■ vode desetdolarski bankovec, si-1 cer moker, pa drugače povsem zdrav. Ta mladi ribič je imel več sreče kot jo bodo imeli tisočeri politični kandidati 7. novembra. Prijatelj Joseph Oblak v Chicagu, ki je bil meseca avgusta “stopil” iz Rock Springsa v znamniti naravni park Yellowstone, piše, da je uprava parka dala letos ustreliti 300 medvedov, ker so bili postali preveč drzni. Ko je prijatelj Cahej to čital, se je prijel za glavo in vzkliknil: Tristo medvedov! * Pri mizi v kotu saluna je bilo glasno argumentiranje, ko sem vstopil in se naslonil na baro, da dobim moči za nadaljne podvige. Razločil sem glas prija-telja Caheja, ki se je razburjal: j “Saj pravim, povsem nage jih pošiljajo v svet, in to zdaj na zimo; niti celofanskih plenic jim več ne privoščijo, škandal!” šele, ko sem argumentiranje nadalje poslušal, sem uganil, da se Cahej razburja zaradi cigar, ki jih vsled vojnega varčevanja izdelovalci več ne zavijajo v celofanske obleke; * Glede dobrih ali slabih učinkov alkoholnih pijač so pa svetu prerekanja vse od časa, ko se je očak Noe nasrkal novo pridelanega vina. Istotako so prerekanja glede rabe tobaka vse odkar je Kolumb Ameriko našel in je videl indijanske očance, ki so dostojanstveno puhali tobak. In je dvomljivo, da bodo ta prerekanja zaključena prej kot na sodnji dan popoldne. Pri tem vsi vemo, da mnogi odlični in častivredni ljudje pijejo opojne pijače ali pušijo tobak ali pa oboje; mnogi prav tako častivredni ljudje pa se teh razvad vzdržujejo. Na drugi strani pa tudi mnogi kriminalci pijejo in pušijo, mnogi pa ne. Kakega točnega zaključka glede alkohola in tobačnega dima si torej pametni ljudje ne morejo napraviti. Med znamenitimi osebami sodobnosti, ki ne zametujejo niti alkohola niti tobaka, so tudi predsednik Roosevelt, premier Churchill in maršal Stalin. In vsem trem je treba priznati, da imajo znatne zmožnosti, in predvsem, da dobro “vojsko peljejo.” Na drugi strani je Hitler, največji morilec in kriminalec v zgodovini, ki je Nemčijo srečno pripeljal na rob poraza, ki pa ne mara niti za tobak niti za alkoholne pijače. To se pravi, pil in pušil ni vse do letos. Nedavna poročila iz Nemčije pa pravijo, da je začel pu-šiti cigarete in piti opojne pijače. Morda upa, da mu bo to dalo državniško modrost in bojno srečo. Pa je prepozno. * i Kako vse drugače je bilo pred leti v tej sezoni, posebno v Clevelandu ; Po cestah so škripali težki, z grozdjem natovorjeni truki in rdeča grozdna kri je tekla iz tisočerih studencev. Volja naroda je v tej deželi najvišja postava, toda volja naroda ne pride do pravega izraza, če se narod kot celota te pravice ne poslužuje. Nobena skupina politi-čarjev ne more narodu vsiliti svoje volje, če rabi narod svojo zdravo pamet in če se inteligentno poslužuje svoje voinne pravice. Prihodnji mesec bomo imeli v Zedinjenih državah splošne volitve, katerih izid bo izredno velikega pomena. Od upravnih in postavodajnih uradnikov dežele, ki jih bo ameriško ljudstvo izvolilo v novembru, bo morda v veliki meri odvisno, kako dolgo bo sedanja vojna trajala, kako pošten in trajen bo bodoči mir in kakšni pogoji bodo za preprečitev brezposelnosti in depresije po vojni. Pri volitvah dostikrat odločuje primeroma majhno število g.asov. Šteje tako rekoč vsak glas. Dolžnost vsakega dobrega državljana je toiej, da gre na volilni dan na volišče in glasuje za tiste kandidate, ki so po njegovem najboljšem prepričanju najboljši, najbolj pošteni in najbolj zmožni. * * Nihče se ne more šteti za dobrega državljana naše republike, če se na volilni dan ne udeleži volitev in s tem zavrže največji privilegij svobodnega državljana. Med nameni Ameriške bratske zveze je navajati svoje člane, da so dobri ameriški državljani, zato je na mestu, da jih opozarja na njihovo voiilno dolžnost. Na narekuje jim, kako naj volijo ali za katere kandidate naj glasujejo, ker jih smatra za dovolj inteligentne, da bodo pravimo sodili sami. Nikdar niso vsi dobri kandidati v eni Lami stranki. Volilci vsakega okrožja jih poznajo sami, ako se •zanimajo. Oni so imeli priliko zasledovati njihovo dosedanje delovanje in so si lahko napravili zaključke, če je bilo dobro ali slabo. Lahko čitajo izjave kandidatov v listih, lahko jih slišijo na radio ali na shodih. V zvezi s tem je na mestu samo eno priporočilo: čita j te in poslušajte vse, potem pa si svojo sodbo sami napravite in volite tako, kot je po vašem poštenem prepričanju najboljše in splošnemu blagru najbolj koristno. * * * Uredništvo Nove Dobe v smislu pravil ne sme priporočati nobenega političnega kandidata in nobene določene politične stranke. Iz tega vzroka tudi ne sme priobčevati dopisov politično strankarskega značaja. To naj izvo.ijo dopisniki upoštevati. Urednik sme poročati, kdo so kandidati ene ali druge stranka, toda le v informativne svrhe, in ne sme agitnati zanje. Tako tudi dopisniki v svojih dopisih iahko poiočajo, če kak rojak ali član kandidira za ta ali oni urad, toda le v informativnem smislu; vsaka agitacija zanj mora izostati. Včasih bi urednik sam želel, da bi mu bilo dovoljeno priporočiti enega ali drugega kandidata, toda tudi on mora upoštevati določbe pravil, člani so različnih prepričanj ter se ne sme žaliti ali zapostavljati nikogar. Povsem v soglasju s pravili pa je pozivati člane, da se poslužujejo svojih državljanskih pravic in volijo po svojem prepričanju. * * * Vsi znaki kažejo, da bo naša rodna Slovenija v bližnji bodočnosti osvobojana krvoločnih okupatorjev in bo spet svobodno zadihala. Toda naša rodna zeiruja bo izčrpana in opustošena kot še ni bila nikdar, niti za časa najhujših turških vpadov. Tisoče in tisoče' najboljših sinov in hčera Slovenije je padlo za njeno osvoboditev. Glede njih ne moremo storiti nič drugega kot ohraniti jih v spoštljivem spominu; njihova zasluga je, da je ime Slovenije in Jugoslavije danes svetlo in občudovano po vsem svetu. In njihov spomin bomo najlepše počastili, če z materialno pomočjo priskočimo na pomoč tistim, ki*so ostali živi in iz katerih bo vzcvetela bodoča Slovenija. Mnogi med njimi so pohabljeni, bolehni in sestradani. Nujno potrebujejo živil, zdravil, obleke in bivališč. Glavna pomoč v vseh teh ozirih bo morala priti preko morja, iz^ Amerike. Nas Slovencev je premalo in na splošno smo* prerevni, da bi mogli zadostiti vsem tam ogromnim potrebam, toda, bratje in sestre, prispevajmo vsaj, kolikor moremo. Naši rojaki v starem kraju bodo vsako pomoč hvaležno sprejeli, toda najdi ažja jim bo tista, ki bo prišla od nas, ki smo najsrečnejši del trpečega slovanskega naroda. * * * Kot člani Ameriške bratske zveze prakticiramo bratstvo in medsebojno pomoč med nami. Razširimo v tej veliki mi del bratstva tudi na naše brate in sestre v sta- SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanja s 1. strani) TAKO JE Z OTROCI Radio Svobodna Jugoslavija je pretekli teden sporočil, da je hčerka generala Draže Mihajlo-viča zapustila četniške edinice in prosila za vstop v Jugoslovansko osvobodilno armado. Nekaj prej je bilo naznanjeno, da je bil v bojih med partizani in četniki pri Valjevu ujet Mihailovičev sin, ki pa je bil po preiskavi izpuščen in mu je bilo dovoljeno, da stopi v srbsko brigado Titove armade. SPREMEMBA IMENA Dne 28. oktobra bo oficielno izpremenjeno ime” mesta Berlina v Oregonu na ime Distomo. Dne 28. oktobra bo četrta obletnica Mussolinijeve invazije Grčije. Distomo pa je bilo ime nekega malega mesteca v Grčiji, kjer so Nemci nedavno pobili 1,100 možkih, žensk in otrok, iz maščevanja za poraz nekega nemškega regimenta po grških gerilcih; mesto pa so nemški divjaki porušili. Mesto Berlin, ki bo dobilo novo ime, je 75 milj južno od Portlanda v Oregonu. NAROPANO BOGASTVO Nacifašisti in japonski imperialisti so v vseh deželah, katere so zasedli naropali ogromna bogastva, v zlatu, draguljih, vrednostnih papirjih in tudi v nepremičninah. Te slednje so si pripisali po načinih, katere so označili za legalne. Zdaj, ko j sovražniki slutijo, da bodo vojno izgubili, skušajo ta naropana bogastva po možnosti od-premiti v nevtralne države, ker