Poštnina plačana v gotovini.
Cana KS. lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25	— Naročnina:
mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 20
Trst - Gorica, 17. maja 1957
Izhaja vsak petek
Djie v p rasanji
Mešani italijansko - jugoslovanski komisiji
Mešana italijansko - jugoslovanska komisija, predvidena v 8. členu Posebnega statuta, veljavnem, za narodnostne manjšine na Tržaškem ozemlju, bi se morala sestati 12. t. m. na svoje prvo zasedanje, in sicer v Rimu. V zadnjem trenutku pa je bil sestanek preložen, in sicer na, 21. maja. Upajmo, da bo vsaj ta datum držal in da se ne bo še nadalje zavlačevalo z oživotvorjenjem tega organizma, ki je poklican, da »pomaga in svetuje v vprašanjih, ki se nanašajo na zaščito jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo, in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo« ter da »rešuje pritožbe in vprašanja, ki jih bodo postavljali posamezniki, pripadniki odnosnih etničnih skupin, glede izvajanja tega statuta.«
Predstavniki Slovenske demokratske zveze v Trstu pripravljajo nekaj takih vprašanj, ki jih bodo primerno formulirana predložili komisiji v trenutku, ko se bo videlo, da je le-ta res začela poslovati. Prvi sestanek bo namreč v glavnem poy-svečen podrobnim vprašanjem poslovnika in delovanja same komisije. Vendar bi zaradi nujnosti, ki jo imata, radi že zdaj opozorili na dve takšni nerešeni vprašanji. To storimo z namenom, da o-pozorimo nanje tiudi ostalo^ slovensko tržaško javnost, tako da se za njuno rešitev nato zanimajo tudi predstavniki drugih organizacij.
Gre za zadevo, ki ima precej skupnega z našim šolstvom, katerega' ureditev je na vidiku. Sedanja italijanska vladna kriza in morebitne predčasne volitve znajo sicer še močno zavleči odobritev zakonskega osnutka za ureditev državnih šol s sloveinskim učnim jezikom na, Tržaškem in Goriškem, toda prav tako se tudi lahko zgodi, da bo osnutek postal zakon že pred novim šolskim letom,. V tem primeru bo vpisovanje za prihodnje šolsko leto že potekalo po novih predpisih.
Kaj določajo ti predpisi?
Ce ostane pri tem, kar določa zakonski osnutek ministra Rossija, potem bodo učenci za vpis v slovenske šole morali na eden ali drugi način dokazovati svojo pripaanosl slovenski etnični skupnosti. O, krivičnosti in posledicah tega postopka se je že dovolj pisalo in podvzeti so bili vsi možni fcoraJct, da se njegovo uveljavljenje prepreči.
Drugo važno določilo, kateremu pa naša javnost doslej ni posvetila dovolj pozornosti, je tisto, ki pravi, da so manjšinske šole dostopne samo italijanskim državljanom slovenske narodnosti. Tafco je med drugim tudi na Južnem Tirolskem, tako je že par let na Gorniškem in zato je večina pač mimo sprejela, da mara biti tako t-udi na Tržaškem. Vendar imamo tu na Tržaškem poseben primer, ki še ni rešen, je pa sigurno, da zanj to splošno določilo ne bi smelo veljati. Predstavljajo ga osebe, ki so nekoč bile pristojne na tistem delu Tržaškega ozemlja, ki ga u-pmvljat Italija ter so se na to področje vrnile, vendar nimajo italijanskega državljanstva.
Clen 8. Spomenice o sporazumu se namreč glasi: »V roku enega leta od dneva x>odpisa tega Memoranduma o sporazumu se morejo, osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije od nosno Jugoslavije, na iisto takoj vrniti. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, bodo uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij.«
tu je treba vedeti, da so italijanske oblasti doslej priznale ponovno pridobitev ipalijanskega državljanstva vsem osebam, ki so se vrnile, a so pred tem že nekoč bile italijanski državljani ter so to svojstvo izgubile s pridobitvijo kakšnega, tujega državljanstva. Takšne osebe so z državljanstvom obenem avtomatično pridobile vse pravice, tu4i tiste, ki vzhajajo iz tandemske Spomenice o sporazumu in Posebnega statuita. Je pa tudi nekaj primerov', da so posamezniki postali jugoslovanski državljaM še preden je Jugoslaviji dobrih deset let po svojem nastanku sprejela svoj prvi državljanski zakoni Vsem tem osebam je Jugoslavija podeljevala državljanstvo formalno po »opciji«, čerpratv izven rokp, fci sta ga določila S. Germanska miroma pogodba z Avstrijo in Ropallska pogodba z Italijo. .Takim osebam, čeprav so nekoč bile »pristojne« (imele »domotHnsko pravico«) na Tržaškem ozemlju, pai italijanske oblasti doslej niso priznale pravice do državljanstva.
Ali naj bi otroci teh oseb, ki so »prej bile pristojne na področjih, ki so prišla pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije«, zdaj ne smeli obiskovati slovenskih šol na Tržaškem, čeprav jim 8. člen Spomertice o sporazumu izrecno zagotavlja, da bodo »uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij« in spada po členu 4-, odstavek c) Posebnega statuta med te pravice tudi »pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih, sredrtjih in strokovnih šolah«?
To je prvo vprašanje, ki bi ga morala Mešana komisija čimprej obravnavati in
zavzeti do njega svoje stališče. Začetek novega šolskega leta ni tatko daleč in re-ševati ga takrat, bi bilo katkor zvoniti po toči.
Drugo vprašanje pa zadeva sam čler) 8. Spomenice o sporazumu. Kako je treba sploh tolmačiti do ločilo, da bodo »osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij«? Ce vzamemo to določilo dobesedno, bi pomenilo, da imajo te osebe tudi pravico rwt pridobitev državljanstva. V ostalem to ne bi bilo nič posebnega, saj gre za nekdanje stalne prebivalce področja, ki so samo zaradi izjemnih razmer, kakršne so vladale v zadnjih desetletjih, začasno zapustile. svoje stalno bivališče in domovinske občine.
Tudi odgovor na to vprašanje je važen in nujen, saj se je med ostalim že zgodilo, da so oblasti odrekle dovoljenje za bivanje osebam, ki so se kot potomci starih tržaških in okoliških rodbin, tu rodile in so se vrnile z namenom, da se zopet tu stalno naselijo. Nemogoče je to spraviti v sklad z jasnim določilom Sporne-, nice o sporazumu, »da se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti.« Potrebno je jasno tolmačenje, ki bo točno povedalo, do česa imajo in do česa nimar jo pravice tisti, ki so nekoč tu bili pristojni in so se vrnili v času, ki ga omenja Spomenica o sporazumu. Gre vendar za pn^padnike in potomce tukajšnjega stalnega prebivalstva, katerih bi se ne smelo obravnavati kot navadne in morda celo nezaželene tujce.
Rimska plada in tržaška obč. kriza
V Rimu enostrankarska vlada, v Trstu pa se obeta enostrankarski občinski odbor1?
V trenutku, ko to pišemo, je republiški predsednik Gronchi že izročil nalogo za sestavo nove vlade krščansteo - demokratskemu senatorju Zoliju, ki je bil v od-stopivši -Segnijevi vladi proračunski minister. Zeli je nalogo sprejel, do včeraj zvečer pa je moril predsedniku, sporočiti, ali 'bo novo vlado tudi 'mogel sestaviti. V vladi, ki bi jo sestavil Zoli, naj ibi Segni prevzel 'zunanje ministrstvo, Pella pa proračunsko. Ce Segni (tega ne bi hotel, bi postal zunanji minister Pella.
