Poštnina plačana v gotovini. Cana KS. lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 20 Trst - Gorica, 17. maja 1957 Izhaja vsak petek Djie v p rasanji Mešani italijansko - jugoslovanski komisiji Mešana italijansko - jugoslovanska komisija, predvidena v 8. členu Posebnega statuta, veljavnem, za narodnostne manjšine na Tržaškem ozemlju, bi se morala sestati 12. t. m. na svoje prvo zasedanje, in sicer v Rimu. V zadnjem trenutku pa je bil sestanek preložen, in sicer na, 21. maja. Upajmo, da bo vsaj ta datum držal in da se ne bo še nadalje zavlačevalo z oživotvorjenjem tega organizma, ki je poklican, da »pomaga in svetuje v vprašanjih, ki se nanašajo na zaščito jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo, in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo« ter da »rešuje pritožbe in vprašanja, ki jih bodo postavljali posamezniki, pripadniki odnosnih etničnih skupin, glede izvajanja tega statuta.« Predstavniki Slovenske demokratske zveze v Trstu pripravljajo nekaj takih vprašanj, ki jih bodo primerno formulirana predložili komisiji v trenutku, ko se bo videlo, da je le-ta res začela poslovati. Prvi sestanek bo namreč v glavnem poy-svečen podrobnim vprašanjem poslovnika in delovanja same komisije. Vendar bi zaradi nujnosti, ki jo imata, radi že zdaj opozorili na dve takšni nerešeni vprašanji. To storimo z namenom, da o-pozorimo nanje tiudi ostalo^ slovensko tržaško javnost, tako da se za njuno rešitev nato zanimajo tudi predstavniki drugih organizacij. Gre za zadevo, ki ima precej skupnega z našim šolstvom, katerega' ureditev je na vidiku. Sedanja italijanska vladna kriza in morebitne predčasne volitve znajo sicer še močno zavleči odobritev zakonskega osnutka za ureditev državnih šol s sloveinskim učnim jezikom na, Tržaškem in Goriškem, toda prav tako se tudi lahko zgodi, da bo osnutek postal zakon že pred novim šolskim letom,. V tem primeru bo vpisovanje za prihodnje šolsko leto že potekalo po novih predpisih. Kaj določajo ti predpisi? Ce ostane pri tem, kar določa zakonski osnutek ministra Rossija, potem bodo učenci za vpis v slovenske šole morali na eden ali drugi način dokazovati svojo pripaanosl slovenski etnični skupnosti. O, krivičnosti in posledicah tega postopka se je že dovolj pisalo in podvzeti so bili vsi možni fcoraJct, da se njegovo uveljavljenje prepreči. Drugo važno določilo, kateremu pa naša javnost doslej ni posvetila dovolj pozornosti, je tisto, ki pravi, da so manjšinske šole dostopne samo italijanskim državljanom slovenske narodnosti. Tafco je med drugim tudi na Južnem Tirolskem, tako je že par let na Gorniškem in zato je večina pač mimo sprejela, da mara biti tako t-udi na Tržaškem. Vendar imamo tu na Tržaškem poseben primer, ki še ni rešen, je pa sigurno, da zanj to splošno določilo ne bi smelo veljati. Predstavljajo ga osebe, ki so nekoč bile pristojne na tistem delu Tržaškega ozemlja, ki ga u-pmvljat Italija ter so se na to področje vrnile, vendar nimajo italijanskega državljanstva. Clen 8. Spomenice o sporazumu se namreč glasi: »V roku enega leta od dneva x>odpisa tega Memoranduma o sporazumu se morejo, osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije od nosno Jugoslavije, na iisto takoj vrniti. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, bodo uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij.« tu je treba vedeti, da so italijanske oblasti doslej priznale ponovno pridobitev ipalijanskega državljanstva vsem osebam, ki so se vrnile, a so pred tem že nekoč bile italijanski državljani ter so to svojstvo izgubile s pridobitvijo kakšnega, tujega državljanstva. Takšne osebe so z državljanstvom obenem avtomatično pridobile vse pravice, tu4i tiste, ki vzhajajo iz tandemske Spomenice o sporazumu in Posebnega statuita. Je pa tudi nekaj primerov', da so posamezniki postali jugoslovanski državljaM še preden je Jugoslaviji dobrih deset let po svojem nastanku sprejela svoj prvi državljanski zakoni Vsem tem osebam je Jugoslavija podeljevala državljanstvo formalno po »opciji«, čerpratv izven rokp, fci sta ga določila S. Germanska miroma pogodba z Avstrijo in Ropallska pogodba z Italijo. .Takim osebam, čeprav so nekoč bile »pristojne« (imele »domotHnsko pravico«) na Tržaškem ozemlju, pai italijanske oblasti doslej niso priznale pravice do državljanstva. Ali naj bi otroci teh oseb, ki so »prej bile pristojne na področjih, ki so prišla pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije«, zdaj ne smeli obiskovati slovenskih šol na Tržaškem, čeprav jim 8. člen Spomertice o sporazumu izrecno zagotavlja, da bodo »uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij« in spada po členu 4-, odstavek c) Posebnega statuta med te pravice tudi »pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih, sredrtjih in strokovnih šolah«? To je prvo vprašanje, ki bi ga morala Mešana komisija čimprej obravnavati in zavzeti do njega svoje stališče. Začetek novega šolskega leta ni tatko daleč in re-ševati ga takrat, bi bilo katkor zvoniti po toči. Drugo vprašanje pa zadeva sam čler) 8. Spomenice o sporazumu. Kako je treba sploh tolmačiti do ločilo, da bodo »osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij«? Ce vzamemo to določilo dobesedno, bi pomenilo, da imajo te osebe tudi pravico rwt pridobitev državljanstva. V ostalem to ne bi bilo nič posebnega, saj gre za nekdanje stalne prebivalce področja, ki so samo zaradi izjemnih razmer, kakršne so vladale v zadnjih desetletjih, začasno zapustile. svoje stalno bivališče in domovinske občine. Tudi odgovor na to vprašanje je važen in nujen, saj se je med ostalim že zgodilo, da so oblasti odrekle dovoljenje za bivanje osebam, ki so se kot potomci starih tržaških in okoliških rodbin, tu rodile in so se vrnile z namenom, da se zopet tu stalno naselijo. Nemogoče je to spraviti v sklad z jasnim določilom Sporne-, nice o sporazumu, »da se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti.« Potrebno je jasno tolmačenje, ki bo točno povedalo, do česa imajo in do česa nimar jo pravice tisti, ki so nekoč tu bili pristojni in so se vrnili v času, ki ga omenja Spomenica o sporazumu. Gre vendar za pn^padnike in potomce tukajšnjega stalnega prebivalstva, katerih bi se ne smelo obravnavati kot navadne in morda celo nezaželene tujce. Rimska plada in tržaška obč. kriza V Rimu enostrankarska vlada, v Trstu pa se obeta enostrankarski občinski odbor1? V trenutku, ko to pišemo, je republiški predsednik Gronchi že izročil nalogo za sestavo nove vlade krščansteo - demokratskemu senatorju Zoliju, ki je bil v od-stopivši -Segnijevi vladi proračunski minister. Zeli je nalogo sprejel, do včeraj zvečer pa je moril predsedniku, sporočiti, ali 'bo novo vlado tudi 'mogel sestaviti. V vladi, ki bi jo sestavil Zoli, naj ibi Segni prevzel 'zunanje ministrstvo, Pella pa proračunsko. Ce Segni (tega ne bi hotel, bi postal zunanji minister Pella. Prodrlo je terej prepričanje, da je vsak poskus sestaviti koalicijsko vlado obsojen ,;na neuspeh. Zato je predsednik Gronchi v nasprotju s prvotnimi predvidevanji sklenil da poveri rešitev krize politiku, ki zastopa načelo enostrankarske vlade. 