upajo, da bo varno pred zaplembo po zaveznikih. Da se take mahinacije po možnosti preprečijo, je državni department Zedinjenih držav s posebnimi notami naprosil vlade nevtralnih držav, da take prenose vrednot s primernimi odredbami onemogočijo. HVALEŽNI HOLANDCI Meščani mesta Maastrichta na Holandskem, ki je bilo prvo holandsko mesto, katero so ameriške čete osvobodile okupatorjev, so poslali listu New York Times pismo, v katerem izražajo Američanom iskreno zahvalo za osvoboditev. Navajajo svoje trpljenje pod nemško okupacijo in zelo pohvalno omenjajo odredbe . ameriških poveljnikov in zadržanje ameriških vojakov. Pravijo, da take plemenite ljudi more producirati le prava demokracija. BOJI NA SLOVAŠKEM Na Slovaškem, ki je po zaslugi premierja monsignorja Tise privesek Nemčije, se že zadnjih sedem tednov vršijo ostri boji med slovaškimi ge-lilci in Nemci. Gerilci kontrolirajo že obsežna ozemlja, kjer so uvedli vzorno civilno administracijo, in nemškim okupacijskim četam uspešno trgajo važne prometne zveze. Gerilci so zavzeli več letališč, katerih se poslužujejo zavezniški letalci. Na osvobojenem ozemlju izhajajo štirje slovaški časopisi. Slovaške pohlevnosti je konec. ZA TRAJNO ZVEZO Ruski list “Izvestja” piše, da je zavezništvo med Rusijo, Zedinjenimi državami in Anglijo nekaj trajnega, kar mora ostati tudi po vojni. V prvi vijgti je seveda treba zdrobiti Hitlerjev vojni stroj v čim krajšem času, odpraviti gnezdišča vojne in agresivnosti in uveljaviti prijateljske odnošaje z vsemi sosednimi državami, posebno pa od-kiitosrčno sodelovanje z Ameriko in Anglijo. Vojni hondi in znamke Zedinjenih držav nam nudijo ne samo patriotično, ampak tudi najbolj varno investicijo za naše prihranke. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. julija 1881 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR IZVRSEVALNI ODSEK: Predsednik: J. N. Rogelj ........... 6208 Schade Ave., Cleveland, 3, OUo 1. podpredsednik: Frank Okoren . 4759 Pearl St., Denver, l6>.C°”". 2. podpredsednik: P. J. Oblock_______RD No. 1, Box 506, Turtle Cre ' '.’ 3. podpredsednik: Joseph Kovach _______ 132 East White St., Ely, 4. podpredsednik: Anton Krapenc 1636 W. 21st Place, Chicago, > 5. podpredsednik: Joseph Sneler _______’5322 Butler St., Pittsburgh, **•; 6. podpredsednica: Mary Predovich .......... 2300 Yew St., Butte, Mow-; Tajnik: Anton Zbašnik ............................ aFU Bldg., Ely. Mj1*; Pomožni tajnik: Prank Tomsich, Jr.'T........... APU Bldg., Ely, Blagajnik: Louis Champa ....... Ely, Minnesota Vrhovni zdravnik: Dr. P. J. Arch ZZ618 Chestout SU Pittsburgh. Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, 0, NADZORNI ODSEK: Predsednik: John Kumse 1735 e 33rd St., Lorain, Ohto' 1. nadzornik: P. E. Vranichar______________1312 N. Center St., Joliet, IU-; 2. nadzornik: Matt Anzelc .... Box 12, Aurora, 3. nadzornik: Andrew Milavec, jr '1' Box 185, Houston, £»• 1. nadzornik: P. J. Kress___________T______218—ilth St., Pittsburgh. r“' FINANČNI ODSEK: J. N. Rogelj ..................... 6208 schade Ave., Cleveland, 3< Anton Zbašnik, tajnik ____________________________ aFU Bldg., ®y, M . John Kumše —------------------------------ 1735 E 33rd st., Lorain, O ; Frank E. Vranichar--------------------------1312 N. Center St., JoH<*- ^ Andrew Milavec, Jr. _____________ Box 185, Houston, **■ GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: Anton Okolish _____________ 1078 Liberty Ave., Barberton, Ob ’ 1. porotnik: Frank Mikec ......... p o Box 237, Strabane, 2. porotnica: Rose Svetich ........................ ....... Ely, Minneso«*- 3. porotnik: Steve Mauser ..............3511 Humboldt St., Denver 5, C° ' 4. porotnik: Ignac Zajc.......... ona nnrinrHnnt a up Brooklyn, «. Nagrade v gotovini Ameriška bratska zveza plačuje za novo vpisane člane u#eb nagrade, ki so navedene v naslednjem: v razredu “D” za § 250.00 zavarovalnine, $ 1.50 nagrad, v razredu “D” za $ 500.00 zavarovalnine, $ 2.50 nagrade! v razredu “D” za §1,000.00 zavarovalnine, $ 5.00 nagrabi v razredu “D” za $1,500.00 zavarovalnine, $ 7.00 nagrade, v razredu “D” za $2,000.00 zavarovalnine, S 9.00 nagrade! v razredu “D” za $3,000.00 zavarovatnine, $12.00 nagrade, v razredu “E” in “F” za $ 250.00 zavarovalnine $ 2.00 nagrade! v razredu “E” in “F” za $ 500.00 zavarovalnine $ 3.00 nagrade! v razredu “E” in “F” za $1,000.00 zavarovalnine $ 6.00 nagrade! v razredu “E” in “F” za $1,500.00 zavarovalnine $10.00 nagrade! v razredu “E” in “F” za $2,000.00 zavarovalnine $12.00 nagrad* I v razredu “E” in “F” za $3,000.00 zavarovalnine $18.00 nagrade. Za novopridobljene člane mladinskega oddelka: razred “JA” $1.00 nagrade od člana; za razred “JB” $3 00 nasr?fn(|0,0® red J C ’ ’ za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagrade; za razred “JC” ' jjjil arovalnine, $5.00 nagrade; za razred “JD” za $250.00 zavarovaln*ne’ grade; za razred “JD” za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagrade; za razre $1,000.00 zavarovalnine, $5.00 nagrade. . Do navedenih nagrad so upravičeni tisti člani in članice, ki pridobijo ^ člane ali članice v odrasli ali mladinski oddelek Ameriške bratske zve2 ' |*f’ grade so izplačljive, ko so novi člani vplačali vsai no šest mesečnih ases®^^ ‘ NEMŠKA BARBARSTVA PO NAČRTU (Nadaljevanje s 1. strani) 1 Na drugi strani so Nemci z vsemi sredstvi pospeševali rast 3 prebivalstva v Nemčiji sami ter so skrbeli za dobro prehrano v otrok. Tisoči in tisoči otrok v 1 okupiranih krajih so vsled pre-3 slabe prehrane umirali, da ni nemškim otrokom ničesar manjkalo. Primeroma dobro 3 i hranjeno je bilo tudi odraslo 1 nemško prebivalstvo, ker so Nemci v to svrho sistematično izropali skoro vso Evropo. Poleg tega so Nemq razvili veli- • ko propagando za več in več nemških otrok, zakonskih in nezakonskih. V tem oziru so legalno odpravili vse omejitve. 1 Nemci so računali in še raču-3 naj o, da četudi bi bili v sedanji } vojni poraženi, bodo vseeno izšli iz te vojne kot eden najmoč-" nejših narodov, da bodo v dogledni bodočnosti spet pričeli z novo in še strašnejo vojno za ' nadvlado Evrope in sveta. > j Do neke meje so se ti barbar-l ski nemški načrti obnesli, toda • ne povsem. Prvič je mnogo več ■ nemških vojakov padlo na boji-! . ščih kot so pričakovali. V zad-jnji vojni Nemčija ni bila sko-j ro nič prizadeta na lastnih tleh, j toda v tej vojni so ji zavezniški letalci prinesli vojno tudi do-j mov. Nikakega dvoma ni, da se bodo veliki boji med zavezniki in Nemci v tej vojni vršili tudi! v Nemčiji sami. čitali smo dalje, da so bili odmerki hrane v? Nemčiji zmanjšani, čimer je vzrok dejstvo, da so bili nemški roparji pregnani iz Rusije ter dela Poljske in Balkana, čitali! smo tudi, da bo Rusija zahtevala od Nemčije odškodnino v delu, namreč, da bo nekaj milijonov mladih Nemcev moralo delati v Rusiji, da popravijo povzročeno škodo in razdejanje. In končno upamo, da bodo zavezniki po doseženi zmagi v prvfj: Ivrsti skrbeli, da si opomorejo;* J po nemškem divjanju narodi in da se nemškemu ^ tarizmu temeljito izruvaJ0 s i peni zobje. j VAŽNA INDUSTRY (Nadaljevanje s 1- strani -------------- vrst so čebelarji vzgoji11 ^ le, ki producirajo mnogo ^ j in voska in ki se P0*6^^' uspešno upirajo razni«1 nim in drugim sovražnik®111 poskuševalni postaji v ^ nu, Wisconsin, so na P -j j vzgojili čebele, katerih en fur * producira v sezoni do potov medu nad svojo lastn ^ - trebo. Manjvredni ^ x0$r nji pa včasi v sezoni ne P ciiajo dovolj medu niti no porabo. . 