Prodrlo je terej prepričanje, da je vsak poskus sestaviti koalicijsko vlado obsojen ,;na neuspeh. Zato je predsednik Gronchi v nasprotju s prvotnimi predvidevanji sklenil da poveri rešitev krize politiku, ki zastopa načelo enostrankarske vlade. 'To pa je seveda šele poskus. ,Zoli mora zdaj najprej vlado sestaviti, na.to pa mora ta vlada dobiti večino v obeh domovih, parlamenta. Niti eno, niti drugo še ni popolnoma gotovo in v nadaljnjem razvoj>u se lahko še marsikaj preobrne.
V kolikor bi Zo,lijev poskus ne uspel, potem 'bo zopet postala aktualna kombinacija štiriistrankarske ali vsaj tristran-karske vlade. iPrva, ki naj bi jo tvorili krščanski demokratje, socialni demokrati, liberalci in republikanci, je, vsaj po dosedanjem stališču posameznih strank, nemogoča. Glavni odbor republikanske stranke je namreč, čeprav s precejšnjo o-pozicijo, odločno odklonil, da bi ta stranka sodelovala pri morebitni obnovitvi četverne koalicije. V primeru .tristrankar-s-ke vlade krščanskih demokrate*', liberalcev in socialnih demokratov pa, je tudi med slednjima dvema strankama odprtih veliko vprašanj, ki bi jih im bilo lahko poravnati. Matteotti je ž-e- izjavil, da se
bo uprl vsaki koalicijski vladi ,v kateri bi 'bili liberalci. V ostalem pa takšna vlada tudi ne bi bila možna, če je ne bi .republikanci v parlamentu vsaj podprli, če-piav ne hi v njej sodelovali.
Republikanci so torej v tem trenutku jeziček na tehtnici. Od vijih je odvisno, a-11 obstane ali pa dokončno propade demokratična koalicija sredinskih' strank. Zavedajoč se te velike odgovornosti nekateri vodilni republikanci — med njimi poslanec 'Pacciardi — nasprotujejo odločitvi glavnega odbora. Po njihovem je bil sploh svoječasni izstop republikancev iz vlade velika napaka. Republikanska stranka si je nadejala, da bo s svojim prehodom v opozicijo pomagala 'ustvariti močan levičarski, pri tem pa demokratično usmerjeni blok. ki bi pritegnil nekdanje komunistične glasove. Ta nada pa se je izjalovila. Tudi socialistično zedinjenje je še daleč, in če spleb ko j napreduje, potem napreduje zelo počasi. Zato Pacciar-di meni, da bi republikanska stranka morala celo vstopiti v novo štiristrankarsiko vlado.
•Seveda je vse to samo prazno kombiniranje in ugibanje, ki bi pa postalo aktualno v primeru, če bi Zoli moral vrniti mandat ali bi mu parlament ne potrdil vlade. Vendar v ozračju napetosti, in trmoglavosti, ki je zavladala med štirimi sredinskimi strankami, ni izključeno, da je predsednik Gronchi najprej dal pobudo 'za sestavo enostrankarske vlade, ki bi se oprla in usmerila bolj na desno prav z namenom, da pripravi voditelje demokratične sredine k razmišljanju in treznejšim stališčem.
Vse demokratične stranke, tako socialni demokratje, kot republikanci, liberalci
POSET PREDSEDNIKA C0TYJA
Ponovna potrditev tradicionalnega francosko-italijanskega prijateljstva
(Predsednik francoske republike Coty je v torek končal svoj uradni obisk v I-'talijt ter se je iz letalom vrnil v Pariz. V Rimu se je mudil dobrih pet dni, od katerih je štiri posvetil razgovorom z Gron-chijem ter stikom z drugimi italijanskimi osebnostmi, en dan pa sv. očetu in Vatikanu.
Rim, ki le dolgo ni videl nobenega državnega poglavarja sosednje republike, je sprejel Cotyja zelo slovesno. Pri prihodu na rimsko postajo so ga pozdravili s 101 topovskim strelom, čakali so ga predsednik republike, predsednika obeh zbornic in vsi člani vlade. Tekom svojega 'biva-, n ja v Rimu se je Coty udeležil raznih slovesnosti in prireditev, med katerimi sta .bili najvažnejši slavnostna večerja na, Kvi:ri'na'lu, na prvi dan obiska, in v nedeljo zvečer, ob zaključku obiska, prav tako slavnostna večerja v prostorih francoskega veleposlaništva. Svoje glavne razgovore sta oba državna poglavarja imela v soboto dopoldne. Prisostvovala- sta jim tudi oba zunanja ministra, za Italijo Martino, za Francijo pa Eineau. Po razgovorih ,s predsednikom Gronehijem je Goty dejal, da sta Francija in Italija dve stari državi, ki se pomlajata, dve veliki demokraciji, ki imata isto civilizacijo, ista načela in iste zamisli. Zato je naravno — je nadaljeval Coty — da morata; Rafija in Francije imeti Iste cilje .ter enake poglede na razna vprašanja, kar so razgovori tudi potrdili. Prijateljstvo med Francijo in Italijo je temejjni kaipien za ustanovitev Združene Evrope ter za zvezo svobodnih držav, ki hočejo ohraniti svobodo.
V	istem smislu kot Coty se je izrazil tudi republiški predsednik Gronchi- Misel je .zopet povzel v soboto zvečer na 'banketu v vili Madame francoski cpijna-nji minister -Pineau, ki je; dejal, da sta ■usodi Francije in Italije povezani druga x drugo v dobrem in Slabem. Zgodovina nas uči — je poudaril \Pinea« — da sipo bili vedno prevarani, ko smo dopustili, da so nas razdvojiti. Obe veliki' državi sta doslej vzajemno sodelovali uri načrtih za Združeno Evropo, zdaj pa bosta imeli važno vlogo pri razvoju politik® V Afriki, -na Bližnjem vzhodu ter -V Ameriki y okvtru raznih mednarodnih .ustanov. Italija im'Franciji ne smeta dopustiti, da bi j« šele drugi (učili (solidarnosti, temveč morata združiti enakost svojih pogledov z enotnostjo svojih nastopov.
Kakor razvidno iz navedenih izjav je Cotyjev obisk služil prvenstveno -utrditvi .italijansko - francoskega prijateljstva: rter. evropske zamisli. Na obeh področjih obisk ni ‘mogel, miti ni (name na val prinesti nekega preobrata, kajti oboje je že1 dolgo resnica. Odnosi med Italijo in 'Francijo so že vso povojno dobo izredno prisrčni in obe državi v,sa <ta leta ibrez nasprotstev. sodelujeta' pri urejanju mnogih velikih mednarodnih vprašanj, med katerimi sta prav varnost in združenje Evrope na; prvem mestu. Cotyjev obisk v (Rimu je to-/rej lahko služil kvečjemu, za podkrepitev in novo javno manifestacijo te že obstoječe skupne politične linije v zunanji po-
litiki vlad obeh latinskih držav. In to je bilo v polni meri doseženo. Med drugim izhaja to iz soglasnih komentarjev vsega francoskega in italijanskega tiska. Francija in Italija, bosta v bodočnosti verjetno sodelovali še tesneje kot sta doslej.