'To pa je seveda šele poskus. ,Zoli mora zdaj najprej vlado sestaviti, na.to pa mora ta vlada dobiti večino v obeh domovih, parlamenta. Niti eno, niti drugo še ni popolnoma gotovo in v nadaljnjem razvoj>u se lahko še marsikaj preobrne. V kolikor bi Zo,lijev poskus ne uspel, potem 'bo zopet postala aktualna kombinacija štiriistrankarske ali vsaj tristran-karske vlade. iPrva, ki naj bi jo tvorili krščanski demokratje, socialni demokrati, liberalci in republikanci, je, vsaj po dosedanjem stališču posameznih strank, nemogoča. Glavni odbor republikanske stranke je namreč, čeprav s precejšnjo o-pozicijo, odločno odklonil, da bi ta stranka sodelovala pri morebitni obnovitvi četverne koalicije. V primeru .tristrankar-s-ke vlade krščanskih demokrate*', liberalcev in socialnih demokratov pa, je tudi med slednjima dvema strankama odprtih veliko vprašanj, ki bi jih im bilo lahko poravnati. Matteotti je ž-e- izjavil, da se bo uprl vsaki koalicijski vladi ,v kateri bi 'bili liberalci. V ostalem pa takšna vlada tudi ne bi bila možna, če je ne bi .republikanci v parlamentu vsaj podprli, če-piav ne hi v njej sodelovali. Republikanci so torej v tem trenutku jeziček na tehtnici. Od vijih je odvisno, a-11 obstane ali pa dokončno propade demokratična koalicija sredinskih' strank. Zavedajoč se te velike odgovornosti nekateri vodilni republikanci — med njimi poslanec 'Pacciardi — nasprotujejo odločitvi glavnega odbora. Po njihovem je bil sploh svoječasni izstop republikancev iz vlade velika napaka. Republikanska stranka si je nadejala, da bo s svojim prehodom v opozicijo pomagala 'ustvariti močan levičarski, pri tem pa demokratično usmerjeni blok. ki bi pritegnil nekdanje komunistične glasove. Ta nada pa se je izjalovila. Tudi socialistično zedinjenje je še daleč, in če spleb ko j napreduje, potem napreduje zelo počasi. Zato Pacciar-di meni, da bi republikanska stranka morala celo vstopiti v novo štiristrankarsiko vlado. •Seveda je vse to samo prazno kombiniranje in ugibanje, ki bi pa postalo aktualno v primeru, če bi Zoli moral vrniti mandat ali bi mu parlament ne potrdil vlade. Vendar v ozračju napetosti, in trmoglavosti, ki je zavladala med štirimi sredinskimi strankami, ni izključeno, da je predsednik Gronchi najprej dal pobudo 'za sestavo enostrankarske vlade, ki bi se oprla in usmerila bolj na desno prav z namenom, da pripravi voditelje demokratične sredine k razmišljanju in treznejšim stališčem. Vse demokratične stranke, tako socialni demokratje, kot republikanci, liberalci POSET PREDSEDNIKA C0TYJA Ponovna potrditev tradicionalnega francosko-italijanskega prijateljstva (Predsednik francoske republike Coty je v torek končal svoj uradni obisk v I-'talijt ter se je iz letalom vrnil v Pariz. V Rimu se je mudil dobrih pet dni, od katerih je štiri posvetil razgovorom z Gron-chijem ter stikom z drugimi italijanskimi osebnostmi, en dan pa sv. očetu in Vatikanu. Rim, ki le dolgo ni videl nobenega državnega poglavarja sosednje republike, je sprejel Cotyja zelo slovesno. Pri prihodu na rimsko postajo so ga pozdravili s 101 topovskim strelom, čakali so ga predsednik republike, predsednika obeh zbornic in vsi člani vlade. Tekom svojega 'biva-, n ja v Rimu se je Coty udeležil raznih slovesnosti in prireditev, med katerimi sta .bili najvažnejši slavnostna večerja na, Kvi:ri'na'lu, na prvi dan obiska, in v nedeljo zvečer, ob zaključku obiska, prav tako slavnostna večerja v prostorih francoskega veleposlaništva. Svoje glavne razgovore sta oba državna poglavarja imela v soboto dopoldne. Prisostvovala- sta jim tudi oba zunanja ministra, za Italijo Martino, za Francijo pa Eineau. Po razgovorih ,s predsednikom Gronehijem je Goty dejal, da sta Francija in Italija dve stari državi, ki se pomlajata, dve veliki demokraciji, ki imata isto civilizacijo, ista načela in iste zamisli. Zato je naravno — je nadaljeval Coty — da morata; Rafija in Francije imeti Iste cilje .ter enake poglede na razna vprašanja, kar so razgovori tudi potrdili. Prijateljstvo med Francijo in Italijo je temejjni kaipien za ustanovitev Združene Evrope ter za zvezo svobodnih držav, ki hočejo ohraniti svobodo. V istem smislu kot Coty se je izrazil tudi republiški predsednik Gronchi- Misel je .zopet povzel v soboto zvečer na 'banketu v vili Madame francoski cpijna-nji minister -Pineau, ki je; dejal, da sta ■usodi Francije in Italije povezani druga x drugo v dobrem in Slabem. Zgodovina nas uči — je poudaril \Pinea« — da sipo bili vedno prevarani, ko smo dopustili, da so nas razdvojiti. Obe veliki' državi sta doslej vzajemno sodelovali uri načrtih za Združeno Evropo, zdaj pa bosta imeli važno vlogo pri razvoju politik® V Afriki, -na Bližnjem vzhodu ter -V Ameriki y okvtru raznih mednarodnih .ustanov. Italija im'Franciji ne smeta dopustiti, da bi j« šele drugi (učili (solidarnosti, temveč morata združiti enakost svojih pogledov z enotnostjo svojih nastopov. Kakor razvidno iz navedenih izjav je Cotyjev obisk služil prvenstveno -utrditvi .italijansko - francoskega prijateljstva: rter. evropske zamisli. Na obeh področjih obisk ni ‘mogel, miti ni (name na val prinesti nekega preobrata, kajti oboje je že1 dolgo resnica. Odnosi med Italijo in 'Francijo so že vso povojno dobo izredno prisrčni in obe državi v,sa morale biti dotlej pokorne. Tako so n. pr: v Egiptu odstranili celo spomenik Lessepsu, graditelj« Sueškega prekopa. Namesto njega so postavili spomenik egiptovskemu težaku, ki je prekop kopal, in ta težak je močroo podoben Naserju: V ostalem je v to ne raz položen je do dovčerajšnjijh. gospodarjev -fcli "vplivnih tujih predstavnikov razumljivo, čeprav j«? v pretirani obliki rado bol} škodijivo kot koristno. Ena. izmed držav, v kateri doslej ni prišlo do podobnih izrazov ne razpoložen ja, je bila Indija. Zlomi-ja' lanskih jugoslovanskih tujskoprometnih strategov, ki so za preteklo sezijb enostavno navili hotelske cene p>o vzorih najrazkošnejših letovišč in pomnožili te -cene -s številom tujih letoviščarjev v prejšnjem letu — in ostali z dragocenimi devizami na suhem —, je letos zbistrila- pamet partijskim vsevedne-žem. Pred desetimi leti so ljubljanski komunistični ošabneži prisegali, da »mova Jugoslavija« ne potrebuje tujih vsiljivcev in da so jugoslovanska letovišča -namenjena samo jugoslovanskemu de-lovnemu- ljudstvu. Taka- dema.goška gobezdanja -so počasi utihnila. Letos pa jih je »Putnik« prekril s številnimi plakati po vsem svetu, ki vabijo in kličejo tujce vsega sveta »Klic Triglava« z dne 4. t. m. prinaša uvodnik pod gornjim naslovom, ki bo zaradi zanimivih ugotavljanj poučen tudi za naše čitatelje. K-o-t poroča naš domovinski dopisnik v današnji številki, se je vršil 18. aprila na Brionih peti plenum zveznega odbora »Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije«, -na katerem so govorili Tito, Rankovič in Kardelj. Široka publiciteta tega plenuma, kakor tudi dejstvo, da jugoslovanski komunistični voditelji vedno pogosteje uporabljajo »Socialistično zvezo« v svojih odnosih s tujimi političnimi organizacijami -ter za izvajanje režimske politike v Jugoslaviji, kaže, da -so jugoslovanski komunisti do neke mere izgubili vero v popularnost lastne organizacije ter da se- jim -zdi primernejše, zlasti po pokolju komunistov na Madžarskem, da vključijo svoje -stagnirane kadre v nedoižnejšo »Socialistično -zvezo« in jim tam zagotovijo vodilno vlogo. Doslej namreč ni -bilo mogoče zaslediti .tako javno in očitno istovetenje partijskih voditeljev