'j Med raznimi čebelnimi \ 0j-I mi so tudi nekatere take, majo žela in torej ne 111 so 1 pikati. Dotične vrste čebe t lene v produkciji med11’^ i križanje dotičnih vrst L'e j)rj- I drugimi vrstami se ni kaJ ^ J da obneslo. Tako se zdi, ^ do čebelarji ostali Pr* »o ' čih čebelah. Hude so, t0 pridne. ________ VOJAŠKI STAN •j/ (Nadaljevanje s 1• stran^ . — r i‘^e iša. Zato je vsako izV°r’0f0it‘ ^ med vojaki na fronti sk° kij učeno. -.f Hf Tekom patrulji1'0 ^ ^o- ^ džunglah je kajenje ®e' gjiifc 'u ; Dim cigarete- more s°' jflr' ^ zaduhati na daljavo več s ^ dov. Med najbolj dob’^^c' (( darila vojakom spadaj0 ^or y ne nogavice, v katerih se rgi' či jej o noge po dolgem 1 je ^ [ranju. Spanje na Pr°stf8t■'( | udobnejše kot v zakopu- f1 ^o- ^ vojaki v to svrho izbere.!0^. ^ I store pod kritjem drevja *0( ^ mičja blizu zakopov, ^ jfl* urno poskačejo v primer vražnega napada. _ Na fronti se vojaki ' $ ^ i marsikaj, česar jim ni da ; čajno vojaško vežbanjk i VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) rem kraju. Odzovimo se nabiralcem, ki pridejo do nas in prosijo zanje, in prispevajmo, kolikor nam razmere 'dopuščajo. I UNITED STATES ENGLISH SECTION OF — V olt»c,al 0rgan of the American Fraternal Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS MINUTES ^L17th REGULAR convention of the afu held rROCK SPRINGS, WYO., FROM AUGUST 17th TO AUGUST 21st, 1944 fi* t? ^lnPortant Decisions Translated From the Slovene V fances J, Erzen, Associate Editor of Nova Doba (Continued) The Qeventh Session — August 21, 1944 — a. in. onvention Chairman calls the seventh session of the of ai* conventi°n to order on Aug. 21st at 9 a. m. The 'esar ^ ^egates, Supreme Officers and Supreme Judi-reade read; all are present. The minutes of the fifth session and approved with the immediate included amend- ijj. e ^solutions Committee introduces the following reso- RESOLUTION 1in ’ *n view of the fact that a new Section 526-C for Field epresentatives has been adopted by this and J e ^ is likely that many good new members could t0 insure themselves in Plan “D,” “E” or “F” for fjjp, Unts than now. provided in our By-Laws. Mm?EF0RE> BE IT RESOLVED: that Section 258-a be read; ^he l0m ^ ^ years °f a£e up to $5,000.00. u,>anreSOlUti0n WaS unanimously adopted and thereupon it ’ 2«;m0Us,y decided that the former decision in regard to ~a be abolished and the wording of the mentioned sec-efti i le?^e^ regard,to the mentioned resolution. Further IL, asiZed that the limiting of death insurance for new >4l>8 etween the ages of 16 to 35 years for the duration of L also in regard to the above-mentioned amended ?h • ,ii e Resolutions Committee introduces the following reso- th W^e^egati°n of the 17th regular convention of the Ameri-^8 which met in the Old Timer’s Hall in Rock during the time of its session was accorded nd brotherly service on the part of all three lodges I’he ei’ican Fraternal Union in the community, ifice eati°n is well aware of how much work, effort and jjj Was made by individual members of the mentioned .°rder couid serve the delegates during their is -i,1S P^easant Slovene settlement of western America. ver .the delegation of the 17th regular convention of the y sincerely and fraternally thanks all three lodges, as . lv*duals, who strived and worked so hard to give us fl,e^ Pleasant, aid and service. .Nation will not forget this .accorded friendliness but (M ln the Slovene settlement of Rock Springs in a beauti-! Kateful ™»»ory. e Resolutions Committee: Frank Mehle, Pres. Mary Mistek, Sec’y ^solution was unanimously adopted. K * ~ is the difference h6 ? i ing and marching- Soldier: I don’t * Dancer: I didn t ^t, did. Let’s sit this 011 * - '■ Sentry: Halt! .p there? ^ Voice: Cook, wit0 Sentry: Pass doughnuts. v tej m zavarovane do $5’0 ' off* a i Savings A Loan tion, Washlntrt°£ jf I Sprejemamo osebne At vloge LIBERALNE Of JI St. Clair Saving* & <*** 6235 St. Clair Avenoe Uncle Sam’s Corner coals home r &EE- ^ THAT'S TH Bk&feEST, RADISH I EVER SAW IA A LITTLE SEED WITH KAVOWK) „ HANDS X &REW IT IN J MV OWN ^ VICTORY 6ARDEM \J 60SH- ) ^THAT'S z-WONDERFUL I I'tA 1 \T5 FATHER JUVENILE DEPARTMENT The Duel lllE queerest kind UF PARTNERS I^ ., ptioll ;JTit tK sQuirrel looked at ate I H T °hickadee as if he sus-C my was making fun Sho« ; ^ my just had asked Chat-,rt ^ '* »'em118* Parmer Brown's Boy «hi) u0 ,^ar^ners- And of course i ^ He U ^ ^nown anything of ■■it? sf Tite maae up his mind that a# quiteWsaPsB j°king’ though he nf 0< ^Mam, . What the j°ke was. j ‘*Peoni u° the forest and ,n havin8' Parmer Brown’s lgM ^ lookednas! if ^ y6t’ somehow’ as if he really meant *tWry clever, Tommy Tit, :*hen „SCan be’ f jljJ V, °u ask me this to 0V, 1 much of me." the1* S Saw ,u. nce( ^nd 111 the pert way I ^Veit u®5, Tit laughed. "You ® j« Rv Ut’ ■’Ust the same’ it is ;0#® * it anri°Wn s ®°y knows it and r# SoroW\d°n't care a snap »sol ^ he ro anybody else believes it 11 A ^ do ^ “Now’ 1 must §et With s^are- Dee, dee, dee, that Tommy Tit flew anple tree and began after another with Mack eyes. Every would spy a teeny, tiree 1 unrjp oyer on that i ' he asked. Oil™ egg tfi I ? "'ouid Smail that you and z A ,,s 1»« not have seen one of il ! them aS he found them he ■e i(e bin UP‘ It didn't seem as if 5 >ou en°ugh for anyone to %% ,°W T°mmy Tit is a very t *ay ftl>nself, and he found J ' 6ny eggs very 8'°od, in-itEr d U aiiWtahtched him for a long * stun time he was studv-ji I ‘'t>0rfv!n,g over what Tommy Ihitjg J ' said he at last, “he’s I W; ut eat and eat, and I’d **iw», what that’s got to do -Jl J his «, haPPened to be flying '‘i k. ay to another tree just ' # k 0Verheard Chatterer. $ . i' cvervtv,; e nhW 1 ston,v g to do with him,” A ^ Sohhi118 just long enough to i 6 Up a kittle package of ■ Wa's he had overlooked SJn t^at' tree before. “You ; ** to f€r Farmer Brown’s « S the worm that eat j) k ^ ftlQ sP°'l the apples. Now, tl!{ hi?S °°me from teeny, n# ^ fa« en unimer the-y would kill j st(es ni8. a11 leaves. and V'. '"^ork616 k*lled> what would I ■J for myself and for him ViK ’ an(l he works for him-H1, >,*!)&Vsme ln the summer. Be- 1 L i’oui'^6 for a11 1 d0’”' ,0 5>! I WhhChatterer laUehed' 1 L V% „ sh you’d show me how i ^'s d j ^ 'j^&s twinkled more than v i lhe t See that lump of whits 1 near the edge of the / Nt ' he asked. "S: f 1nii*',;ed that he did and tint] ^ had Planned to run ®Hi,°Ut what it was. If ^arCe 0f suet." replied Tom-hiemer Br°wn’s Boy put it it, ' Y°u know, I am very tj nd in bad weather, or OPftj thpG.aice’ a11 1 have to do is C-JlC’ tJo !,lc and get all I want to 'JrT\ j^°u believe that Farmer if ^ partner?" Chatterer ^admit that he did. »6ot^fy Humor H'eak on my farm—a Bpfofe.’ cama over to call on i - Usl night. The gingham dog and the calico cat Side by side on the table sat; ’Twas half past twelve, and (what do you think!) Nor one nor t’other had slept a wink! The old Dutch clock and the Chinese plate Appeared to know as sure as fate There was going to be a terrible spat. (I wasn’t there: I simply state What was told to me by the Chinese plate!) The gingham dog went, “Bow-wow-wow!” And the calico cat replied, “Mee-ow!” The air was littered, an hour or so, With bits of gingham and calico, While the old Dutch clock in the chimney place Up with its hands before its face, For it always dreaded a family row! (Now mind: I’m only telling you What the old Dutch clock declares is true!.) The Chinese plate looked very blue, And wailed, "Oh, dear! What shall we do!” But the gingham dog and the calico cat Wallowed this way and tumbled that, Employing every tooth and claw In the awfullest way you ever -saw— And, oh! The gingham and calico flew! (Don’t fancy I exaggerate— I got my news from the Chinese plate!) » Next morning, where the two had sat They found no trace of dog or cat: And some folks think unto this day That burglars stole that pair away! But the truth about the cat and pup Is this: they ate each other up! (The old Dutch clock it told me so. And that is how I came to know.) —Eugene Field The Four Accomplished Brothers Once upon a time there was an old man who had four sons, and when they had grown up he told them they would have to make their own way in life. He had nothing to give them but told them to go out and learn a trade from strangers until they were perfect. The four brothers bid their father goodbye and set out to learn a trade. They came to a point where four roads met and the eldest one said: “Here we must separate but in four years’ time we will meet again in this same place and recount our