Po zaključku uradnega obiska .italijanskemu državnemu poglavarju je Coty nato v 'ponedeljek obiskal sv. očeta. Ta o-ibisk je vzbudil še posebno- pozornost in je dvignil -tudi nekaj prahu, sa-j, je -.Coty prvi predsednik francoske republike, ki je kdaj obiskal papeža. Nekateri krogi so govorili celo o možnosti,, da bo Coty vzpostavil prve stike, iz katerih naj bi se kasneje rodil nov konkordat med Francijo An sveto stolico. Cerkev je namreč v Franciji popolnoma ločena od države in jo država smatra za zasebno ustanovo. Zato bi morebitna sklenitev konkordata., .kar so pa odločno demantirali, pomenila prelom s to politiko. V ostalem sč je pa tudi katoliška Cerkev v Franciji sprijaznila e obstoječim položajem in si ne'želi sprememb. Važno pa je le, da je republikanska (Francija preko Cotyja prvič uradno počastila sv. očeta .ter je tako uvedla normalne odnošaje z vrhovnim vodstvom u-stanove, ki igra, čeprav ločena od države, v stari katoliški Franciji še vedno zelo važno vlogo. Papež, ki je sprejel Cotyja najprej v zasebno avdienco in razgovor, je podelil francoskemu predsedniku naj-v.išje papeško odlikovanje, Kristusov red.
Tako je Coty opravil in 'uspešno rešil v Rimu dve važni, po svojih posledicah dalekosežmi nalogi.
'SAMOSTOJNOST NI LAHKO BREME
;	Vlf £ artiA« *	v
Indonezija, ta nekdanja nizozemska kolonija, ki si je''p'j^b(or)Jar"‘^mosto3h<^t po drugi svetovni vojni, ne njore iz težav, v katerih se je znašla farej cvetoče področje, oziroma skupnost velikih, rodovitnih ip bogatih	preživlje krizo
za krizo. Za tjste, ki ae jtfldetja nj?o vladni sanji," je pač pspeino voc&hro laistnih poslov težje kpt pa golo izvojevanje samostojnosti!
Komaj je nekako prebrodila .politično krizo, ki je grozila, da 'bo izzvala razpad države, že je -w}aj na vrftj nov vrjmraec gospodarske krize! Medtem ko so bili za prvo značilni vojaški upori po raznih o-tokiih, ki so si postavili svoje lastne' u-prave, sta za slednjo' značilna pasivna, trgovinska bilanca in velik proračunski primanjkljaj. Letošnji indonezijski dr-, zavrti proračun' izkazuje primanjkljaj, ki je trikrat večji, kot primanjkljaj' v lanskem proračunu . Pas i v,ne. zunanja t rgovina je izčrpala zlate rezerve 'Narodne banke, ki so že nižje od zakonsko določenega minimuma. Ker so pač dosedanje proračunske primanjkljaje krili v glavnem s tiskanjem novih .novčanic, je vrednost denarju padla. Od leta1 1950 so se cene zvišale povprečno za trikrat, medtem ko se je proizvodnja občutno .zmanjšala. Gospodarski položaj v državi je tako težak, da
je indonezijska vlada sklenila sploh ukiniti vsak uvoz iz tujine.
V	tej stiski je vlada, v D ja karti tudi odobrila že lani septembra sklenjeni sporazum za1 gospodarsko in tehnično sodelovanje s Sovjetsko zvezo. 'Kakor z drugih, tako bo skušala tudi s te strani pridobiti kakšno pomoč, čeprav se: zaveda, kakšni nevarnosti se s tem izpostavlja. V, Indoneziji so se namreč komunisti že leta 1948, ob priliki upora proti, Holandcem, hoteli sami polastiti .oblasti. 'Poskus je propadel, toda komunistično rovarjenje ni prenehalo.
Ueliha Britanija in Egipt
NEZADOVOLJSTVO MED KONSERVATIVNIMI POSLANCI ZARADI MAC
MILLANOVBGA POPUŠČANJA NASERJU
■Britanski ministrski predsednik Mac, Millan je y ponedeljek sporočil, da. angleške ladje lahko plovejo skozi Sueški prekop in plačujejo prehodnino egiptovski družbi v svobodno zamenljivih funtih. S 'tem je Velika Britanija dejansko pristala na Naserjeve pogoje. Napovedal je tudi, da bodo Angleži 23. maja v Rimu začela pogajanja, da uredijo vsa odprta vprašanja z Egiptom. Med drugim gre za okrog 100 milijonov funtov egiptovskega denarja, ki je od sueške krize sem pod zaporo v Veliki Britaniji. Velika -Britanija, .bo od Egipta zahtevala odškodnino za delnic^ stare družbe Sueškega prekopa, katero je Naser podržavil. V britanskih rokah je 40 odstotkov teh delnic.
Mac Millanova izjava, ki je v glavnem potrdila dejansko stanje, mimo katerega se ni moglo, je izzvala precejšnje nezadovoljstvo med konservativnimi poslanci, od katerih jih je osem v izmok protesta odstopilo. Laburistična opozicija, ki jo vodi Gaitskell, pa izjavlja, da je Velika Britanija po konservativni avanturi izdaj sprejela trše pogoje' kol jih" je stapljal Naser pred anglofrancoskim vojaškim nastopom
KmeriSbo
n Tita'
Združene države so sklenile, da bodo zopet pošiljale Jngoslaviji Itežko orožje, čeprav v manjših količinah kot prej. Dobavljanje orožja, (ki so ga po lanskem zbliževanju med Titom ih Moskvo ustac vili, bodo Združene države nadaljevale, ker so prepričane, da še Titov režim Tesnilno zavzema za neodvisnost Jugoslavije od Sovjetske zveze. Neodvisna Jugoslavija pa ie tudi v interesu Združenih dnžav.
Obnovitev dobav orožja Tito, za kar so se Združene države odločile zgolj iz svojih zunanjepolitičnih interesov in koristi, je precej prizadela jugoslovanske demokratično misleče kroge, ki še vedno mislijo, da bi velike demokratične države morali pri. njihovi zunanji politiki voditi -tudi skupni demokratični in svobodoljubni ideali.
in tudi večina krščanskih demokratov, se namreč zavedajo, da bi ne bilo dobro, ko -bi prihodnje parlamentarne volitve vodila po sestavi sicer dsmokrščanska, toda dejansko s skrajno desnico povezana, vlada. Takšna vlada bi močno škodovala: u-glediu vseh sredinsikili strank ter bi koristila samo skrajnežem. Zato je tudi možno, da bodo Zolijevo enostrankarsko vlado, kot izhod v sili, v parlamentu podprle več ali manj vse sredinske stranke, pa tudi del levice, samo da je ne izročijo na milost in nemilost desnici. To je seveda odvisno od vladnega, programa, Zolijeva osebnost, ki je znan antifašist, bi pa takšno odločitev olaočala.
In v Trstu?
Popolnoma slučajno sicer, toda vzporedno z vladno krizo v Rimu se v Trstu razvija kriza v občinskem svetu. Se najbolj zanimivo je, da se lovi in'bori s podobnimi težavami ter -bo verjetno morala poiskati rešitev v istem izhodu, to je v sestavi enostrankarskega občinskega sveta. Po vseh dosedanjih glasovanjih in- tudi po sami razdelitvi mandatov v občinskem svetu je namreč jasno, da ne morejo ustvariti delovne večine ne same levičarske' stranke, ne sama desnica, ne sami de-mokrščani.
Na seji, ki je bila, pjje.tekii petek, je pri ožjih volitvah sicer dobil socialni demokrat Dulci 25 glasov, ing. Bartoli pa 23 glasov, toda kar 12 glasovnic je bilo praznih. Ker ni bila pri teh volitvah več potrebna absolutna večina., je bil torej svetovalec Dulci izvoljen za župana, toda takoj i» glasovanju je podal iizjavo, da odstopa. Do zmage so mu namreč -pripomogli glasovi skrajne levice, s katerimi pa ne more doseči absolutne večine, ki bi bila potrebna, za delo novega občinskega odbora, poleg tega se pa kot demokratična stranka ne more opreti na .glasove pripadnikov totalitarne komunistične stranke.