in politike Zveze komunistov s »Socialistično -zvezo«, kot j-- prišlo na -dan na omenjenem plenumu. -Ce je obstoja-la doslej -Socialistična zveza- poleg Zveze komunistov, bi lahko sedaj rekli, da gre razvoj po poti, ki vodi k temu, da- bo sčasoma •postala Zveza komunis-tov tista, ki bo obstojala poleg Socialistične zveze. Čeprav je -bilo od vsega poče-tka ja-sno, da vodijo i eno i drugo organizacijo isti ljudje, t. j. komunisti, se dozdeva, da ifna sedanji proces čisto drugačne -tendence cd onih, -ki -so obstojale do pred kratkim. Vedno večji razdor med Titovo partijo in Moskvo, korenite izpremembe v poljski komunistični partiji in dokaj -uspešni raz- na Bled im Bohinj, n-a dalmatinske 'in hr-vatske obale, v Opatijo in jadranske o-toke. Koliko je bilo lansko leto domačega »delovnega ljudstva« po številnih jugoslovanskih -letoviščih, statistike ne povedo. -Zato pa pripovedujejo to domačini, ki -so ostali praznih ro-k. Letos so po podržavljenih hotelih radikalno. znižali cene v pričakovanju, -da -bodo na ta način le prišli do dragocenih valut. Tudi v socialističnem svetu namreč še vedno veljajo -»kapitalistična, načela«, da preživljaš počitnice -tam, kjer te -bolje postrežejo in manj oskubijo. Izgledi za letošnjo letoviščarsko -sezijo so -ugodni. Ze do sedaj je prijavljenih več gostov, kakor pa je -bilo obiskovalcev lansko leto. Posebno Nemci in Avstrijci, ki so bili poleg Cehov že od nekdaj .navdušeni obiskovalci Slovenije in Dalmacije, se bodo spet vrnili. Letošnji strategi pri »Piutniku« računajo s pravo invazijo Nemcev. ‘Niso bile pa samo cene krive ze lansko polomijo, pač pa tudi- pretirane šika-ne carinskih oblasti. Razumljivo je, da si posamezni izletniki poskušajo olajšati svoje bivanje, v. tu-jim-i z razno drobnarijo, britvicami, fotografskim aparatom, kozmetiko i. p. Tudi v Italiji to ni drugače. Carinske oblasti letoviščar,skih -dežel računajo takim se-zijskim »tihotapstvom« in ga smatrajo pač kot neizogibno zlo. Zato -zatisnejo oči in -se raje ozirajo po poklicnih, zato tudi izdatnejših in nevarnejših tihotapcih. -V Jugoslaviji je navadno prav obratne. Debele im mastne partijske ribe potujejo neovirano ven in noter, reveži z malenkostnimi carinskimi prestopki pa potujejo naravnost v carinsko mrežo. Lansko leto so nemškim izletnikom zaplenili avto zaradi nekaj britvic ali ny!onskih nogavic. Letos bodo menda tudi v -tem oziru cariniki poslovali p>o načelih tolerance. V Jugoslaviji p>a pričakujejo tudi večji dotok Francozov, Belgijcev, Angležev in Skandinavcev. Danes potuje po svetu, srednji sloj, ki mora tudi pri letovanju štediti. -S tem morajo računati vse države z razvitim tujskim prometom. Zato se morajo uveljavljati trgovska načela, -kakršnih -se z majvečjim -uspehom poslužujejo velike trgovske hiše, T-o načelo pravi-: velik promet z relativ-no malim dobičkom' prinaša visoke zaslužke-. Za ta sloj -‘zadostuje preprosta postrežba, ceneno prenočišče in prehrana, zato pa čimveč gostov. Tudi šotorjenje zavzema- čedalje večji obseg. Tujs-koprometni pridobitniki te. o-biskovalce. postrani -gledajo. Zato pa bi jim morale posamezne občine posvečati več pažnje. Gradnje skupnih ležišč, kuhinj in kopalnic, -kar bi oddajale proti, majhni odškodnini, so -kakor hranilniki, kamor dežuje drobiž, ki pri končnem seštevanju izkazuje pomembne zneske., »Campingi« so (nekake a-vtomatične prodajalne, ki lahko -prinašajo lepe zaslužke-. Tudi v -teh vprašanjih bi morali današnji jugoslovanski gostitelji svoje dosedanje nazore temeljito revidirati. Jugoslovani pa tudi- letos verjetno ne bodo množično odhajali v tujino. -Potini list je ze Jugoslovane ne samo izredno drag. pač po. tudi še vedno -težko dosegljiv ključ v vratih svobodnega sve-ta. Pohujšanje »socialističnega« Jerneja s tujo šen-t-flori-jans-ko dolino je -za tajno policijo še * vedno nevarna, rdeča krpa, ki se je -udbovec bolj boji kot hudič križa. govori s predstavniki italijanske socialistične stranke na eni strani ter vse slabši odziv, katerega uživa Zveza komunistov med jugoslovansko -mladino in delavstvom na drugi strani, sili komunistične v-oditelje k o-svajanju novih političnih -o--bli-k, ki jim (bodo omogočile, da se pri u-vajanj-u svoje politike naslonijo na -širše množice in ne zgolj ma -Zvezo fcom-unstov, ki postaja vse bolj vase -zaverovan krog starih tovarišev. 'Govora, ki sta jih izustila ob tej priložnosti Tito in Rankovič, bi v preteklosti mogli slišati na kakem množičnem s-hodu, ob priliki proslave kake obletnice ali ob odkritju kakega spomenika, odnosno bi ju mogli slišati v kakem partijskem ‘kolektivu, na kaki partijski konferenci. Tito in Rankovič nista doslej izkazovala -take posebne ča.sti »Socialistični zvezi«. Sele pred nedavnim se je linija v tem pogledu izpremenila, in Kardelj se je začel na veliko pojavljati kot vodja delegacij Socialistične zveze v razgovoru z raznimi tujimi delegacijami in posamezniki, medtem ko ;se je Rankovič resnej-še začel u-kvarjati z njenimi organizacijskimi zadevami. Zato se zdi zelo značilno, da sta si Tito in Rankovič izbrala baš plenum te organizacije za obdelavo najnovejših odnosov s Sovjetsko -zvezo in ostalimi državami na -Vzhodu in Zahodu, ne pa sestanka kakega partijskega kolektiva ali celo narodne skupščine. Saj vendar spor -z Moskvo na koimcu koncev ne zadeva z »ideološkega vidika« Socialistične zveze, marveč Zvezo komunistov. Očitno je zato, da. se jugoslovanski 'komunistični voditelji na veliko trudijo pripisati svoje spore, napake in zablode vsem Jugoslovanom in istovetiti interese enih z interesi drugih ter -tako napraviti i-z vseh državljanov »sokrivce« za vse, -kar se dogaja v juge--s-lcva-niski notranji in zunanji politiki. A »sokrivci« so običajno najmanj pripravljeni na izdajo, ker so tudi sami -kompromitirani. Ta taktika je -bila zelo usp>ešna rne-d vojno, -ko so gotovi neopredeljeni in nekomunistično nastrojeni ljudje postali -sodelavci partizanov, me -da -bi -to sami -zares hoteli. 'Nekaj podobnega se godi -tudi sedaj, •ko komunistom kot partiji -teče voda v grlo, čeprav se Tito še vedno ponosno bije na prsa in vzklika, da je komunist — in to ne kak »nacionalistični komunist« — in čeprav si -da-nes kaj takega, že- težko lahko privošči. Mit o komunizmu kot .borbeni sili delavskega razreda je i-zginil s ‘Stalinom in sedanje .prerivanje na- Poljskem, Kitajskem in v sami Sovjetski zvezi sili -komuniste, da se ponovno »približajo ljudskim masam« in v lastnem interesu znebijo -nadutosti in arogantnosti. -Pri tem morajo biti pripravljeni, da jih -bo javna kritika posameznikov iz »mase« zadele bolj -direktno kot doslej in da jo ‘bodo s težavo zadušili. Ni vsak tako nespreten kot Djilas! Rankovičev in Titov napad na neimenovane Jugoslovanske novinarje je v tem primeru zelo značilen. Da je »Borba« pK>s-tala glasilo .Socialistične -zveze in da se je pojavila potreba za striktno partijskimi časopisi -kot »Komunist« in .»Socializem«, ki bosta začela izhajati ta mesec, verjetno ni nekaj slučajnega. Sedaj- izhajajoči časopisi v Jugoslaviji so se do neke mere posplošili in prinašajo obilo materiala, ki ne osvetljuje položaja v Jugoslaviji ravno v najboljši luči. Lahko bi rekli, da so informacije, ki jih objavljajo ‘ti časopisi, mnogo .bolj px>--učne za tujce kot pa vsi memorandumi pripravljeni v emigraciji. Zato