fortunes.” Each brother, then, went his own way. Soon the eldest met a man who asked him his business and destination. “I wish to learn a trade!” he replied. “Then .come with me,” said the man, “and I will teach you to become a thief.” “No,” said the brother, “that is not an honorable trade.” “Oh I don’t mean a regular thief,” answer the man, “but just a slight of hand artist; you shall be able to take things without anyone knowing about it.” Thereupon the oldest brother let himself be persuaded and became an accomplished thief. Meanwhile the second brother met a man who asked the same questions that the first man asked. When he heard the youth wanted to learn a trade he invited him to become a Star gazer. “There is no better profession than that for nothing is hidden from you,” said the second man. The third brother met a huntsman and received all instructions in all the branches of the art of shooting and became a reknown marksman. When he left, his master presented him with a gun, which he said would never miss, for whatever he aimed at he was sure to hit. The youngest brother met a tailor and learned the tailoring trade so well that he could sew together anything from an egg-shell to a hard piece of steel. When four years had passed the brothers met again at the crossroads and returned home to their father. They told him all that had passed during the four years they were away. The father said now they should show him just how they could Uie their new trades. He said that there was great concern in the Kingdom for the King’s daughter had been carried away by a dragon. The King was overcome with grief and said that whoever would rescue his daughter could marry her. The four brothers thought this was the time they could put their skills to use. The star gazer said, “I will soon-discover where she is!” He added, ‘I can see her already; she is on a rock in the middle of the sea and watched by a dragon.” Then he went to the King and asked for a ship for him and his brothers. They sailed away and soon came to the rock. The Princess saw them coming but the dragon was fast asleep with his head in her lap. “I dare not shoot,” said the marksman, "for I might hit the Princess too.” “Then I will try my remedy,” said the thief. Slipping on the rock he stole the Princess away from the dragon so lightly that the monster noticed nothing but snored on. Full of joy, they, hurried with her down to the ship, and steered away into the open sea. The dragon soon awakened and came flying through the air, full of rage in pursuit of her. Just as he was about to pounce on the ship, the huntsman took good aim and shot the beast through the heart. The dragon fell but because of his great size and weight, he crushed the ship to pieces. Luckily the four brothers saved a couple of planks and on jthese they floated around. They were now in great danger but the tailor collected the remaining parts of the ship and sewed them together so cleverly that in a short time the whole vessel was as tight and complete as before. They sailed home without further accident. The King was so happy to see the Princess again that he said to the four brothers. “One of you shall have her for your wife, but you will have to settle that among yourselves.” Then they quarreled and each pressed his own claim for her. When the King heard howethey all had taken part in the rescue, he said, “You all have equal claim; but since you all cannot have the Princess, none of you shall have her, but I will give each of you instead one-fourth of the Kingdom.” This pleased the brothers who decided it would be better so. Then they all lived happily with their father for many years. Salute to Margaret M. Startz Margaret has kept the spark of the Juvenile Column alive by her timely and interesting letters in the past and recently through her column “Ely Review.” Today Margaret, we dedicate to you for your outstanding contributions to the Juvenile columns, the following poem: TO MARGARET Hers is a smile We love to see; > Hers is a character With happiness itfa £ey. Hers is a love of humanity Which asks no return or fee For the cheerfulness she imparts To all our Juveniles’ hearts. Hers is a kindly hand Which gladly pens The news of hometown doings And far-away friends. She is faithful, fraternal and true To all Juveniles of our AFU! —Frances; J. Erzen, Associate Editor HALLOWE'EN What Juveniles Can Do to Help America’s War Effort 1. Collect old newspapers, magazines and cardboard and turn them over to your scrap dealer. 2. Help Mom flatten those used tin cans and turn them in on collection day. 3 Eat all the food on your plate— don’t waste a spoonful. Remember that “Food Fights for Freedom.” 4. Help out in your Victory garden! Be a Victory Gardener in your home. 5. Buy War Stamps with your spending money. The War Bonds will come in very handy .in the future. Poor Papa Sonny—Isn’t it funny, Dad, everybody in our family has some kind of animal nickname but you. Mother's a dear, baby’s a lamb, I'm a kid. You haven’t any animal name at all. Dad—Oh yes I have, son. I’m the goat. This month again Hallowe’en rolls around and all you boys and girls are planning to have parties and' dress up in ycur various masquerade costumes. I know we don’t need to emphasize the importance of not destroying other people's property this year" 'ho, this year our country is at war and we must save and properly care for everything we have. Instead, let’s plan a party with our friends and see how much more fun it is than going around destroying other property which today is sabotage! No, we’ll have good clean fun instead. Did you ever stop to think when and where the Hallowe’en holiday began and wonder if other countries celebrate it too? Hallowe'en is one of the oldest celebrations in the world and is or has been, celebrated by many countries. The Romans, years ago, celebrated it cn the first of November. This festival was held in honor of the Goddess of Fruit Trees. In England, centuries ago, the people held this festival to honor the Sun god and the harvest. Later, when,people became Chiristi-ans, this festival was held , in memory of the saints and was called, “Hallowed Eve” which means “holy evening ’.’ The name was then shortened to “Hallowe’en.” Many stories were made up about this night of the year and people at one time believed that evil spirits roamed about then. They would whistle, shout, blow horns and rattle sticks j to drive them away. In some parts of Scotland, bonfires are lighted on this night and each person is anxious to have the biggest and brighest bonfire. While the fires burn, the children dance around them to the music of bagpipes. They also believed that if you carry the hot V I R G I L By LEN KLEIS i )|> »j« »j« »2* *f* *%• »X* *2* *1* *ž* *f* *1* *1* *3»* ^*1* *S* *1* *2* Ely Review | By Margaret M. Startz Today, when we again resume the publication of our AFU Juvenile Page, we wish to pay tribute to a loyal AFU Juvenile member who has faithfully contributed articles to the Nova Doba since December, 1938. This active Juvenile is Miss Margaret M. Startz of Ely, Minn. Hello Juveniles: Once again we assemble together, not in person, no, but in our thoughts. We each send our ideas etc. and so in this manner we have our monthly assembly just as if we were together in person. I would like to hear what you girls and boys have done this summer. I wrote each week and told you all about my summer vacation and so on. My outstanding week this summer was the one which I spent at Vertin’s cabin. I also attended several parties, went swimming, sang in the church choir and took care of little children and helped with the house work. So all in all I was kept pretty busy. My aunt, Mrs. Joseph Grahek, went to Duluth to undergo an operation. She is recovering very well considering the time since she was operated. My 'brother, Fred, has been awarded various kinds of medals for marksmanship and recently won the expert infantryman’s medal. Fred