Tako se mora tržaški občinski svet zopet sestati ta zopet bodo glasovali. V kolikor občinski svetovalci nočejo spraviti občino pod komisarja in v kolikor se sredinske stranke ne sporazumejo za obnovo -svoje koalicije, potem pač tudi v Tr-&t» na- -bo- dr-ugeg«. iihoda. kot-«ati«tran*,.. ka-rski občinski odbor, pa Čeprav bi bila takšna rešitev vse prej kot dobra in. trajna.
Tako se torej tako v Rimu kot v Trstu nakazujejo politične kombinacije, -o ‘katerih prepričani in daiekovidni demokratje menijo, da bi bilo 'bolje, ako se ne -uresničijo. Temu se bo gotovo veliko težje izogniti pri reševanju vladne krize, toda v Trstu bi bilo dovolj, da demokršča-n.i postavijo drugega, tudi za njihove nekdanje sredinske .zaveznike sprejemljivega županskega kandidata, pa bi se tržaška občina lahko hitro rešila iz sedanjega položaja. Ali se .bodo enkrat uklonili splošni želji -in potrebi 'ter pustili pasti ing. Bar-tolija, ki spravlja tudi njih v zagato?, To ■je vprašanje, ki si ga postavljajo tržaški meščani.
Britanska atamsba bomba
Prvo vodikovo ‘bombo so Britanci kljiub protestom .razstrelili v Tihem oceanu. Bomba se je raztreskala v precejšnji višini. Podrobni podatki pa še niso znani. Japonske vremenoslovne postaje so zaznamovale prisotnost radioaktivnih delcev v ozračju. 'V času eksplozije je bilo šesit japonskih ribičev kakih 3.000 km od eksplozivnega mesta. Zanimivi so protesti raznih filosovjetskih organizacij in u-čenjakov, ki pa ob sovjetskih poizkusih vztrajno molčijo.
ponps
V državah, ki so komaj dosegle samostojnost, zavlada zelo rado nekakšno mrzlično nerazpoložen je proti tujcem, posebno tistim, katerim so> morale biti dotlej pokorne. Tako so n. pr: v Egiptu odstranili celo spomenik Lessepsu, graditelj« Sueškega prekopa. Namesto njega so postavili spomenik egiptovskemu težaku, ki je prekop kopal, in ta težak je močroo podoben Naserju:
V ostalem je v to ne raz položen je do dovčerajšnjijh. gospodarjev -fcli "vplivnih tujih predstavnikov razumljivo, čeprav j«? v pretirani obliki rado bol} škodijivo kot koristno. Ena. izmed držav, v kateri doslej ni prišlo do podobnih izrazov ne razpoložen ja, je bila Indija. Z<Jaj pa. je' tudi
V	indijskem perlameinitu opozicija ]6edlo-žila resolucijo, ki zahteva odstranitev po-polndma vseh kipov, ki: so bili v Indiji postavljeni na čast tujcem. Ministrski predsednik 'Nehru, ki velja sicer zai zelo umerjenega človeka, je obljubil, da* bo vlada poskrbela, da se to izvede, vendar počasi in postopno, tako da ne bodo prizadeti odnošaji s tujimi državami.
Ker je v predlogu rečeno, da. naj velja to za vse* kipe tujcev, brez razlike, torej tudi. za duhovne im ne samo politične velikane, vidimo v tem lahko nov dokaz, kako se posamezni deli sveta in narodi vedno bolj oddaljujejo in ‘zapirajo vase, namesto da bi se družili in posvetovali.
Stran 2	DEMOKRACIJA	Leto	XI.	-	Stev.	20
VESTI z GORIŠKEGA
Kardinal U)yszynski » Rimu
Mraz je strašno prizadel
kmete in vrtnarje
s o kr i
.Preteklo sredo 8. t. m. je prispel v Rim poljski primas kardinal Wyszynski, da po-roča sv. očetu o cerkvenem in verskem položaju na (Poljskem ter da prejme kardinalski klobuk in prstan.
Kardinala Wy-szyns,kega spremljajo škof iz Gnezna Anton Baranjak* pomožni škof iz Varšave Sigizmund Choromansk in škof iz Lodža Mihael Klepatz ter kardinalov kaplan msgr. Padacz.
■V torek 14. t. m. je skupina- poljskih cerkvenih dostojanstvenikov napravila •svoj prvi obisk v Vatikanu, kjer je sv. oče sprejel najprej samega kardinala Wy-szynskega, nato pa še vse skupaj.
Kardinal in škofje so izročili sv. očetu pismeno poročilo o cerkvenem in verskem položaju na Poljskem od leta 1951 do danes.
Listi poročajo, da so kardinala, ko je bil januarja 1953 povzdignjen na čast cerkvenega kneza, takoj jeli izasliševati sovjetski predstavniki in mu začudeno zastavili vprašanje: »Kako je moglo priti do tega brez našega predhodnega pristanka?« Kardinal pa jim ie gladko -odgovoril: »Za imenovanje kardinalov papežu ni treba, da vpraša za dovoljenje kogarkoli.« Nato so kardinala zaprli.
VESTI IZ SOVODENJ
Ko so naši kmetje v zgodnji pomladi posejali njih polja s krompirjem in koruzo ter -z razno povrtnino, niso 'niti cd daleč slutili, da bo v mesecu majniku njihovo delo v eni noči uničeno.
Ze prve dni v mesecu je začelo pritiskati mrzlo. Temperatura se je nižala vedno 'bolj in bolj, dokler ni v noči med 7. in 8. majnikom padla 3 stopinje pod ■ničlo.
V	takem mrazu so rastline skoro povsod podlegle, le v (bližini hiš so kmetje z dimom nekaj rešili. V gorenjem koncu vasi pa ni pomagalo nič, ker je bila temperatura še nižja 'kot v dolenjem koncu vasi. Mraz je popolnoma uničil razne vrste fižola, buč, paradižnikov in druge podobne rastline. Grozdja je uničenega 80 do 90 odstotkov; veliki nasadi krompirja so ožgani do tal, veliko njiv koruze so morali kmetje na novo posejati. Mraz je škodoval tudi grah-u in pšenici.
Ogromna škoda gre samo v naši vasi v milijone. Kljub temu pa naši kmetje niso izgubili poguma, nakupili so si novega semena in zopet vse posejali. g
Sedaj se obračamo s prošnjo na državno oblast, ko vidi, da kmetje kljub -katastrofi, ki jih ie zadela niso obupali, da jim priskoči na pomoč vsaj s tem, da jim črta davke za .tekoče leto.
Po nogomEtai tekmi v Zagrebu
Vsi italijanski listi podčrtavajo z ‘zadovoljstvom prijazen sprejem, iki so ga italijanski državljani -bili deležni od strani jugoslovanskega ljudstva v nedeljo 12. t. m. ob priložnosti nogometne tekme med Italijo in Jugoslavijo v Zagrebu, ki se je končala z zmago jugoslovanskega -moštva.
(Povsod so bili italijanski gosti lepo in prijazno sprejeti in postreženi. Nihče jih ni spominjal na preteklost, niti ne žalil ali izzival zaradi izgube, ki jo je italijansko moštvo utrpelo.