se komunistom zdi očitno px>tre-bno, da izdajajo še pose-bne časopise, ki naj bi' ibili »čisti«, ki 'naj bi '»tolmačili našo stvarnost« in 'ki naj bi »vodili« -druge. Z ozirom na -zmedo, -ki vlada v glavah članov Zveze komunistov, se zdi, da ni docela jasno, kako bi mogli vodi.ti druge — razen da 'bi jih poskušali voditi za nos. Urednik ■ Zapadi zmrzlina 7 milijard škode v videmski provinci Videmsko Kmetijsko nadzorništvo je ocenilo na 7 milijard lir škodo, ‘ki jo je zmrzlin preteklega tedna prizadel .tamkajšnjemu kmetijstvu. Od teh padejo tri milijarde n-a vinogradništvo, poldruga milijarda- na' žitarice, pol milijarde na vrtnari no in dve -milijardi na druge pridelke, zlasti ne sadje. • , Reševanje stanovanjske krize I^ poročila pristojnega urada avtonomne,ga zavoda- za -ljudska stanovanja izhaja, da je -na. Goriškem v načrtu zgraditev 1601 stanova-nje. -Stroški -bodo znašali vsega skupaj 4 milijarde lir. S tem je dano upanje, da gremo proti koncu stanovanjske krize. POROKA Dne 4. t. m. sta se poročila gdč. Malči Cernic in g. Mirko Cotič z Vrha -sv. Mihaela. — Čestitamo in želimo vso -srečo v skupnem življenju. Tombolo odnesel slovenski dijak Tombolo Zelenega križa, ki so jo v Gorici igrali v nedeljo 12. it. m., je- zmagal dijak -liceja s slovenskim učnim jezikom g. Sergij Furlan. NOVICE IZ SLOVENIJE GOSPODARSTVO Mussolinijev zaklad Kje je neki ostal Mussolinijev zaklad?' To vprašanje, ki razburja italijansko javnost že od leta 1945 dalje, naj 'bi končno razčistilo sodišče v Padovi, ki zadevo obravnava že od 29. aprila dalje. Obtoženih je 36 oseb, ki so povečini pripadniki italijanske komunistične partije. Obtožnica jih obtožuje umorov, plenjenja in poneverb. Ali bo sodišče odkrilo resnico? Dosedanji obremenilni dokazi so precej pičli. Mnoge priče, ki jih obtožnica* našteva, so v teku let prav tako brez sledu izginile kot Mussolinijev zaklad. Nekaj izmed teh prič so pomorili na ozemlju med Homskim jezerom in švicarsko mejo. Pravijo, da je levji delež Mussolinije-■vega zaklada zaplenila komunistična partija, ki da je s tem denarjem finansirala volitve leta 1946 in 1948. Italijanska vlada je zaukazala proces. Vanj pa so zapleteni tudi Mussolinijevi dediči, njegova žena in otroci. 'S pričetkom procesa je poteklo točno dvanajst let, odkar so zadnjič videli »zaklad iz Donga«. Na svojem begu proti severu so Mussolinija, ki se je s svojim •spremstvom pridružil nekemu nemškemu oddelku SS i>n je1 bil oblečen v nemški vojaški plašč, 28. aprila 1945 partizani spoznali na trgu v Dongo, malem mestecu ob severnem koncu Romskega jezera, in ga aretirali. Medtem ko so diktatorja in njegovo ljubico Klaro Petacci ustrelili, je. partizanski stotnik Neri naročil partizanki, dvajsetletni Gianni v občinski hiši v Doragu, naj sestavi seznam zaplenjenih vrednosti, ki jih mora čimprej izročiti najvišjemu poveljstvu. Zaklad naj bi vseboval 40 kilogramov zlata v palicah, poleg obilnega kovčka z raznimi dragulji, 500 milijonov lir in več vreč poročnih prstanov, ki so jih darovale italijanske žene ob izbruhu abesinske vojne. Pravijo tudi, da ie Mussolini izročil tik pred svojo aretacijo nekaj zabojev dragocenosti SS-cvcem, ki pa da so ta del zaklada odvrgli v jezero, ker bi jim te vrednosti ovirale svoboden odhod iz Italije. 'Nekateri esesovci so kasneje izpovedali v prilog komunistom, ki so mislili, da so se s tem izvlekli iz hudo nerodne zadrege in so vso krivdo naprtili Nemcem. Ta del Mussolinijevega zaklada so i-i skali pred leti številni iskalci in potapljači ob zahodni obali Komskega jezera. Našli pa niso ničesar. Točne podatke o izginotju orjaškega Mussolinijevega zaklada bi lahko dala na razpolago partizanski stotnik in njegova ljubica Gianna. Oba pa nista več pri življenju. Kot nekaj drugih, ki so vedeli za skrivnost zaklada, so tudi ta dva »likvidirali« lastni tovariši. Vse uradne poizvedbe in preiskave, ki so jih od časa do časa zaukazali, so bile neuspešne. Pred letom dni pa je preiskovalni urad ameriškega kongresa zvedel za rieke podrobnosti. Poročilo se je opi-Talo na izpovedi uradnika poljskg varnostne službe, Josefa Swiatlo, ki je pobegnil na iZahod. Po njegovi izpovedi na; bi Enno Castiglione, skupno z nekaterimi komunisti izročil ves zaplenjeni zaklad centralnemu komiteju komunistične partije. Kasneje je za te podrobnosti izvedela italijanska vlada. Ko pa je zahtevala PESEM Morda pa res kje Šumija vodomet v izdolbeno dupljo, biserne kapljice vro. Morda pa rumene sveče plamte v baročni kapeli pred temni oltar. Morda kje na daljni cesti zasanjaš, prisluhneš: odkod ta spomin? In v megli zagledaš narcize in jablan in gore in morje, svet radosti in bolečin. Sestrica — morda ti pesemca drobna cvetk je nasuia v dlani. Nasmehni se in jih pozdravi: v nfih domovina živi. NEVA RUDOLF izročitev zaklada, so Castiglioneja poslali na Poljsko. Tam so ga aretirali. Sodišče v Padovi stoji torej pred zelo •težko nalogo. Z absolutno točnostjo vedo samo toliko, da je zaklad izginil. Evlltične pre-vzgojence iz partijskih učbenikov pokojnega Stalina. »Tete Mice« ni raznesio, ko so ji Fickovi oboževanci potolkli in odpeljali njenega duhovnega očeta, pa jo ne bodo raznesle niti Fickove vrstičarske pasje bombice, čeprav bi Ficka, ob takem morebitnem glavnem dobitku kalva.rijskih kockarjev proglasili' za .narodnega junaka, za partijskega rentnika in mu pripeli na prsa kolajno komunistične hvaležmosti. Morda bodo fino spletene moralne vrline Fickovega intrigiranja dosegle uspeh pri tistih, na katere bi se' rad vknjižil z vztrajnim prilizovanjem, morda' pe uspeha tudi ne bo. Tako preprosto Tržačani — in tudi pevci in pevke — ne zahajajo na led, saj imajo dovolj izkušenj s partijskimi snubitvami. Nekateri redki osiveli in gologlavi prevzgojenci so se po konjunkturističiuh modrostih o številnejših bataljonih ter po načelu: »Kjer obstoja ubožna in zastonjkarska manjšina, smo vedno na strani bogate in zaslužkarske večine!« po vojni zvlekli pač k polnim jaslim. Pri zastonjkarjih res »ne morejo tako Opereto napravit«. O tem se je prepričal že nekdanji odgovorni urednik »Demokracije«, ki je tako zamisel zasnoval že dolgo let pred Fickovo iznajdbo. Ta gospod jo je morda tudi zaradi zgornjih modrosti in načel potegnil proč od zastonjkarjev. Na> tej strani zaradi tega nismo obubožali, ali so na drugi strani obogateli, bo povedala zgodovina, in morda tudi Ficka pri tem ne bo pozabila... Fickova bezgov k a in njegovi repni zamaški pa res niso vredni 'počenega ficka. TISK, KI JE USMILJEN, JE SLAB T.rSK/ (Adenauer) Se nekaj pripomb izven okviia hurno-ristike. G. Modest Sancin in tudi ostali naši gledališki igralci so po skromnem mnenju mnogih obiskovalcev gledališči dosegli zavidno višino umetniške ustvarjalnosti s svojim talentom in tudi s kritičnimi ocenami gledališke publike in strokovnih kritikov, v nasprotju z mišljenjem g. Letiča so gledališki obiskovalci, ali vsaj del teh obiskovalcev, prepričani, da smo se Slovenci že davno izkopali ia tistih davno preteklih časov, v katerih so umetniki vseh vrst — in tudi diletanti in amaterji —‘ mislili, da daje spodbudo in pogum samo cenena vsakdanja pohvala in ploskanje. Gg. Oskar Kjuder, Modest Sancin, Renato Kodermac in gdč. Elvira Piščanče-va so sodobniki in se gotovo zavedajo nujne jpotrebe tudi kritičnih