has now been placed in the expert* infantrymen's group and has left for overseas. You may write to him at: Pvt. Fred J. Startz, 37326999, Co. L„ 409th Inf., APO 470, c/o Postmaster, New York, N. Y. He would like to keep on receiving the Nova Doba at his new address. I wish you juveniles would write to him, too. Mrs. Anton Murgel left for California to .visit her daughters there, Alice and Dorothy. Mrs. Frank Gornick Sr. of Soudan was a visitor to Ely last week. Mrs. Mary Stublar has given us some fruit tomatoes which are a crossbreed of tomatoes and plums, they are yellow in color and shaped like a plum. They are very delicious and this is the first time I ever saw them. The 1944 football season is well on its way. I must say that the Ely Timber Wolves are tops this year. So far they have played three games and have won them all. During the intermission at the Eveleth-Ely game the coronation of the “Queen,” Amelia Shega, &nd the “King,” Charles Maki, took place. A school dance followed that evening. Mr. Adrian Christensen from Northfield, Minn, is our new football coach. Yes, we are very proud of our tearh.1 Miss Trumbull of Chicago and Miss Ingersolls are the new physical education instructors for the girli at the Ely High School. So long juveniles and I hope there will be some letters from you in the next issue of the Nova Doba. What Mai-y Learned About Food KID SALVAGE it was good luck, ^cu were supposed to put them in your fireplace and keep them burning until the first of May. In some countries, children put sweets on the window-sill at night for the witches. Then if the witch comes and finds sweets she will bring no bad luck to that house. In England it is the custom for a girl to place her shoes on the bedroom floor in the shape of a T and then go to bed hoping to dream of her “true love.” Yes, Hallowe’en can be lots of fun. We can play “pinning the tail on the donkey” (which our dime stores sell>, bobbing for apples in a tub full of water, etc. It’s a lot of fun. More fun than running outside and destroying neighbor’s property. Let's have clean and wholesome Hallowe’en fun this Mary Martin and her parents were seated at the dinner table one evening. “Well, Mary,” said her Dad, “Why don’t you finish your msal?” Mary locked straight at her Dad and said, “Oh, I’m not one bit hungry.” “But ycu must eat something,” said her Mother. “Don’t you want to grow any bigger?” “Why do you say that?” asked Mary. “Because, if you don’t eat more you wrill always remain small,” replied Mother. “But why?” persisted Mary. “Ah,” said Dad, “There you are Mother. Now you will have to explain to Mary all about food and what it does 'for us.” “All right,” said Mother, “But first promise me, that you will listen to the end of the story about food and what it does for us.” “Oh, I will," said Mary. “Well, then, you must know that your body is made up of a number of organs, which depend upon your eating in order to develop and to grow. When you eat I might say that you are feeding your muscles, and your nerves, and your bones, and your flesh and even your nails and hair," said Mother. “Oh, I never knew that,” exclaimed Mary. “Yes, indeed you are. For.they. must all be supplied with food and it is the stomach that supplies it to them; while the stomach itself must depend upon the work of your jaws to properly chew the food that ,you put into them and prepare it in this way for the stomach. So you see that all different parts of your body have to look to the food you swallow for the things that are needed to make them grow.” “Still when I’m not hungry, certainly it is not my fault,” said Mary. “When you are not hungry, the reason is that you haven't taken enough exercise, or else that you ate too much at the meal just before, for you know you must do everything in moderation: | or lastly, it may be that you are not i feeling well, and your organs are not in I a condition to perform their duties.” 1 Mary replied: "Then if I were to eat i this piece of meat on my plate, it would . feed all the different organs that you j just told me about?” “Yes, as soon as your teeth have cut i it, separated it, and reduced -it to very | small particles. It will then pass down your throat ino a tube which medical men call the oesophagus which conducts it to the stomach.” “My stomach?” asked Mary. “Yes, the stomach is notliing more than a kind of sack or bag into which goes all the food that you have chewed | and swallowed. It is also a kitchen j;i ; which this food is changed so as to ! suit the taste of each of your various j organs. It also furnishes a liquid called i gastric juic.e. This juice mixes with the ; food and helps digest it.” “How interesting,” said Mary, "tell me more." j “When the food all mixes together 'it 'makes a grey pulp called chyme, which I then descends into the intestines—long I tubes folded and coiled up like ropes. | Here it meets other . juices and is j changed into a milk-white fluid called chyle." “And to think I never thought cf what happens to the food before,*” exclaimed Mary. "Yes, a lot of folks don’t. Well then it passes into the blood and your body is supplied with proper nourishment and in turn nourishes all the organs of the body from the bones to the hair, as I told you a few minutes ago.” “Oh Mother,” said Mary, “Thank you so much for telling me this. Now 1 11 do my best to eat my food and remember all the things you told me about it tonight. I'll eat every meal and see that all parts of my body are properly fed from now on." 'Teen Age Column j HOBBY CORNER When writing a letter to that brother, schoolmate or'neighbor lad in the service, let's remember to make our letters interesting and newsy. The boys are chiefly interested in news from ths neighborhood, about their home town friends and doings. You can help feel closer to home by relating to them various home-town incidents and events about people they , know. A rule to be remembered is: "Don't complain about rationing or other war-time hardships” for your share of sacrifice' is microscopic in comparison with his. Be cheerful and let him know you are backing him up in every way possible on the home front. In a Los Angeles school, officials have experimented with a combination of class room work and war production. The first project was at James A. Garfield High School where 85 pupils turned out parts for Avion, Inc., aircraft manufacturers. The plan is: Pupils spend four hours in regular classes, four more hours in school shops under teacher- supervision. They are paid factory wages for their work and get credits for shop work. If the experiment proves successful, it will be extended to other schools. A new venture in radio entertainment for juveniles is ready to begin under the heading “Books Bring Adventure." The program is sponsored by Association of Junior Leagues of America, Inc., N. Y. Books selected for the first series of 15-minute programs were chosen for their appeal to juveniles as good stories with action, suspense and believable characters. Transcriptions will be available tor use in schools, and private homes. The Swing By Robert Lsuis Stevenson How do you like to go up in a swing, Up in the air so blue? Oh, I do think it the pleasantest thing Ever a child can do. Up in the air and oVer the wall, Till I can see so wide, Rivers and trees and cattle and all Over the country-side. Till I lobk down on the garden green, Down on the roof so brown Up in the air I go flying again, Tin in the air and down! HOBBIES FOR JUVENILES One of the most interesting things I have ever seen was £t hobby exhibit in a grammer school. What a wide variety of hobbies were shown wiiich were all projects of school children One which caught my eye was a collection of dolls dressed up in costumes of all lands. The tag on it stated that the 11-year-old girl made the doll cloihis'froin old* clothes'and'trimmed theni'With ribbons from the dime store. Another exhibit, which won second prize, was a soap carving