Tudi mi pozdravljamo začetek novih odnošajev in prijaznega srečanja med narodi obeh sosednih držav. Težka prete-
‘SLAiNA ... In kaj sedaj? V -sredo 8. t. | m. je močna slana hudo poškodovala. v niizkih legah ležeče njive in njivske posevke, razeni zimskih. 'Ponekod so vinogradi uničeni 10-odstotno, v drugih predelih pa manj. Kmetovalci se sprašujejo, kaj naj počnejo. Kjer je trta popolnoma uničena, je malo upanja, da se popravi; kjer pa je manj požgana-, si bo grozdni zarodek še lahko opomogel. Zato svetujemo, da se zaenkrat še ne podvzame rezanja trt, temveč se počaka, da začne trta ma novo poganjati. Tedaj bomo videli, kaj ibo za odstraniti. Prav gotovo bomo morali porezati pri -trtah, ki so bile popolnoma požgane, lanskoletne rezike, t. j. one, ki -bi morale letos roditi. 'Porežemo tako, da pustimo dve do tri očesi od zadaj, da tako vzgojimo potreben les za prihodnje leto. Pri mladih, nizkih -trtah, ki so bile popolnoma požgane, porežemo požgane poganjke dva mlimetra približno pri lesu. Tu bodo pognali novi poganjki iz spečih podočes. Kjer pa trta ni bila popolnoma
ŠOLSKE VESTI
"Sprejemni izpit v 1. razred Nižje srednje šole (gimnazije) v Gorici se prične 6. junija ob 9. uri s pismeno nalogo iz slovenščine. 'Naslednji -dan bo pismena naloga iz računstva in dan nato ustno izpraševanje v vrstnem redu, ki bo javljen na .razglasni deski šole.
Za pripustitev k temu izpitu je treba, da učenec vloži prošnjo na -kol.kovanem papirju za 100 lir, naslovljeno na ravnateljstvo Nižje srednje šole najkasneje do 20. maje.
Vsa natančnejša pojasnila se dobijo v tajništvu, ki je odprto vsak dan od 9. do. 12. ure.
klost bodi res pozabljena -in -začnejo naj se prijazni im odkritosrčni odnosi med Jugoslovani in Italijani povsod, tudi tu v Italiji.
Opozorilo županstva
Od 12. do 18. maja obiskujejo pooblaščene osebe nekatere družine goriške občine zaradi ugotavljanja njihovega gmotnega stanja-. Podatki bodo služili osrednjemu statističnemu uradu v Rimu ‘za, ugotavljanje gmotnega -stanja delavstva v I-taliji. Izjave, ki jih bodo izprašane osebe podale, bodo ostale -strogo tajne in zato se poziva dotični-ke, da čim točneje odgo-, vairjajo na zastavljena vprašanja, ker bodo s tem pripomogli -do čimbolj točnih u-gotovitev.
Jugoslovanski Konzul na obisku
Jugoslovanski konzul v Trstu, dr. Mitja Vošnjak, je v torek uradno obiskal predsednika province, dr. Culota, in župana dr. Bernardisa, to pa zato, ker -spadata goriš-ka provinca in občina v njegovo konzularno območje.
Konec stavbe in zapore v Tržiču
Po 69 dneh brezdelja so se v ponedeljek 13. t. m. zopet vrnili na delo stavkajoči varilci v Tržiču in oni delavci, ki so ostali nezaposleni zaradi izprtja. Pravzaprav se je v ponedeljek vrnilo na delo le ■prvih 70 odstotkov teh zadnjih, ostalih 30 odst. se bodo vrnili -na delo v naslednjih osmih dneh.
Ta dogodek je vsa javnost pozdravila z zadovoljstvom, saj je bil že skrajni čas, da je med delavci in podjetjem prišlo do sporazuma in sprave.
PRVE CESNJE NA GORIŠKEM
3. maja- so začele kmetijske zadruge v okolici Nove Gorice že odkupovati prve -letošnje češnje, ki so, y primeri z lanskim letom, dozorele celih sedemnajst dni poprej. Zadruge so odkupile prve češnje po precej visoki ceni. Kmečka vrtnarska zadruga v Šempetru je plačala prve češnje po 80 din za kilogram, prodajala jih je pa po 90 din; v 'Kromberku je tamkajšnja zadruga odkupila prve češnje- po 110 din za kilogram, prodala pa jih je za 10 din dražje.
'Na trgu v Novi Gorici so češnje trenutno po 125-130 din za kg. V prihodnjih dnevih se bo že -začelo izvažanje češenj v Italijo in Nemčijo. Vsega skupaj nameravajo izvoziti 600 ton češenj. Iz vse države pa mislijo izvoziti 3500 ton češenj.
PRVOMAJSKA AMNESTIJA
'Za prvomajske praznike so po vsej Jugoslaviji pomilostili 595 obsojencev. 196 ljudi je bilo pomiloščenih vseh kazni, 367 jih je spet dobilo -državljanske pravice, 30 obsojencem pa je; bila odpuščena glavna kazen.
»SLOVENIJA - VINO«
NA VELESEJMU V NEW YORKU -Na letošnjem newyorškem velesejmu, za organizacijo katerega so se -težko od-
-uničena, jo pustimo brez rezanja, ker si bodo poganjki še opomogli. Vse trte pa moramo poškropiti, in sicer z mešanico pol kg prahu Ca-ffaro in 40 dkg škropilnega žvepla (microzolfo rumianca) ali primeren odstotek kakega drugega škropilnega žvepla. Vse to na 100 litrov vod':. Caffaro dodajamo zato, da fa-zkuži rane, nastale zaradi ožganja, da se hitreje zacelijo.
Vsem po slani poškodovanim trtam je prav, da pognojimo s hitro delujočim d-u-šičnatim gnojilom, kakor n. pr. apneni nitrat, čilski soliter in podobno.
Slana ie nadalje poškodovala posevke krompirja, koruze, fižola, paradižnikov, -buč, kumar in melanca-n. Od teh se bosta krompir in koruza opomogla. Vse ostalo, pa moramo nadomestiti, ker je uničeno. Tudi kfompirju ie .prav, če pognojimo s hitro delujočim dušičnetim' gnojilom. Pri tem moramo zemljo nekoliko zrahljati.
‘Oni, ki imajo -vinograde popolnoma u-ničene, je njih škoda gotovo nad 70 odst. vsega pridelka. Zato lahko zaTiie-vajo odpis davka. V ta namen naj se obrnejo na pristojno Kmetijsko -nadzorništvo (Ispet-tora-to Agrario). Tako hude slane in tako, pozno je zgodovina kmetijstva v naših krajih ne pozna.
NA NJIVI — Ob tem času vršimo prvo košnjo detelje. Sedaj detelja ne cvete, zato ne smemo čakati s košnjo. Ce opazimo, da detelja pri tleh porumeneva, je skrajni čas, da jo pokosimo. Ko smo dete,ljišče pokosili, moramo pognojiti z du-šičnatim gnojilom, če hočemo pridelati -dosti krme pri vsaki 'nadaljnji košnji. Zadostuje kakih 10-15 kg na. 1.000 kvodr. metrov. V poštev pridejo- apneni nitrat, čilski soliter, amonijev nitrat .ter gnojnica tla Mraniščnica.
Mraz, ki je pretekli -teden -nepričakovano pritisnil, je strašno prizadel -kmete in vrtnarje, ker je -uničil večji del nasadov, posevkov in trt ter drevja v brstenju. Celi vinogradi so popolnoma ožgani, tako tudi njive krompirja, fižola in sadovnjaki.
Ubogi -kmetje si ibe-lijo glavo, kaj bo z njimi, kako se bodo preživeli, plačali davke- in drugo.
-Na splošno So škodo pretekli teden cenili na -kakih 300 milijonov lir. Izgleda. pa, da je to število prenizko, če pomislimo, da samo Sentmaverci pri Gorici, vsega skupaj 20 kmetov, tožijo, da- imajo 4 milijone lir škode. Kje je potem škodJ, vse Goriške?