ocen, ki jim v njihovem vzponu gotovo m obešajo u-teži na peroti, pač pa jih nasprotno vzpodbujajo k še boljšemu in še uspešnejšemu poletu. Nasmehi pa, ljubi g. Mikula, so zdravje za humoriste; njihove poslušalce in bralce; na1 vrhove pa ne pripeljejo brez velikih in trdih naporov. Ce bi bilo drugače, bi kljub pomanjkanju humoristov vladala na vrhovih prava gneča. Tudi mi, ki smo del obiskovalcev SNG. želimo ne samo »Planinski roži«, pač pa vsem netendencioznim prireditvam SNG polne dvorane in tudi ploskanje, s katerim tudi »teta Mica« v preteklosti ni varčevala — in tudi v bodoče ne bo, kadar bodo predstave SNG to zaslužile. Avtomatizacijo ploskanja pa tudi »teta Mica« odklanja, ker ji je še izza Hitlerja »nerganje« ljubše od vistousmerjenosti. Pri prihodnjih strelskih urjenjih pa Vam, g. Mikula Letič, iskreno želi več sreče Meta Mica« imiHraiiiiiiDiiuiiiimHmiuaiiuimuminininnHuiiiiniimtitHUMii POD ČRTO kreposti in vrline komunizma in rdečih tiranov XVIII. „Rdeči junak" v Pragi . Tak samoskop>jenec, Rudolf Slansky, je bil star 51 let. Polnih šest let je bil generalni tajnik komunistične partije na Češkoslovaškem. Samo komunistične partije vzdržujejo lahko na najvišjih' vodilnih mestih dovršene zločince. Ob aretaciji, pa je bil tudi še podpredsednik komunistične vlade, ki ji je .predsedoval Zapotocky. Slansky je bil najmogočnejši človek v Pragi v razdobju 1045 do 1951, ljubljenec Kremlja, zarja komunizma. Odlikovali so 4>a za izvršene zločine z najvišjimi komunističnimi kolajnami. Samo zanj so osnovali na CeškosLovaškem '»red soaializma«, ti so mu ga z vsemi komunističnimi ceremonijami pripeli na zločinska prsa za njegov rojstni dan 31. julija 1951. Sedem tednov kasneje so ga aretirali. Trideset let je bil član komunistične partije, govornik na moskovskih kongresih, vrhunski vodja komunistične vohunske službe. In sedaj stoji zločinec, pred kater.m se je vse treslo, v mračnem sodnem poslopju Pankracij v Pragi, kamor je sam spravil na desettisoče svojih žrtev. Dne 20. novembra 1952 je pričel senat državnega sodišča z obravnavo proti »Rudolfu Klanskemu iln pajdašem zaradi kaznivih dejanj veleizdaje, vohunstva, sabotaže in vojaške izdaje«. To na podlagi obtožnice državnega tožilca dr. Urvaleka z dne 14. novembra 1952. To je bil torej »rdeči junak« v Pragi, »porok ljudskodemokratičnega reda« kakor so v obširnih stolpcih komunističnega tiska prepevale sedem tednov pred njegovo aretacijo komunistične uredniške papige ob njegovem 50. rojstnem dnevu. Takrat so mu tudi dostavili brzojavko tele vsebine: »Ljubi tovariš, vsa naša partija in vse delovno ljudstvo te pozdravlja kot svojega zvestega sina in voditelja, ki ves gori ljubezni do delovnih ljudi in lojalnosti do Sovjetske zveze in do mogočnega Staliina'.« Dva. podpisa: Klement G-ottvvald, državni predsednik, Antonin Zapotocky; ministrski predsednik. To je bila samo ena, vsekakor najpomembnejša brzojavka izmed nekaj desettisoč, ki jih je prejel 31. julija 1951 na svojo petdesetletnico. Sedem tednov kasneje je bil slavljenec »najogabnejši capin, pokvarjena hijena, strahopeten buržujski stvor, nacionalistični diverzant, morilec.« Proces politična senzacija Rudolf Slansky pa ni navaden diverzant, ni navaden capi,n, niti navadna hijena, pač pa nekaj vse ogabnejšega. Komunistična neizčrpna fantazija zmerjanja in klevetanja je Iznašla novo psovko, ki so jo sramežljivo skovali že za časa Rajkovega procesa v Budimpešti: »cionistič-ni izdajalec, cionistični capin«. Ta povedek je bil jx>litična senzacija tega procesa. Nenavadna družba 14. obtožencev je sedela na obtožni klopi v sodni palači. E-najst obtožencev je bilo židovskega poko-lenja. Sami visoki funkcionarji partije in komunistične države. Poleg Slanskega, generalnega tajnika češkoslovaške komunistične partije, sta sedela na zatožni klopi oba njegova sodelavca, Jožef Frank in Bedrih Geminder. Tc so bili trije zločinci, pred 'katerimi se je leta in leta tresla vsa Češkoslovaška, ker so z enim samim potegljajem s .peresom odločali o življenju in prostosti vseh prebivalcev dežele. To niso bili'zgolj kaki moralni, pač pa dejanski množični morilci. Nato je bil tu naslednik Masaryka, zunanji minister Vladimir Clementis in njegova oba namestnika, Artur London in Vaivro Hajdu, od katerih je London po izvršenem državnem udaru 1. 1948 z vso brezobzirnostjo pognal na cesto številne diplomate in uradnike zunanjega ministrstva, drugi, Hajdu, pa je bil zloglasni denunciant vssh komunistov, ki jih je sam ocenjeval, ali so na liniji ali ne. To je bila v resnici čedna družba, veren prerez skozi najvišje partijsko in državno vodstvo Češkoslovaške. Ce k t^i družbi prištejemo še 40 »pomagačev«, ki jih je navajala obtožnica in označevala za »Beneševe kreature«, in iz zaporov prignane priče — dve skupini, ki sta is dolgo čakali na obravnavo — se nam pokaže podoba vodilne garniture, ki. šteje nad sto ljudi in čaka pred sodniki na svojo usodo. Nad polovico vse te smetane češkega komunizma ie judovskega, porekla. Vsak večer, polnih osem dni, od 20. do 27. novembra 1952, so Cehi poslušal; na radiu posnetke iz sodne dvorane Poslufali so, kako njihovi včerajšnji zločinski zatiralci priznavajo najbesnejšp ziožine. Seveda ne tistih množičnih zločinov, ki so jih počejjjali nad njihovimi sorojaki, pač pa zločine, ki so bili tako blazni, da se je moral svet začudeno spraševati, kako je mogla ta država pod šest in polletn.m vodstvom tako ogromne zarotniške in vohunske bande sploh živeti. Da obtoženec priznava, da je vohun, kot se je to redno dogajalo pri procesih Rajka in Kostova ali pri množičnih moskovskih procesih pred dvajsetimi leti, to dejstvo je bilo v Pragi 1. 1952 malenkost. Tu v Pragi postaja zadeva zanimiva šele, če obtožencu naprtijo sodelovanje najmanj pri treh, štirih, petih tajnih službah. Zakon naveličanja deluje namreč tudi' pri komunističnih procesih. 'Dozo .zločinov je treba stalno večati, da še vzbuja zgražanje. V ostalem pa so moskovski procesi iz let 1936 in 1938 našli v Pragi svojo nepo-tvorjeno izvirnost tako glede zmerjanja in zasramovanja obtožencev, kakor peklenskega cinizma državnega tožilca in perverzne podvrženosti žrtev. Da se je to dogajalo v Pragi, v -tisti zlati Pragi, ki je leta 1945 v širnem svetu vzbujala upanja, da bi mogla služiti za sintezo med komunizmom in demokracijo, to je vtisnilo pra-škijn sodnim postopkom poseben pečat. Policijski ravnatelj VViveliscomba V zaskrbljenem podrobnem kriminalističnem delu sta predsednik sodišča in državni tožilec splela preprogo cionizma vsega sveta in zlasti številne vozle tako imenovanih vzhodnoevropskih agentur, ki so jih zastopale mračnjaške figure vohunov z židovskimi priimki. Eden izmed obtožencev, pomočnik zu- nanjega ministra Hajdu, je svojim mednarodnim prijateljem, kljub svojemu po liniji zvestofcarskemu priznanju razkazal vso bedarijo svojega priznanja. Državni tožilec mu je dejal: »Razložite nam, kako so vas pridobili za britansko vohunsko službo!« Hajdu, ki je med vojno živel v Angliji, je odgovoril: »Leta 1941 so me povabili na policijsko ravnateljstvo v Wiveliscom-be, da bi pojasnil nekaj svojih osebnih zadev. Peljali so me k policijskemu ravnatelju. Ta je vedel, da sem živel 1. 