exhibit by a 12-year-old boy. He carved miniature boats, animals, churches and various other subjects. Hobbies are nice things to begin in autumn when it grows dark early and the evenings are spent indoors. Why don’t you plan to have a hobby this winter? H^re are some hobbies which I have seen exhibited by juveniles in Cleveland: Collecting lapel pins, wood- carving, sc&p-carving, saving old Christmas cards and making Valentines out of them, drawing, collecting sea-shells, collecting stamps, making model airplanes, stuffing cotton animals and making a complete small circus tent, collecting tiny glass animals, collecting and making various kinds of rag dolls, collecting postcards from all over the world, collecting empty match-book covers from various cities, and so many more. AFU Juveniles, let’s hear about your hcbby! Send your letters to Hobby Corner, Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Let's Talk About Your Future What plans have you made for your i future. Juveniles? Have you discussed it with Mom and Dad? Do you pla:i to attend college after graduating from high school? If so, now is the time to begin to plan for it. Those U. S. War Bonds are the best investment for your future. Yes, the very best investment—a share in America, All you Juveniles are buying War Bonds I know, and filling up those War Bond booklets with War Stamps. Keep it up! There you have the best investment for your future. When*you purchase War Bonds and Stamps you are faithful nieces and nephews of Uncle Sam. Furthermore, you are also helping to bring that big brother and the neighbor's boy home sooner. How? By put-i t ing into their hands, the weapons ! needed to bring this war to a close in ! a hurry. The ammunition and weapons (are purchased by Uncle Sam with the money they have invested in War Bonds and Stamps! So let’s not stop or slow down now; no indeed, let’s buy them even more often than before and help V-Day, the day of victory, .to arrive quicker so our boys can come home. “BUY MORE WAR BONDS AND STAMPS' THAN EVER BEFORE V SAFEtY HINT FOR OCTOBER Look both directions before crossing the. street. Cross at traffic lights and cross wajfcs only. Walk, don't run across the street. Seja glavnega odbora JPO-SS 19. septembra 1944 Vincent Cainkar, predsednik JPO-SS, je otvoril sejo ob pol deseti uri dopoldne v konferenčni sobi Slovenske narodne podporne'jednote v Chicagu. Navzoči so sledeči odborniki: V. Cainkar, zastopnik Slovenske narodne podporne jednote, Joseph Zalar, zastopnik Kranj-sko-slovenske katoliške jednote, Janko N. Rogelj, zastopnik Ameriške bratske zveze, Josephine Erjavec, zastopnica Slovenske ženske zveze, Leo Jur-jovec, zastopnik Zapadne slovanske zveze, Josephine Zakrajšek, zastopnica Progresivnih Slovenk, in Frank J. Wedic, zastopnik Družbe sv. Družine.— Odsotni so: John Gornik, zastopnik Slovenske dobrodelne zveze, John Ermenc, zastopnik Slovenske podporne zveze “Sloga,” in Frank Česnik, zastopnik Slovenske moške zveze. Predsednik JPO-SS .poroča, da je bila sklicana ta seja iz ve-čih razlogov, predvsem pa zato, ker že dolgo nismo zborovali in ker se razmere na vojnih frontah slednje čase tako naglo spreminjajo in vsak čas se lahko zgodi, da bo pomoč nesrečnim rojakom v stari domovini res mogoče dostaviti ter je potrebno, da smo na to pripravljeni. Kot veste, je prav iz tega razloga bila sklicana skupna seja vseh narodnosti, ki so včlanjene v Združenem odboru južnoslovanskih Amerikancev, da bi se pogovorili glede možnosti skupne akcije v pomoči, katero bi mogli nuditi osvobojenim krajem. Datum te skupne seje je bil določen za soboto 16. septembra v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Napovedana seja je bila zadnji čas odpovedana iz razloga, ker Hrvatje niso hoteli priti na to sejo, čeprav so se na skupni seji ZOJSA v New Yorku vse narodnosti strinjale, da je potrebna enaka seja, zlasti ker je ZOJSA izposloval dovoljenje za nabiranje in razpečavanje skupne pomoči pod imenom War Relief of American of South Slavic Descent, ki bi posloval z dovoljenjem President’s War Relief Control Boarda, registracijska številka 583. Nadalje izjavlja predsednik, da se je v Washingtonu delalo na to, da bi se združile vse jugoslovanske vojne pomožne organizacije v eno pomožno akcijo, oziroma, da bi se spojile vse obstoječe s tako zvano United Jugoslav War Relief Fund of America, katere pravo ozadje je organizacija American Friends of Jugoslavia in katera je bila faktično pod dominacijo jugoslovanskega veleposlanika Fotiča. Radi tega je bilo med nami mnogo dopisovanja in zastopnik omenjene organizacije je tudi osebno obiskal njega (br. Cainkarja) ter Jos. Zalarja in ju poskušal pridobiti, da bi pristala v spojitev. Oba sta mu pojasnila, na kak način smo mi organizirani in kako se vrši naše zbiranje prispevkov ter kako imamo za 'črtano pomožno delo sploh, ter da vsled tega taka spojitev ni mogoča, nakar je vse ostalo pri starem. O teh poskusih je izvedel tudi br. L. Adamič, ki je na to merodajnim osebam stvar še posebej pojasnil. Brezdomno je tudi njegovo posredovanje pre cej pomagalo, da so potem odnehali. Končno je posegel v zadevo Združeni odbor ali ZOJSA. Prizadetim, uradom je pojasnil, da bi bilo najbolje, ako bi se njim izdalo dovoljenje, nakar bi lahko sledilo skupno delo vseh jugoslovanskih narodnosti. In to so čez čas tudi dosegli. Kot je že bilo deloma objavljeno, jim je izdano dovoljenje pod imenom War Relief of Americans of South Slavic Descent in to, da smejo zbirati prispevke ter pomoč dostavljati v Jugoslavijo. Možnost sedaj pošto ji, da se bo tudi že prej imenovani United Jugoslav War Relief Fund of America priključil tej akciji. Predsednik še poudarja, da je prišel čas, da poživimo našo pomožno akcijo kakor največ mogoče ter poziva, da naj na tej seji nekaj konkretnega zaključimo. Zaeno omeni, da j^ prejel telefonično sporočilo, da je jugoslovanska ladja že na poti v Ameriko, da naloži potrebne stvari in jih odpelje v Jugoslavijo. Računajo predvsem na našo materialno pomoč sestradanemu ljudstvu v stari domovini. Ker nismo mogli obdržavati skupne seje v Clevelandu kot je bilo namenjeno, sem smatral za potrebno, da imamo vsaj Slovenci svojo sejo, na kateri bi se pogovorili glede vprašanja pridružitve za skupno akcijo in da sklenemo vse drugo potrebno. Zato smo torej danes skupaj. Kot znano, zadnje čase nismo bili kaj posebno aktivni, to pa radi udejstvovanja pri SANSu. Karkoli bomo sklenili, bomo potem lahko poročali na skupni seji ZOJSA v Pittsburghu, ki se ima vršiti 21. septembra in na katero smo vabljeni, namreč ves odbor, kakor tudi odbori hrvatskih in drugih jugoslovanskih pomožnih akcij. Poročilo predsednika se vzame na znanje. Tajnik JPO-SS poda pisano poročilo, katero se glasi: Bratje in sestre! Odkar je bila ustanovljena politična organizacija (SANS), ni bilo pri naši pomožni akciji onega navdušenja in živahnosti, kot bi bilo pričakovati. Z ustanovitvijo SANSa in organiziranjem Združenega odbora južnih Slovanov je bila naša pomožna akcija (J'PO-SS) nekako v ozadje postavljena. Sicer so prihajali prispevki od meseca do meseca, ni pa bilo one prave in žive aktivnosti kot m morala biti. In ker ni bilo že mesece in mesece prave in resne aktivnosti, zato tudi nimam vfeliko poročati. Delo v zvezi z mojo službo sem izvrševal točno in po svoji najboljši zmožnosti. Denar, ki je bil meni poslan, sem ga takoj odposlal bratu blagajniku. Brat blagajnik mi je pa točno vsak mesec poslal izkaz vseh mesečnih prejemkov. Ker je poslovanje naše akcije pod nadzorstvom in kontrolo federalne vlade, se zahteva, da se poročilo o prejemkih in morebitnih izdatkih redno kot predpisano pošljejo The President’s War Relief Control Boardu, Washington, D. C. Taka poročila so bila vedno pravočasno na pristojno mesto poslana. O finančnem stanju ne bom poročal, ker bo to storil brat blagajnik, želim pa omeniti nekaj in to je: JPO-SS je bil organiziran 19. aprila 1941. Z našo akcijo torej poslujemo že približno tri leta in pol. Za ves ta čas znašajo poslovni