Kmetje so na nogah, da bi jim p-rišla na pomoč oblast in na kak način olajšala težak položa-j, v katerem so se znašli. Na Kmetijskem nadzorništvu v Gorici so obljubili zanimanje in so povedali, da so že pisali v Rim. Vendar si kmetje ne smejo dajati preveč u-panja v kako -znatno pomoč, ker ne obstoja še -noben zakon v tem oziru. Prizadeti od toče v preteklih letih vedo o tern marsikaj povedati...
Obstoja pa upanje, da bo oblast priskočila na pomoč v okviru danih možnosti in običajne naklonjenosti kmetovalcem.
Strokovnjaki zagotavljajo tudi -to, da si -bodo trte še opomogle, češ da imajo močne vire življenja in se bo škoda s tem omilila.
Kmetovalci naj pri .tem zaupajo strokovnjakom' in sledijo -njihovim navodilom, kako sedaj ravnati v sadovnjaku, -vj vinogradu in na njivah. Rešiti, -kar se -rešiti da in po potrebi njive ‘znova posejati.
-ločili, ker v Ameriki niso take -razstave -zelo razširjene in tvori njih organizacija neke vrste tveganja, so sodelovala tudi razna jugoslovanska podjetja. Na velesejmu je razstavljalo -tudi podjetje »Slovenija - vino«, in sicer izvozna vina, kar kor so štajerska in kraški -teran.
BOJ PROTI ČEŠNJEVI MUHI IN TOČI
V	BRDIH
Vsako leto. se v Brdih pojavljata za kmetovalce dve nevarnosti: češnjeva muha in toča. Na- Dobrovem v Brdih so se sestali predstavniki kmečkih zadrug, ki so -razpravljali o -boj-u proti češnjevi -muhi in proti -toči. Letos .bodo -z obrambo pred češnjevo muho začeli -kar hitro, posebno še, ker se obeta veli.k pridelek češenj. Vsega skupaj ‘bodo morali poškropiti 47 tisoč češnjevih dreves -tik pred dozorevanjem plodov.
Glede obrambe proti toči so v Brdih še precej -dobro pripravljeni. Trenutno ima-jo 55 postaj za streljanje -z raketami, a bilo bi jih itre-ba še več, ker v nekaterih predelih -rakete -ne -učinkujejo kot bi bilo treba. Letos bodo imeli -na razpolago za boj proti -toči 1700 raket.
ITALIJANSKI STROKOVNJAK ZA AVTOMATIZACIJO NA OBISKU V JUGOSLAVIJI
V	Beograd j-e prispe! profesor dr. Tea-ni, ki je predsednik italijanskega- inštituta za avtomatizacijo. Dr. Teani bo -imel razne razgovore z jugoslovanskimi strokovnjaki v industriji im tudi razna predavanja o avtomatizaciji v. industriji 3. maja je že imel prvo predavanje o avtomatizaciji v italijanski -industriji.
TELEVIZIJA V CRNI GORI
‘Skupina- inženirjev in televizijskih tehnikov je pred kratkim izvedla v Črni gori nekaj poizkusov da bi ugotovili, če je -možno sprejemati V Crn-i gori -tuje te-lei-vizijske programe. Poizkusi -so 'bili pozitivni, zato -bodo v kratkem v Crni -gori postavili relejne postaje, .• tako de 'bodo -lahko v okolici Titograda sprejemali televizijske programe iz tujine."
KONVENCIJA
O	SOCIALNEM ZAVAROVANJU S CESKOSLOVASKO
Ta mesec bodo podpisali, med obiskom češkoslovaške delegacije za socialno zavarovanje, konvencije za socialno zavarovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki je bila sklenjena že v -začetku letošnjega leta
Letovanje v Jugoslaviji
Popolna px>lomi-ja' lanskih jugoslovanskih tujskoprometnih strategov, ki so za preteklo sezijb enostavno navili hotelske cene p>o vzorih najrazkošnejših letovišč in pomnožili te -cene -s številom tujih letoviščarjev v prejšnjem letu — in ostali z dragocenimi devizami na suhem —, je letos zbistrila- pamet partijskim vsevedne-žem. Pred desetimi leti so ljubljanski komunistični ošabneži prisegali, da »mova Jugoslavija« ne potrebuje tujih vsiljivcev in da so jugoslovanska letovišča -namenjena samo jugoslovanskemu de-lovnemu- ljudstvu. Taka- dema.goška gobezdanja -so počasi utihnila. Letos pa jih je »Putnik« prekril s številnimi plakati po vsem svetu, ki vabijo in kličejo tujce vsega sveta
»Klic Triglava« z dne 4. t. m. prinaša uvodnik pod gornjim naslovom, ki bo zaradi zanimivih ugotavljanj poučen tudi za naše čitatelje.
K-o-t poroča naš domovinski dopisnik v današnji številki, se je vršil 18. aprila na Brionih peti plenum zveznega odbora »Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije«, -na katerem so govorili Tito, Rankovič in Kardelj. Široka publiciteta tega plenuma, kakor tudi dejstvo, da jugoslovanski komunistični voditelji vedno pogosteje uporabljajo »Socialistično zvezo« v svojih odnosih s tujimi političnimi organizacijami -ter za izvajanje režimske politike v Jugoslaviji, kaže, da -so jugoslovanski komunisti do neke mere izgubili vero v popularnost lastne organizacije ter da se- jim -zdi primernejše, zlasti po pokolju komunistov na Madžarskem, da vključijo svoje -stagnirane kadre v nedoižnejšo »Socialistično -zvezo« in jim tam zagotovijo vodilno vlogo. Doslej namreč ni -bilo mogoče zaslediti .tako javno in očitno istovetenje partijskih voditeljev in politike Zveze komunistov s »Socialistično -zvezo«, kot j-- prišlo na -dan na omenjenem plenumu. -Ce je obstoja-la doslej -Socialistična zveza- poleg Zveze komunistov, bi lahko sedaj rekli, da gre razvoj po poti, ki vodi k temu, da- bo sčasoma •postala Zveza komunis-tov tista, ki bo obstojala poleg Socialistične zveze. Čeprav je -bilo od vsega poče-tka ja-sno, da vodijo
i	eno i drugo organizacijo isti ljudje, t. j. komunisti, se dozdeva, da ifna sedanji proces čisto drugačne -tendence cd onih, -ki -so obstojale do pred kratkim. Vedno večji razdor med Titovo partijo in Moskvo, korenite izpremembe v poljski komunistični partiji in dokaj -uspešni raz-
na Bled im Bohinj, n-a dalmatinske 'in hr-vatske obale, v Opatijo in jadranske o-toke.
Koliko je bilo lansko leto domačega »delovnega ljudstva« po številnih jugoslovanskih -letoviščih, statistike ne povedo. -Zato pa pripovedujejo to domačini, ki -so ostali praznih ro-k.
Letos so po podržavljenih hotelih radikalno. znižali cene v pričakovanju, -da -bodo na ta način le prišli do dragocenih valut. Tudi v socialističnem svetu namreč še vedno veljajo -»kapitalistična, načela«, da preživljaš počitnice -tam, kjer te -bolje postrežejo in manj oskubijo.