1939 na Slovaškem in me je spraševal o nekih industrijskih napravah. Informiral sem ga o raznih tovarnah v bližini Bratislave. Bil je zelo zadovoljen z mojimi obvestili in me je zaprosil, da bi mu v prihodnje dobavljal nadaljnja poročila.« Hajdu je nadalje priznal, da ga je lete 1946 angleški delegat na pariški, mirovni konferenci, Sir Gladwyn Jebb, izsiljeval. Sir Gla-dwyn naj bi mu bil očital stike s policijskim ravnateljem v Wiveliscombu 1. J941 in mu gtozil, da ga bo ovadil. Vse jasno in razumljivo! Samo na nekaj je Hajdu v svojem priznanju pozabil. Njegovi zasliševale! j>a tudi niso smatrali za potrebno, da bi za tem brskali: Wiveliscombe ie bedna angleška vasica, ki šteje dva ducata prebivalcev. Kdor pozna vasico, ve tudi, da tam ni niti policijskega ravnateljstva niti policijskega ravnatelja. Kakšen sijajen o-rožnik je to moral biti, ki se je zanimal za slovaško industrijo in je nekega v Angliji živečega emigranta pridobil za britanske interese v drugi svetovni vojni! (Se nadaljuje) ZGODOVINSKO VAZNA SEJA tržažkega občinskega sneta Tržaški občinski svet je izvolil na seja 10. maja za župana prof. Dulcija s 25 glasovi proti 23. glasovom, :ki jih je dobil Cerovlje: nova šola inž. Bartoli. Prof. Dulci pa je -takoj po izvolitvi naznanil, da 'izvolitve ne sprejme in nato to naslednji petek ponovna volitev župana, nakar pride na vrsto volitev občinskega odbora. -Za zadnjo sejo je vladalo izredno zanimanje. V zadnjih osmih letih niso bile galerije še nikoli tako napolnjene kot tokrat. Ljudje vseh vrst in slojev so prišli 'na sejo, kjer se je imel izvoliti novi župan. Izvolitev 'Soc. demokrata Dulcija je bila sprejeta z delnim ploskanjem. 'Pred glasovanjem so govorili socialist ‘Teiner, prof. Lonza, vodja soc. demokratov, gospa Gru-ber-Benco, dr. MoreUi, tajnik misinov, in dr. Josip Agneletto. Medtem ko so bili drugi govori polemičnega značaja, je bil govor dr. Agneletta apel na občinski svet, da se še v 'zadnjem trenutku zave svoje velike odgovornosti za tržaške gospodarske in socialne probleme in naj -zato izvoii župana in odbor, ki bo, imel za seboj delovno večino, ki bo sposobna upravljati cibčino v korist Trsta in njegovega prebivalstva. Dr. Agneletto je naglasil, da je tržaški občinski svet prav v tem trenutku, ko zaseda v Trstu italijansko - avstrijska komisija, dolžan povzdigniti svoj gla.s za rešitev življenjsko važnih gospodarskih problemov našega mesta, kajti odloča se o naši usodi in o bodočnosti Trsta. Toda ko poslušamo govore v tem mestnem svetu 'imamo v.tis, kakor .da se občinsko zastopstvo bliža svoji smrti. Občinski svet je prav sedaj paraliziran in nesposoben, da bi čuval tržaške interese. Kje je vzrok, da ni prišlo v občinskem svetu do delovne večine? Samo v nesoglasju večjih strank glede življenjskih gospodarskih problemov je iskati vzrok občinske krize, .Industrializacija Trsta ne co dala Trstu blaginje, ne 'bo zboljšala njegove življenjske ravni, ne 'bo rešila trgovske gospodarske krize. 'Počasna .rast industrijskega pristanišča, stečaji .zadnjih časov, ki so požrli milijarde iz javnih skladov, ogromni kapiteli, ki jih industrija zahteva in ki jih nihče rad ne vlaga v mesto, ki leži tik ob meji, ,so Rimu že odprli o-čt, da je reba misliti na to, da se Trstu pomaga, c,a postane pomorski in trgovinski emporij Srednje Evrope, kajti samo tako bo Trst .zopet vstal. Zato pa. je potrebna trgovska mornarica, ladjevje, pomorske zveze, znižanje prevoznih železniških tarif in drugih dajatev. Sem spada tudi prosto cona, ne kot namen sami sebi, ampak kot instrument, ki je neizogibno potreben, da Trst postane .res pravo pomorsko pristanišče in tržišče za 'Srednjo Evropo- Toda še vedno se najdejo ljudje — je nadaljeval dr. Agneletto — 'kot onii supermožgani, ki si upajo predlagati, da se v Trstu ne poveča trgovinska mornarica, ker bi te izvažala v svet avstrijsko industrijo, ‘ki dela tem italijanskim proizvodom konkurenco. Kakor da bi bil Trst edina izvozna luka za Srednjo Evropo! 1 Iz poročila, ki je bilo predloženo v Trstu zasedajoči konferenci, smo izvedeli, da so tržaško pristanišče in. njegove naprave zastarele, da so tarife predrage, da je dosti birokratizma v našem pristanišču, da potrebuje vagon blaga iz Avstrije v Trst mnogo več ur kot v Hamburg, ki je za 500 km 'bolj oddeljen. Naš ofočin- Zatnisel o Samostojni literarni prilogi se je izkazala kot posrečena in prikupna ■novost. Ko sem jo vzel v roke, da jo razrežem, sem se že vnaprej veselil predvsem ob pričakovanju razglasitve mladinskega literarnega natečaja, ki ga zasledujem vsako leto. ‘Prva — in obenem edina šibka točka priloge je-prišla do izraza prav pri rezanju: na bralca vselej neugodno vpliva knjiga ali revija, ki si jo mora šele sam razrezati. Toda s potrpljenjem je šlo tudi to. In ko je ležala lična brošurica pred menoj, sem k spoznal, da njena dokončna oblike daleč prekaša kakršenkoli poskus priloge na formatu časopisne strani. V sebi ima nekaj resnejšega in dokončnejšega. . Nisem literarni kritik, temveč (e povprečen bralec. Zapadi tega je to pismo, ki Vam ga pišem kot odgovor na Vaše povabilo o izražen ju mnenja1 bralcev, le nekaka sinteza splošnega vtisa, ki ga je name napravile priloga »JJl-ripi«. Predvsem moram izrecno pohvaliti grafično in estetsko stran priloge, ki je na nepričakovani: višini. K temu so pripomogle v prvi vrsti lepe jn tudi tiskarsko izredno uspele reprodukcije raznih slik naših domačih slikarjev, ffc tudi v vsem ostalem diha Iz vseh strani prizadevanje in trud •urednikov, 'da bj bila prilpga nefcaj več kot za vsako ceno izpolnjena obljuba do brajfcev. V resnici je mnogo več. Ne bom se spuščal v omembo vseh del, saj so jjh bralci samii pregledali. Za moj osebni okus pa so resnični okras te priloge pesmi in ena izmed črtic (Ceri Južnega rtiča), ki jih je poslala Neva Rudolf, ter Ljubke Sorlijeve pesem »Pomladno jutro ob 'Soči«. Za temi pa se uvršča venec črtic in pesmi, ki so vsaka ,po svoje prikupne in dajejo izrazit osebni pečat mladim in še razvijajočim se talentom. Esejistični del priloge je nekoliko šibkejši, in to, vsaj po mojem, zaradi, neizčrpnosti nekaterih sestavkov. Res pa je, d« je s tem dana večja, pestrost iz eno- ski svet v tem času trati -svoj čas z nepotrebnimi medsebojnimi prerekanji. , Dr. Agneletto je zaključil svoj v tej občinski krizi res značilen govor s pozivom na ves občinski svet, -naj se v tem skrajnem trenutku zave svoje odgovor-^ nosti nasproti Trstu in vsemu prebivalstvu in naj izvoli občinsko upravo, ki bo imela delazmožno večino za seboj, ter da s tem prepreči imenovanje 'komisarja. Pri glasovanju, kakor je bilo omenjeno, je dobil prof. Dulci 25 in inž. Bartoli 23 glasov. Dr. Agneletto je oddal belo glasovnico; ni dal glasu prof. Dulcij.u, ker se je videlo vnaprej, da kandidature ne bo sprejel. •Ob utemeljevanju svojega odstopa je prof. Dulci po izvolitvi utemeljeval svojo kandidaturo s tem, da je hotel s svojim odstopom vplivati na demokrščane, da še vendar odločijo za koalicijski občinski odbor, ki bi lahko računal na 31. glasov večine s pomočjo levih demokratov. Italijansko-avstrijska konferenca V ponedeljek 13. t. m. iei 'zaključila svoje delo italijansko-avstrijska komisija za boljše poslovanje tržaške luke. Ob koncu so podpisali zapisnik, ki ga bodo predložili v odobritev obema vladama. Načelnika obeh delegacij sta poudarila, da so .razgovori potekali v vzdušju najboljšega prijateljstva. 