stroški $79.50. Torej v treh letih in pol smo imeli samo $79.50 stroškov. Pa tudi ti stroški bi ne bili v toliki meri kot so, ako bi ne bilo zaradi premije blagajnikovega poroštva in če bi ne bilo treba vladi v Washingtonu, D. C., pošiljati poročila, ki morajo biti pripravljena po računskih vešča-kih. Z drugo besedo rečeno, stroški, ki smo jih do sedaj imeli, so bili po večini v zvezi s poročili računskih veščakov (Certified Public Accountants) in pa plačano premijo od blagajnikovega poroštva. To omenjam zato, da bo javnost vedela, da vsi, ki imamo posle v zvezi z našo akcijo, ne prejemamo nikakšnih plač ali odškodnin, ter da ne trošimo denarja, pač pa gledamo na to, da denar, ki ga prejmemo, pri- de v pomoč onim, za katere je bil darovan. Na zahtevo je bila 21. julija t. 1. poslana The President’s War Relief Control Boardu, Washington, D. C., tudi resolucija. JOSIP ZALAR, tajnik. Poročilo tajnika se sprejme. Blagajnik JPO-SS poroča, da ima sedaj v blagajni $77,074.35, kar smo nabrali v treh letih in pol. Skupni stroški znašajo samo $92.00, kar je zelo malo, ker vsi uradniki delajo brezplačno, a včlanjene podporne organizacije plačujejo stroške njih glavnih uradnikov, ki se udeležujejo sej glavnega odbora JPO-SS. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Direktor publicitete poroča, da je pisal članke, katere ste vsi čitali. Nadalje pravi, da nismo toliko napredovali, kot se je pričakovalo, kajti imamo med Slovenci v Ameriki neprijate-Ije, ki zanašajo vesti med naše ljudi po naselbinah, ki niso naklonjene našemu delu. Tako je bilo priobčeno v nekem slovenskem časopisu, da se namerava izročiti denar JPO-SS “komunistom” v Jugoslaviji, kar ne odgovarja resnici. Louis Adamič, ko je govoril o novem skupnem pomožnem odboru ZOJSA, je povdaril, da ves denar, ki je bil nabran pri Slovencih, bo porabljen v pomoč Slovencem v domovini. Poročilo direktorja publicitete se sprejme. F. J. Wedic poroča, da smo ■bili sedaj malo bolj počasni pri pomožni akciji, ker so se Slovenci bolj udejstvovali pri SANSu. V nedeljo imamo sejo v Jolietu, kjer se bomo domenili in zopet pričeli z delom, ker se bliža čas, da bomo kmalu lahko pomagali našim ljudem v domovini. Poročilo se vzame na znanje. Josephine Erjavec poda svoje poročilo, da je delala in bo tudi v bodoče tako.'Povdarja, da moramo mi sami deliti denar, katerega smo mi nabrali. Govori nadalje glede nabiranja obleke, katero bomo poslali v domovino. Poročilo se vzame na znanje. Josephine Zakrajšek poroča, kako so se ženske v Clevelandu že organizirale v tri skupine, da bodo nabirale, šivale in pripravljale obleko, katero bydo j pozneje poslale v domovino, ko dobe navodila, kako se more pošiljati. Pravi, da obleka mora biti vsa čista in oprana, ker drugače se je ne more poslati. Stare čevlje in klobuke ni potreba nabirati, ker se jih radi sani-tarnosti ne more pošiljati preko morja. To skušnjo so imeli pri Ruskem pomožnem odboru. Tudi nogavice morajo biti nove. Poročilo se vzame na znanje. Tajnik poroča, da bodo imeli v Jolietu v nedeljo sejo, kjer bodo določili, da se odda skupni pieostanek od slavnosti 50-let-nice KSKJ, kar znaša okoli $1200.00, v glavno blagajno JPO-SS. Predsednik se zahvali joliet-skemu odboru za tako velik dar. Nato se razvije razprava glede bodočnosti JPO-SS. Soglasno je bilo sklenjeno, da ves do sedaj nabrani denar, kakor tudi ves denar, ki bo v bodoče pri JPO-SS nabran, ostane pod nadzorstvom in kontrolo JPO-SS. Naša pomožna akcija je bila ustanovljena po predstavnikih slovenskih bratskih organizacij in je torej slovenska pomožna akcija. Denar, ki ga zbiramo, je v smislu naših izjav in pravil, na podlagi katerih smo vodili agitacijo, namenjen slovenskemu narodu, in JPO-SS mora sam deliti ter gledati in skrbeti, da pride v pomoč onim, za katere je nabran, vsled česar naša pomožna akcija ostane samostojna, kakor je bila do sedaj. Kar se pa tiče pošiljanja obleke v staro domovino, je bilo sklenjeno, ker ima ZOJSA sedaj tudi dovoljenje za razpečavanje blaga, zato naj se od- bor ZOJSA naprosi, da bi se nam dovolilo posluževati se njih permita za pošiljanje in razpečavanje obleke našemu narodu v stari domovini. Razpečavanje blaga se ima vršiti pod nadzorstvom JPO-SS. Predsednik zaključi dopoldansko sejo ob dvanajsti uri. Popoldansko sejo o tvori predsednik ob eni popoldne. Navzoči govorijo, da bi izdali skupno izjavo glede našega stališča v bodoče. Ker ne vemo, kaj bo zaključila glavna seja ZOJSA v Pittsburghu glede skupne pomožne akcije, bi to izjavo izdali pozneje, da bi bila v soglasju skupnih zaključkov. Te seje se udeležijo Cainkar, Rogelj in Zakrajšek, ki bodo tisti čas v Pittsburghu. Apelira se tudi na Zalarja, da naj se udeleži. Tako naj se sporoči tudi Mrs. Marie Prisland, da naj pride v Pittsburgh. Obvesti jo Cainkar, Wedic obvesti Rev. M. Kebeta, da zastopa njegovo organizacijo. Sporoči se tudi Johnu Gorniku, da naj pride v Pittsburgh, da bo slišal razpravo glede skupne akcije. Nadalje se govori, kako se bo pričelo z nabiranjem obleke, da se jo pošlje v domovino. Do sedaj nimamo še nobenih navodil. >Edino, kar more naš odbor svetovati, je to, da naj ljudje pripravijo obleko ter jo obdržijo na svojih domovih, a kakor hitro bomo dobili navodila od ZOJSA, bomo obvestili slovensko javnost v Ameriki. Razpravlja se nadalje, kdo bo plačal za prevoz obleke do pristanišča, kdo (bo plačal za dovoz v domovino. Tudi o tem ne pride ..(jdbor do definitivnega zaključka, kajti v navodilih, ki jih bo dal odbor ZOJSA, bo tudi to vključeno. V razpravo pride vprašanje, kako bi, začeli veliko kampanjo za denarne prispevke. Sledijo nasveti, da bi pričeli z nabiranjem od hiše do hiše, da bi pisali pisma vsem članom in članicam naših podpornih jednot in zvez, da bi poslali pisma samo na .vsa društva, na vse lokalne odbore JPO-SS in na vse podružnice SANSa. Popoldanske seje se udeleži tudi tajnik SANS, Mirko G. Ku-hel, ki zasleduje potek seje JPO-SS fn da se seznani z delovanjem. Na konvenciji SANS v Clevelandu je bil sprejet sklep, s katerim se priporoča, da JPO-SS in SANS delujeta skupaj, v kolikor je mogoče. Končno je sprejet predlog, da se izda splošni apel in priobči v časopisih, ki so naklonjeni naši pomožni akciji, da se prične posebna kampanja za nabiranje denarnih prispevkov in pripravljanje obleke za od-pošiljatev v stari kraj; obenem se sestavi tudi pismo in pošlje na vse glavne urade naših centraliziranih organizacij, ki so zastopane v JPO-SS, s prošnjo, da ga pošljejo svojim krajevnim društvom in priporočajo, da naj prispevajo v pomožno akcijo. Apelira se tudi na vse lokalne odbore JPO-SS, da naj ne zadržujejo denarnih prispevkov v svojih blagajnah, ampak naj pošljejo na glavnega blagajnika v Chicago. Priporoča se nadalje tudi, da naj vsi govorniki, ki bodo govorili na shodih SANS, govorijo tudi za našo pomožno akcijo. I Rogelj opozarja navzoče, da naj se prihodnja seja JPO-SS vrši v Clevelandu, kjer so štirje glavni odborniki pomožne akci-1 je. Do sedaj je Ameriška bratska zveza trpela največ stroškov za pošiljanje svojega zastopnika na skupne seje. Predsednik zaključi sejo ob 3:15 popoldne, V. Cainkar, predsednik; Joseph Zalar, tajnik; ■ v Vse žrtve, ki jih doprinasa-mo mi na domači fronti, so nič v primeri z žrtvami, ki jih do-prinašajo naši vojaki na aktivnih frontah. ZGODOVINSKA JESEN (Nadaljevanje s 1. strani) kulturo. Nekateri so se bali kanibalov in so jih upali potolažiti z mesom drugih. “Spustite pošast proti vzhodu,” so rekli. Drugi so računali, da bodo s pomočjo morilcev, požigalcev in lopovov uničili deželo, kjer je bila v .časti zavest človečanstva. “Da li je bila to bedastoča ali zvitost, je težko reči. Toda Evropa je plačala za to s svojimi sadovnjaki in svojimi otroci. In zdaj ljudje z zgražanjem mislijo na čase, ko so za Nemčijo delale ne samo nemške tovarne, ampak ko so tudi korum-pirana peresa Evrope delala za Hitlerja. 