Izgledi za letošnjo letoviščarsko -sezijo so -ugodni. Ze do sedaj je prijavljenih več gostov, kakor pa je -bilo obiskovalcev lansko leto. Posebno Nemci in Avstrijci, ki so bili poleg Cehov že od nekdaj .navdušeni obiskovalci Slovenije in Dalmacije, se bodo spet vrnili. Letošnji strategi pri »Piutniku« računajo s pravo invazijo Nemcev. ‘Niso bile pa samo cene krive ze lansko polomijo, pač pa tudi- pretirane šika-ne carinskih oblasti. Razumljivo je, da si posamezni izletniki poskušajo olajšati svoje bivanje, v. tu-jim-i z razno drobnarijo, britvicami, fotografskim aparatom, kozmetiko i. p. Tudi v Italiji to ni drugače. Carinske oblasti letoviščar,skih -dežel računajo takim se-zijskim »tihotapstvom« in ga smatrajo pač kot neizogibno zlo. Zato -zatisnejo oči in -se raje ozirajo po poklicnih, zato tudi izdatnejših in nevarnejših tihotapcih.
-V Jugoslaviji je navadno prav obratne. Debele im mastne partijske ribe potujejo neovirano ven in noter, reveži z malenkostnimi carinskimi prestopki pa potujejo naravnost v carinsko mrežo. Lansko leto so nemškim izletnikom zaplenili avto zaradi nekaj britvic ali ny!onskih nogavic. Letos bodo menda tudi v -tem oziru cariniki poslovali p>o načelih tolerance.
V	Jugoslaviji p>a pričakujejo tudi večji dotok Francozov, Belgijcev, Angležev in Skandinavcev. Danes potuje po svetu, srednji sloj, ki mora tudi pri letovanju štediti. -S tem morajo računati vse države z razvitim tujskim prometom. Zato se morajo uveljavljati trgovska načela, -kakršnih -se z majvečjim -uspehom poslužujejo velike trgovske hiše, T-o načelo pravi-: velik promet z relativ-no malim dobičkom' prinaša visoke zaslužke-. Za ta sloj -‘zadostuje preprosta postrežba, ceneno prenočišče in prehrana, zato pa čimveč gostov.
Tudi šotorjenje zavzema- čedalje večji obseg. Tujs-koprometni pridobitniki te. o-biskovalce. postrani -gledajo. Zato pa bi jim morale posamezne občine posvečati več pažnje. Gradnje skupnih ležišč, kuhinj in kopalnic, -kar bi oddajale proti, majhni odškodnini, so -kakor hranilniki, kamor dežuje drobiž, ki pri končnem seštevanju izkazuje pomembne zneske., »Campingi« so (nekake a-vtomatične prodajalne, ki lahko -prinašajo lepe zaslužke-. Tudi v -teh vprašanjih bi morali današnji jugoslovanski gostitelji svoje dosedanje nazore temeljito revidirati.
Jugoslovani pa tudi- letos verjetno ne bodo množično odhajali v tujino. -Potini list je ze Jugoslovane ne samo izredno drag. pač po. tudi še vedno -težko dosegljiv ključ v vratih svobodnega sve-ta. Pohujšanje »socialističnega« Jerneja s tujo šen-t-flori-jans-ko dolino je -za tajno policijo še * vedno nevarna, rdeča krpa, ki se je -udbovec bolj boji kot hudič križa.
govori s predstavniki italijanske socialistične stranke na eni strani ter vse slabši odziv, katerega uživa Zveza komunistov med jugoslovansko -mladino in delavstvom na drugi strani, sili komunistične v-oditelje k o-svajanju novih političnih -o--bli-k, ki jim (bodo omogočile, da se pri u-vajanj-u svoje politike naslonijo na -širše množice in ne zgolj ma -Zvezo fcom-unstov, ki postaja vse bolj vase -zaverovan krog starih tovarišev.
'Govora, ki sta jih izustila ob tej priložnosti Tito in Rankovič, bi v preteklosti mogli slišati na kakem množičnem s-hodu, ob priliki proslave kake obletnice ali ob odkritju kakega spomenika, odnosno bi ju mogli slišati v kakem partijskem ‘kolektivu, na kaki partijski konferenci. Tito in Rankovič nista doslej izkazovala -take posebne ča.sti »Socialistični zvezi«. Sele pred nedavnim se je linija v tem pogledu izpremenila, in Kardelj se je začel na veliko pojavljati kot vodja delegacij Socialistične zveze v razgovoru z raznimi tujimi delegacijami in posamezniki, medtem ko ;se je Rankovič resnej-še začel u-kvarjati z njenimi organizacijskimi zadevami. Zato se zdi zelo značilno, da sta si Tito in Rankovič izbrala baš plenum te organizacije za obdelavo najnovejših odnosov s Sovjetsko -zvezo in ostalimi državami na -Vzhodu in Zahodu, ne pa sestanka kakega partijskega kolektiva ali celo narodne skupščine. Saj vendar spor -z Moskvo na koimcu koncev ne zadeva z »ideološkega vidika« Socialistične zveze, marveč Zvezo komunistov. Očitno je zato, da. se jugoslovanski 'komunistični voditelji na veliko trudijo pripisati svoje spore, napake in zablode vsem Jugoslovanom in istovetiti interese enih z interesi drugih ter -tako napraviti i-z vseh državljanov »sokrivce« za vse, -kar se dogaja v juge--s-lcva-niski notranji in zunanji politiki. A »sokrivci« so običajno najmanj pripravljeni na izdajo, ker so tudi sami -kompromitirani. Ta taktika je -bila zelo usp>ešna rne-d vojno, -ko so gotovi neopredeljeni in nekomunistično nastrojeni ljudje postali -sodelavci partizanov, me -da -bi -to sami -zares hoteli.
'Nekaj podobnega se godi -tudi sedaj, •ko komunistom kot partiji -teče voda v grlo, čeprav se Tito še vedno ponosno bije na prsa in vzklika, da je komunist — in to ne kak »nacionalistični komunist«
—	in čeprav si -da-nes kaj takega, že- težko lahko privošči. Mit o komunizmu kot .borbeni sili delavskega razreda je i-zginil s ‘Stalinom in sedanje .prerivanje na- Poljskem, Kitajskem in v sami Sovjetski zvezi sili -komuniste, da se ponovno »približajo ljudskim masam« in v lastnem interesu znebijo -nadutosti in arogantnosti. -Pri tem morajo biti pripravljeni, da jih -bo javna kritika posameznikov iz »mase« zadele bolj -direktno kot doslej in da jo ‘bodo s težavo zadušili. Ni vsak tako nespreten kot Djilas! Rankovičev in Titov napad na neimenovane Jugoslovanske novinarje je v tem primeru zelo značilen. Da je »Borba« pK>s-tala glasilo .Socialistične -zveze in da se je pojavila potreba za striktno partijskimi časopisi -kot »Komunist« in .»Socializem«, ki bosta začela izhajati ta mesec, verjetno ni nekaj slučajnega. Sedaj- izhajajoči časopisi v Jugoslaviji so se do neke mere posplošili in prinašajo obilo materiala, ki ne osvetljuje položaja v Jugoslaviji ravno v najboljši luči. Lahko bi rekli, da so informacije, ki jih objavljajo ‘ti časopisi, mnogo .bolj px>--učne za tujce kot pa vsi memorandumi pripravljeni v emigraciji. Zato se komunistom zdi očitno px>tre-bno, da izdajajo še pose-bne časopise, ki naj bi' ibili »čisti«, ki 'naj bi '»tolmačili našo stvarnost« in 'ki naj bi »vodili« -druge. Z ozirom na -zmedo, -ki vlada v glavah članov Zveze komunistov, se zdi, da ni docela jasno, kako bi mogli vodi.ti druge — razen da 'bi jih poskušali voditi za nos.