'Obe delegaciji sta se sestali na osnovi 1. člena italijansko-avstrijskega sporazuma z dne 22. oktobra 1955. Kakor sta. izjavila oba načelnika delegacij, so na zasedanju obravnavali vsa vprašanja, ki za- Madžarski duhovnik Bela Ispanki je bil istočasno s kardinalom Mindszenfy-je-m c-bsojen lete 1949 na dosmrtno ječo. O trpinčenju jetnikov s strani zloglasne; madžarske komunistične tajne policije AVO je pxjvedal med drugim tudi tole: »Nikoli v življenju ne .bom pozabil tistih sedemdeset dni, ki sva jih s -kardinae lom prestala v kletnih prostorih št. 21, 22 in 23 na sedežu tajne policije v Andreas-sijevi ulici v Budimpešti š.t. 60. Štiri tedne sploh nisva smela zatisniti očesa. Cez dan so naju trpinčili, ponoči pa so naju mučili z .zasliševanji. Vse to so počenjali, da bi nama izsilili priznanja, da sva »vatikanska vohuna«. Prostor št. 21 je bil podrejen policistu Lusztigu. Prostor št. 22 je bila celica, kjer so mučenci podpisovali priznanja zločinov, ki jih nikoli' niso izvršili. Prostor št. 23 p>a je bile mučilnica. Lusztig je vodil zasliševanja, ki j-ih je »pospeševal« z udarci z gumijasto cevjo po podplatih in dlaneh. Naslednji dan tak pretepenec ,ni mogel stati na nogah niti premikati rok. Ce zaradi strahovitih bolečin mučencev Lusztig z 'zasliševanjem ni mogel nadaljevati, so trpinčencem z verigo priklenili roke k nogam. Pri tem so mnogi izgubili .zavest. Take torture je bil deležen tudi ikaTdinal. V trenutku, ko me je Lusztig na .ta način -zvezal in pre- stavnega razloga da krajši sestavki zavzemajo menj prost,, ra ter jih je zato lahko več. Nedvomno gre prvo mes-to iu-vodnemu sestavku dr. Sfiligoja o enakopravnosti našega šolstva z italijanskim'. Spretno je grajen ter primerno dokumentiran. Dober je tudi članek o Združenih narodih. Pisen pa je nekoliko preoptimi-stičrao: redki srečni posegi te od vseh o-pevane in obenem od vseh nespoštovune organizacije so pretirano poudarjeni, medtem ko pisec .blamažnega neuspeha pri madžarski tragediji niti ne omenja. Precizen in zelo zanimiv pa je članek, ki revijo zaključuje i-n ki prinaša praktično življenjsko primerjavo med komuniztnom in kapitalizmom. Le da je na samih številkah .temelječ sestavek za literarno prilogo morda m spoznanje neprimeren. V bistvu je torej priloga po mojem mnenju dobra stvar in ji gre zaslužena označba nadpovprečnosti. Brez nadaljnjega zasluži, da jo človek spravi v predel. Uredništvu p« svetujem, naj toi s to iniciativo ne prenehalo in pa, naj 'bi priloga imela po možnosti vedno isto obliko, da se jo bo lahko dalo po določenem času vezati v skupino knjigo. Želim Vam mnogo uspehov, da bi »Utripi« živahno plAH •tudi v bodoče! I - F. S. LISTNICA UREDNIŠTVA Veren katoličan, R. C. — Odločili smo se za Vaš nasvet ob zafcljučk-u pisma. Ob invaziji krivic ni tako hudo, če lopne jn> di v obrambi po kakšna na glavo. Pretirana gorečnost rada prisoja namene, 'ki so v. diametralnem nasprotju z mislijo pisca ali govornika. To so pač človeške slabosti. Poslali smo Vam wCath. Diges-t« s prošnjo, da nam ga po vpogledu vrnete. Hvala za Vašo spodbudo; pa pošljite še kaj! PODPIRAJTE 8DD devajo avstrijski prekomorski promet v Trstu. Izjava .tudi naglasa, da so. v mnogih vprašanjih dosegli važne odločitve za izboljšanje prometnih jogojev avstrijskemu tranzitu. Tako bodo med drugim povečali š-tevilo tovornih vlakov med Trbižem ip Trstom. Prav tako bodo izvedenci poskrbeli za boljše 'izkoriščanje tržaških pristaniških naprav: „Tisoč milj“ je zahtevala 11 Človeških življenj Tudi letošnja avtomobilska dirka »'Tisoč milj« je 'zahtevala svoj krvavi davek. Avtomobil španskega vozača De 'Portaga je pri Mantovi j,zavozil s ceste med množico in 9 gledalcev je. pri. tern izgubilo življenje. Tudi;'vozač .in njegov spremljevalec sta bila ubije. Veliko, je bilo ranjenih, čeprav ne težko. Ker se podobni incidenti- ponavljajo ter je pri dirkah pojavnih cestah, do katerih ima vsakdo dostop, nemogoče zagotoviti varnost gledalcev, so, nekateri poslanci predložili interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj se dirko' »Tisoč milj« v sedanji obliki odpravi. Vršila naj bi -se na primernem avtomobilskem dirkališču. V zvezi' s to nesrečo je tudi prometni minister Angelini pozval tajnika pri vladnem predsedstvu, Russa, naj izvede strogo revizijo vseh napovedanih avtomobilskih hitrostnih prireditev, za katere je bilo letos že dano dovoljenje. Tudi minister Russo osebno nasprotuje avtomobilskim dirkam po javnih cestah. Končno odločitev bo sprejela medministrska 'komisija, ki ji -bo predsedoval Russo. pustil usodi — je nadaljeval dan Ispanki — sem .zaslišal v .sosednem prostoru kardinalov glas. Njega je '»obdeloval« policijski komisar Tol,dy. Kardinal je .mehanično s šibkim glasom ponavljal besede, ki mu jih je Toldy narekoval. Dobil sem vtis, da kardinal ni več gospodar nad samim seboj. Natančno se še spominjam besed: jSeptembra, ko sem...’ V tem trenutku se je Lusztig vrnil in ostalega govora nisem mogel več dojeti. Prepričan sem bil, da so kardinala obdelovali z neke vrste elektrošokom. Ko so me namreč naslednji dan spravili v ta prostor, je stal tam železni zaboj z električno žično napeljavo. V prostoru št. 23 pa so zapornika popolnoma golega privezali na premikajoče se ogrodje z glavo- navzdol. Priprava se. je avtomatično .gibala navzgor in navzdol. Ce mučenec kljub -nepopisnim bolečinam ničesar ni priznal, so ga -z gumijevko pretepali, da je brizgala kri. -Kakor hitro se je mučenec onesvestil, so ga polivali 'z ledeno vodo; kri in izločki pa so se stekali, v kankl, ki je bil pod mučilnico. Pa 'taki torturi je človek postal popolnoma brezbrižen in šele čez dva dni, ko. bi moral samoprienanje podpisati, je mučenec svoje izpovedi preklical. Potem je, pričelo mučenje znova-.« Taka je komunistična morala, tako iz-gleda raj, ki ga obljublja Vi-dali. AVO namreč ni mučila samo 'kardinalov .in duhovnikov, pač pa vse sloje in posebno še tiste socialno zavedne delavce, ki so tvegali misliti in presojati z lastno glavo. Taka im podobna razkrivanja stalinskih terorističnih metod so najboljša '»kampanja« za pripravo na VI. pogrebni, kongres komunistične partije TO 28., 29. in 30. junija. -Posebno za slovenske pripadnike komunistične partiie pomeni podreditev tržaške samostojnosti pod komando rimskega komunističnega centralizma končni obračun a Vidalijevim centralizmom. Po nekaterih mestnih in okoliških predelih se slovenski pripadniki KP po nekaterih poročilih resno ukvarjajo z mislijo lastne, samostojne organizacije. Ali bo tai misel prodrla, in kako se Ibo ta organizacija imenovala, pa poročila ne povedo. Res pa je, da preživljajo slovenski komunisti — ne samo preprosti člani, pač pa tudi aktivisti, in funkcionarji slovenske narodnosti —težko notranjo krizo. -Ker vemo, da so se slovensjd komunisti vedno in še posebno v zadnjih mesecih zavzemali za -ohranitev samostojnosti, jim je torej Vliteli'enostavno povedal, da jih je doslej -teibtičho vodil za nos. SMfctf, ko misli, da so že dovolj kuhani, jih (bo mimo vtaknil v tisti lonec, za katerega jih je že od vsega začetka namenil. Kaj pomeni centralizem na vseh po, Slučajno smo čitali dne 4. maja v »Primorskem dnevniku« članek pod naslovom .»Sola v Boršt-u« in se -začudili, da se pod tem naslovom obravnava