0 “Zakaj odpirati stare rane? boste vprašali. Saj res, zakaj? Prijateljska bojevita vez nas veže z Britanijo, Ameriko in Francijo ter z drugimi podjarmljenimi, pa nepremaganimi narodi, če sem opozoril na leta “apizanja,” sem storil zato, ker so zadnji Mohikanci obrekovanja še vedno na pohodu. Naenkrat se šepeta, da Rusija, ni prav evropejska, ali da mi hočemo komu škodovati, ali da imamo malo tradicij, ali da imamo preveč tradicij, toda ne pravih. “Z eno besedo, vrag je še vedno živ. Še vedno so nepoboljšljivi Monakovčani okoli nas. Malo jih je in zdaj govorijo previdno; toda to pleme še vedno eksistira in je še vedno aktivno. “Zato je vredno, ponovno omenjati globoko in nezlomljivo zvezo narodov, ki sovražijo fašizem. “Rusko ljudstvo ni bilo nikoli narodno šovinistično. Medtem, ko smo ljubili svoje, smo cenili tisto, kar je spadalo drugim. Mi smo ljubili vse, kar je bilo dobrega v drugih narodih, in sicer odkrito in nesebično. Rusi niso nikdar napadali drugih narodov. Zavest naše moči in želja po pravičnosti sta nas napravljali miroljubne. In to našo miroljubnost so najbrž nekateri zaslepljeni posamezniki smatrali za slabost. “Celo sedaj nismo pijani zaradi zmag; mi smo veseli, da je moč našega ljudstva pomagala drugim. Kadar rdeča armada osvobodi kako mesto, vidi smehljaje in sliši lepe bes^Ie. Potem gre naprej. Daleč za njimi ostanejo mesta in cvetlice in ženske, ki so klicale: “Končno ste le prišli V’ Toda nekaj neizbrisnega ostane v srcu vojaka rdeče armade. Ne vem, kako bi se to izrazilo; ali je ponos ali zadovoljnost ali enostavno veselje zaradi drugih. “Dolga je pot od Litvinske, kjer se naši možje zdaj borijo in umirajo, do vzhičenih množic na cestah Pariza, Lyona, BVuslja in Liege. Toda preko tisoč milj se čuti utrip svobode in naši vojniki so veseli. V svojih pismih pišejo: “Pariz je osvobojen! To je sijajno!” “V teh letih vojne smo se bolj živo zavedli naših vezi z drugimi narodi kot kdaj poprej, in zaman nas skušajo označiti za sebičneže in izolacioniste tisti, ki nam slabo želijo. Ljudje se spoznajo med seboj, ne na banketih, ampak pri trudu in trpljenju. “V letih pred vojno je bil za rusko ljudstvo London veliko mesto, s svojo meglo in svojimi parki in z Westminstersko palačo in razsvetljavo Piccadillya in kolonijalnim blagom in s sodniki z barokami. Toda v črni zimi, ko so bombe razbijale London, se nam je odkrila duša mesta. Mi smo spoznali junaštvo Angleža; mi smo razumeli, zakaj ima Anglija svojo Magna Charto, zakaj se Angleži ne suvajo, ko stopajo na motorne buse, zakaj so v katastrofi Dunkirka reševali svoje tovariše. “In zdaj smo veseli, da je London rešen letečih bomb in da so Angleži osvobodili Bel- in kljubuje sl0VfSiUgA^ J PO. Temu m tavk0, J osnovni del ZdruZ^erikance ,užnoslovanskih ,.j 0 j ki j« P?d kr8tlS predsednikovega o i( trolo vojnih reln . . j;sti . štev. 583 za zbiranj ^ ^ bučijo prispevkov >n . 2a reveže v keni smo, da je 1 . y in slovanska organizacij ,] podporo od Amenskil'J .t] anov, z dovoljenJem a p bučijo. Ker postaja treba za nujne.delte pač naša dolžnot- oJ in sodelovati z Usti ’ cijo Združenega o ,jcir t JPO-SS je precej ej dot ' in vodstvo mora naJP ^ t dovoljenje od g'la'f*1 I desetih pridružc«1 m0reP J organizacij, prean°b l0vati ! družiti in skuPn° , 1 Vojnim relifnim , e rikancev jvižn°sl°'a rekla. Predno bo ta,, j nje izposlovano, ddiK go časa. Zima Pa •' u® j in narod doma s*rajB jjdi itiui pomanjkanja. j t razlogov SANS a P 0 'j je podružnice in vjjjgti ki niso obvezane P ^ spevkov za . ;0n*r JPO-SS, da jih P^on^ nost v naš urad- q vSeb • li pregledne račun® jj z jemkih ter Posve^,' primerno public'*-6 * * J ispe< 1 Zbiranje denarnih P^., > in oblačila za s*a1'!,. v pričelo. Vsaka P° j organizira odbore’. >1 li v oskrbi zbiranje .pe dobrega oblačila. jjj, s kaznice, čeki, men1- g|0yS . bodo izstavljene na ^0ui*^ American Nationa ^ • poslane na naš u,a ,g gdb01 ! pošiljal skupne svo^ ^ -New York. SANS0' j* obenem blagajnik 0db01’a- • Ara&t t Vsa obleka m dJly j naj bodo najprej (1 pravljena, pošita in 'vežj3 | v nosno stanje ter ' > bojih odposlana 11 a’ ^ 1 War Relief Fund f ‘c(t » of South SiavlC 0(, l 282 Ninth A* f> ' New York, 1 Podružnicam snl^e i sebna navodila ( ravnanja in odposl ke. , f Da bo podružnica' , birati prispevke ;J;0 ' relifno akcijo ZOJ j ^ [ stavili v slovenščin ^e) ) apel na naše roja ^ | število iztisov lahk° šem uradu in j'*1 p]#8 1 med ljudi predno se birati. jjlii11 Za Slovenski ai«e . nisvet: T^ul>el't9 MirkojjJ^' j TRI EVROPS£E S<^. (Nadaljevanje 8 ^ Rena je glavna r°|J ^ Evrope. Izvira v J wj# teče v splošni s^e smeri preko zapa j2]i^'( in Holandske ter verno morje. Nje« 1 5o;J nad 800 milj. Ob *eV šile mnoge bitke ' yoJ in se je tudi seda11 izognila. Zaveznik® j, F dosegle Reno na Zavezniška invazij8 morala iti preko t VELIKA POl&jf' POVOJNO (Nadaljevanje s neva se, da bodo P°2,jil> j secih vlade p°sar^.i)0 & mogle prevzeti veC y venega dela. do6° V£ jijo. Preko mnogih milj gre laš pogled do Amerikancev. Vršijo fino delo in imenitno je, la njihovi “jeeps” ropotajo po nemški zemlji. Ponovno in ponovno je bila že omenjena naša'podobnost z Ameriko: naša mladost, naša razsežnost, neskončnost naših polj in naših sanj nas dela sorodne. Naše | ljubezni do Francije ni treba! poudarjati. Ko se je Pariz osvobodil in ko so se gerilci ovenčali s slavo, mi nismo bili presenečeni, ker poznamo, kaj je Francija. “Mi smo*čutili trpljenje Čehov in Srbov kot bi bilo naše lastno. In mi smo tako ponosni na vojnike maršala Tita kot na naše lastne in na junaštvo čehoslovakov, ki zdaj osvo-bojajo svojo deželo. Vse to pa je daleč od starega slavofilstva. Mi ne postavljamo en del človeštva proti drugemu. Mi nismo plemenski fanatiki, toda mi vidimo v slovanskih narodih mnogo, kar nam je sorodno. Toda mi smo vzhičeni po njihovi govorici, katero zapopademo po znanih melodijah njihovih narodnih pesmi, po vezenih brisačah v slovaški koči, po pripovedki stare Črnogorke. “Naši sovražniki trdijo, da mi smo na pohodu za podjarmljenje. To pravijo Nemci, ki so sanjali o zavojevanju vsega sveta, ali pa politične kokete, ki si želijo ljubimkanja von Pa-penov. To je obrekovanje, zlobno obrekovanje. “Mi smo prekoračili naše meje kot sodniki zatiralcev in osvoboditelji zatiranih. Naša moč je. strašna, toda le za ječarje. Vsi narodi zro z upanjem v nas, z izjemo tistih, ki so dokazali, da ni nič človeškega v njih. Kriminalci morajo biti kaznovani; s svojim potom in krvjo morajo plačati za opustošenje Evrope in za smrt nedolžnih. Ni nizkotna besnost, ki nas prinaša v Nemčijo, ampak naša skrb za bodočnost, za otroke, za pšenično klasje in kulturo. Katera mati more dojiti svojega otroka, zavedajoča, se, da fašisti še žive! Zaradi otrok, ki se igrajo v Moskvi in Leningradu in Parizu in Londonu, mi ne smemo imeti usmiljenja s fašizmom in moramo izrezati ta grdi tvor iz srca Evrope. In mi bomo to sto-lili. Zato z upanjem zro na nas vdove v Londonu in matere v Parizu. Zato smo obrekovani od odkritih in prikritih ubijalcev otrok. “Tujezemski tisk lahko razpravlja, če bodo fašistični voditelji dobili zavetišče v nevtralnih deželah, toda za nas in za vse človeštvo je vprašanje večje in važnejše. Mi nečemo, da bi fašizem našel zavetišče v srcih narodov in posameznikov. Zanj ne sme biti prostora niti v sobanah von Papena niti v barakah Madrida niti na prerijah Argentine. “Naj mati, ki je izgubila najdražje, kar je imela, svojega sina, na dan zmage, ki ni več daleč, reče: “Kri mojega sina ni tekla zaman.” PRIJATELJI! SLOVENCI! (Nadaljevanje s 3. str.) 4. Zaboji naj bodo odposlani s predplačano voznino na: War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent 282 Ninth Avenue, New York, N. Y. 5. Sporočite SANSu pismeno, kaj ste poslali, kedaj, koliko funtov in položa.f (stara o-bleka, nova, moška, ženska itd.). Relifna akcija V nekaterih krogih se dela vtis, da se je SANS polotil organizirati svoje podružnice za pomožno akcijo, da kompetira VESTI iz bojnega polja in o splošnih kih širom sveta, lahko dnevno citate v enakopravnosti Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, ° se na pašo moderno, urejeno tiskarno. Vsako točno in po zmerni ceni izvršeno. it<