vprašanje nove šole za Cerovi je. V tem članku bi rad gospod župan iz 'Nabrežine opravičil sebe in svoj občinski odbor za odgovornost, da bo -niova- 'šola za Cerovlje zidana v »Borštu«, -to je v gozdu in ne v vasi, kamor bi po -vsej pravici spadala. Ta članek i--ma polno netočnosti. Ustno in pismeno smo- prosili občinsko upravo, naj na-m pri vasi- postavi novo šolo, katero nam je priborila prejšnja demokratična občinska uprava, a ibilo je ■zastonj. Novi občinski odborniki so bili skoraj užaljeni, da se predrznemc ka.j vprašati prc-ti njihovim načrtom in zamislim. Velika večina cerovskih vaščanov: 30 hišnih gospodarjev od celotnih 38 se je podpisalo in zahtevalo šolo v vasi, a iz. gleda, da bo s podporo občinske uprave zmagala manjšina (8 hišnih gospodarjev,; s -tremi najemniki ih s petimi, ki nimajo, nobene pravice do besede v tej zadevi in še s par drugih, ki pa so že dali svoj podi pi-s za gornjo zahtevo). To naj bi bilo u-poštevanje ljudske volje, s katerim je .tako agitirala ob volitvah nova občinska uprava. Izgovor, .da se na ta način prihrani denar, ker je tam v gozdu jusarski svet, je prazen. Denar za nakup zemljišča pri vasi bi obilno prihranili s tem, ker bodo potrošili za napeljavo elektrike in vede v Boršt. Izgovor, da bi v vasi promet motil šolski pouk," velja, prav nasprotno: vas je mi.r-na in izven glavnih cest, nova- šola po zamisli občine pa bo ob glavni cesti, kjer je prome-t in motenje. Gotovo je, i® tega se vsi zavedamo, dq so bili interesi naše vasi v tej zadevi žrtvovani drugim interesom: -občinskim ali priščih javnega življenja, tega- se zavedajo mnogi slovenski komunisti, posebno pa še tista ogromna večina1, ki se je dolga leta .iskreno in. ne samo taktično borila za samostojnost. Koliko Veljata odločnost in pogum slovenskih komunistov pa -bo odkrila že bližnja prihodnjost. Belih uspeh slouenshe šole na razstavi v Boenu 'Prof. Černigoj, 'ki poučuje na Višji realni gimnaziji, je lahko ponosen na lepe uspehe, ki jih dosega- s svojimi dijaki. Prvič po vojni so bili slovenski dijaki nagrajeni leta 1952 na razstavi v Turinu prav po njegovi zaslugi. -Dijaki nižje srednje šole so tedaj dobili, diplomo, ki še sedaj visi na hodniku -zavoda. Ko je prof. Černigoj uvedel v šole tako imenovane »kolektivne risbe«, o katerih smo že poročali, so bili dijaki Slovenske realne gimnazije nagrajeni v Ljubljani. Ko je prof. Černigoj pred meseci dobil povabilo, da bi tudi njegovi dijaki prispevali za razstavo v -Bocnu., se je takoj spravil na delo. Dijaki so zbirali risbe in kmalu nato so jih poslali v Bočen. Ta. razstava ni bila izključno slikarskega značaja, saj je. -bilo -mogoče tekmovati tudi v prozi in poeziji v italijanščini in nemščini, v slikarstvu, -kiparstvu, grafiki in fotografiji. -Od tržaških tekmovalcev so 'bili -nagrajeni -le trije, od teh pa- dva iz 'Slovenske realne gimnazije, tretji pa iz Tržaške u-metniške akademije. Oba nagrajenca pa sta prav iz onega razreda, ki je že zmagal v Ljubljani. V .fotografiji je Pino Rudež -zasedel drugo mesto, v slikarstvu pa je, Edvard Zaijec dosegel četrto mesto. Tako smo še enkrat dokazali visoko raven naših šol. Obvestilo rejcem bikcev Obveščamo (zainteresirane živinorejce, da se bo vršil v mesecu j-uniju spomladanski pregled za potrditev Nikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenh, nad 10 mesecev starih bikcev, za katere nii v teku prošnja e»a potrditev. Torej vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega meseca junija stari 10 mesecev, morajo predložiti potoni svoje občine do konca -tega meseca prošnjo -pa posebnem obra-zcu, ki se dobi tetotam, naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov; .ulica Ghega 6-1. , da ima občinska uprava še možnost, da ugodi željam večine cerovskih c.bčinarjev, če kaj da na ljudsko mn-enje in želje. (Sicer pa .bomo vedeli, vkljub vsem zagovorom, kdo so krivci, da boupaša šola izve-n Cerovelj, in to bo rodilo, ob priložnosti svoje posledice. Prizadeti cemvski starši Fo sledovih razdejanja slane in burje Pet dni pred koledarskim urnikom so -letos udarili v našo deželo tradicionalni -ledeni- možje. Nenadoma so prihrumel-i v začetku prejšnjega tedna z burjo -in snežnim metežem. Bil je t-o pravi februarski dan v začetku zelenega in že odcvelega maj-nika. Ves Kras je pobelil sneg, burja pa je divjala s hitrostjo -nad 90 km‘na uro. Ponoči se je na vso nes-rečo nebo zvedrilo in ves Kras, Vipavsko dolino -in Brda ie* pokri-vala debela slana. Zbegani ljudje so prižigali kresove in, na vrtovih z v-odo močili povrtnino. Pa- hi -zaleglo. Slana je požgala trtno mladje, krompir, fižol, -sadno drevje .i-n zelenjavo. Pogled na vse to razdejanje je -bil naravnost grozoten. Ves poljski, sadjarski in vrtnarski: pridelek je bil uničen. Ko smo obiskovali kraške vasice i-n spraševali vaščane o nesreči, se je -zdelo, kot de y vsaki hiši leži mrlič. Koliko truda, dela in denarja je povzročilo neurje! Koliko skrbi za bodočnost je čez noč prevzelo slovenske domove! Vinski pridelek je verjetno ves uničen. Kmetijsko nadzorstvo priporoča vinogradnikom, naj trenutno še ne .po-sežej-o po Škarjah, ker je potrebno ugotoviti, ali si .trte .z novimi poganjki ne bodo vsaj deloma opomogle. Ce pa že moramo -skrajšati mladike, naj puščamo za bodoči zarod vsa-j po tri očesa. V re-s-nici učijo izkušnje, da si mlade, krepke trte .same nekaj pomagajo, zato pa je potrebno, da jim pognojimo z umetnimi gnojili, saj itudi. premražen človek potrebuje predvsem o-krepčil. Krompir bodo mora-li -verjetno 'n-a novo posaditi, če bo .pri -hiši še kaj -semenskega krompirja. Isto velja za fižol. Oblasti bodo morale čimprej poskrbeti za to, da kmečkemu prebivalstvu z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskočijo na pomoč. Za naše Kraševce, Vipavce in Brice je pomenila slana pravo povodenj. 'Proti vremenskim nezgodam so v zadnjih letih vedno -organizirali podporne akcije. -Sedaj smo na vrsti Kraševci, Vipavci in Brici. ----------- Razstava JNarodne in Studijske kniinjice Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi v ponedeljek, torek in sredo, t. j. 20., 21. in- 22. t. m., v -svojih prostorih v. -ul. Ge.ppa 9 knjižno razstavo ob 10-letnici svojega obstoja. Otvoritev razstave bo v ponedeljek 20. t. m. ob 18. uri. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TR2ASKO OZEMLJE < V soboto 18. t. m. ob 21. uri v SV. KRKU Armand Salacrou, ZBODBfl za SMEH GOSTOVANJE GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA IZ KOPRA -v s-o'bo to 18. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19. t. m. ob 17 -uri-v dvorani na stadionu »Prvi imaj«, Vrdelska cesta 7 Moreto v Cabana. Dona Diana komedija v treh dej. - 5 slikah Odgovorni uradnik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIO Tiskarna Adria, d. d., v Titou Ime, ki* pomeni vse za poznavalce blago! OBIŠČlTb IM A G A Z I N ANGLEŠKEGA BLAGA (M A G A ZZINO STOFFB INGLbSI) SkladiAčei TRST- Ulica S. Nicold 22 Telefon Atev. 3I-I38 IMh, KI POMBNI: kvaliteto - modo jamstvo zaupanje za potrošnike klasifinega moškega in ženskega blaga Z nahupom dobrega angleškega in domačega blaga prihranite denar Obiščite nas in se prepričajte osebno 1 GLAS O „UTRIPIH“ Inkvizicija - Vidalijev vzor Kako so stalinovci mučili zapornike na Madžarskem in kako Vidali povzdiguje mučitelje...