Urednik ■
Zapadi zmrzlina 7 milijard škode v videmski provinci
Videmsko Kmetijsko nadzorništvo je ocenilo na 7 milijard lir škodo, ‘ki jo je zmrzlin preteklega tedna prizadel .tamkajšnjemu kmetijstvu. Od teh padejo tri milijarde n-a vinogradništvo, poldruga milijarda- na' žitarice, pol milijarde na vrtnari no in dve -milijardi na druge pridelke, zlasti ne sadje. •	,
Reševanje stanovanjske krize
I^ poročila pristojnega urada avtonomne,ga zavoda- za -ljudska stanovanja izhaja, da je -na. Goriškem v načrtu zgraditev 1601 stanova-nje. -Stroški -bodo znašali vsega skupaj 4 milijarde lir. S tem je dano upanje, da gremo proti koncu stanovanjske krize.
POROKA
Dne 4. t. m. sta se poročila gdč. Malči Cernic in g. Mirko Cotič z Vrha -sv. Mihaela. — Čestitamo in želimo vso -srečo v skupnem življenju.
Tombolo odnesel slovenski dijak
Tombolo Zelenega križa, ki so jo v Gorici igrali v nedeljo 12. it. m., je- zmagal dijak -liceja s slovenskim učnim jezikom g. Sergij Furlan.
NOVICE IZ SLOVENIJE
GOSPODARSTVO
Mussolinijev zaklad
Kje je neki ostal Mussolinijev zaklad?' To vprašanje, ki razburja italijansko javnost že od leta 1945 dalje, naj 'bi končno razčistilo sodišče v Padovi, ki zadevo obravnava že od 29. aprila dalje. Obtoženih je 36 oseb, ki so povečini pripadniki italijanske komunistične partije. Obtožnica jih obtožuje umorov, plenjenja in poneverb. Ali bo sodišče odkrilo resnico? Dosedanji obremenilni dokazi so precej pičli. Mnoge priče, ki jih obtožnica* našteva, so v teku let prav tako brez sledu izginile kot Mussolinijev zaklad. Nekaj izmed teh prič so pomorili na ozemlju med Homskim jezerom in švicarsko mejo.
Pravijo, da je levji delež Mussolinije-■vega zaklada zaplenila komunistična partija, ki da je s tem denarjem finansirala volitve leta 1946 in 1948. Italijanska vlada je zaukazala proces. Vanj pa so zapleteni tudi Mussolinijevi dediči, njegova žena in otroci.
'S pričetkom procesa je poteklo točno dvanajst let, odkar so zadnjič videli »zaklad iz Donga«. Na svojem begu proti severu so Mussolinija, ki se je s svojim •spremstvom pridružil nekemu nemškemu oddelku SS i>n je1 bil oblečen v nemški vojaški plašč, 28. aprila 1945 partizani spoznali na trgu v Dongo, malem mestecu ob severnem koncu Romskega jezera, in ga aretirali. Medtem ko so diktatorja in njegovo ljubico Klaro Petacci ustrelili, je. partizanski stotnik Neri naročil partizanki, dvajsetletni Gianni v občinski hiši v Doragu, naj sestavi seznam zaplenjenih vrednosti, ki jih mora čimprej izročiti najvišjemu poveljstvu. Zaklad naj bi vseboval 40 kilogramov zlata v palicah, poleg obilnega kovčka z raznimi dragulji, 500 milijonov lir in več vreč poročnih prstanov, ki so jih darovale italijanske žene ob izbruhu abesinske vojne.
Pravijo tudi, da ie Mussolini izročil tik pred svojo aretacijo nekaj zabojev dragocenosti SS-cvcem, ki pa da so ta del zaklada odvrgli v jezero, ker bi jim te vrednosti ovirale svoboden odhod iz Italije. 'Nekateri esesovci so kasneje izpovedali v prilog komunistom, ki so mislili, da so se s tem izvlekli iz hudo nerodne zadrege in so vso krivdo naprtili Nemcem.
Ta del Mussolinijevega zaklada so i-i skali pred leti številni iskalci in potapljači ob zahodni obali Komskega jezera. Našli pa niso ničesar. Točne podatke o izginotju orjaškega Mussolinijevega zaklada bi lahko dala na razpolago partizanski stotnik in njegova ljubica Gianna. Oba pa nista več pri življenju. Kot nekaj drugih, ki so vedeli za skrivnost zaklada, so tudi ta dva »likvidirali« lastni tovariši.
Vse uradne poizvedbe in preiskave, ki so jih od časa do časa zaukazali, so bile neuspešne. Pred letom dni pa je preiskovalni urad ameriškega kongresa zvedel za rieke podrobnosti. Poročilo se je opi-Talo na izpovedi uradnika poljskg varnostne službe, Josefa Swiatlo, ki je pobegnil na iZahod. Po njegovi izpovedi na; bi Enno Castiglione, skupno z nekaterimi komunisti izročil ves zaplenjeni zaklad centralnemu komiteju komunistične partije. Kasneje je za te podrobnosti izvedela italijanska vlada. Ko pa je zahtevala
PESEM
Morda pa res kje Šumija vodomet v izdolbeno dupljo, biserne kapljice vro.
Morda pa rumene sveče plamte v baročni kapeli pred temni oltar.
Morda kje na daljni cesti zasanjaš,
prisluhneš:
odkod ta spomin?
In v megli zagledaš narcize in jablan in gore in morje, svet radosti in bolečin.
Sestrica — morda ti pesemca drobna cvetk je nasuia v dlani.
Nasmehni se in jih pozdravi: v nfih domovina živi.
NEVA RUDOLF
izročitev zaklada, so Castiglioneja poslali na Poljsko. Tam so ga aretirali.
Sodišče v Padovi stoji torej pred zelo •težko nalogo. Z absolutno točnostjo vedo samo toliko, da je zaklad izginil.
Ev<r*ovizija
Nova oddaja »Nedelja v Evropi"
Pretekli teden so razpravljali na Dunaju zastopniki televizijskih družb osmih držav, 'ki so se že pred časom povezale v tako imenovano televizijsko omrežje: ter so pod skupnim naslovom »Evrovizija« od časa do časa organizirale skupne prenose in oddaje. Tako smo, med drugim, v zadnjem času lahko ka.r v svojih domovih prisostvovali najznačilnejšim in najslav-nostnejšim trenutkom obiska angleške kraljice v Parizu. Zdaj pa so se povezane televizijske družbe dogovorile, da bodo še razširile področje svojega sodelovanja in povečale število izmenjav programov.
Posebno novost to predstavljala televizijska oddaja »Nedelja, v Evropi«. V tej oddaji, ki bo uvedena septembra, bodo prenašali značilnosti nedeljskega življenja iz vseh osmih držav, ki so vključene v Evrovizijo. PrOigrami. ne bodo vnaprej pripravljeni, temveč jih bodo snemali i® prenašali neposredno, tako da 'bomo videli nedeljsko življenje v raznih krajih res takšno, kot je v naravi.
Za športnike bodo posebno zanimive oddaje mednarodnih nogometnih tekem, ki bodo prihodnje leto na Švedskem.
Preobrati prebivalstua
V Franciji se je rodilo lani sorazmerno več otrok kot v Italiji
Italija je v splošnem znana kot dežela, ki ima enega največjih viškov rojstev v Evropi, iz drugimi besedami, kot ena izmed držav, v kateri prebivalstvo najhitreje narašča. Libero Lenti pa je nedavno s uvodnikom v milanskem '»Corriere della Sera« zavrnil to mnenje,' ki ne velja več. Svojo trditev je podkrepil s šte-.viikami: po statističnih podatkih se je v Italiji leta 1956 rodilo 874.000 živih otrok, leta 1955 pa 869.000. To pomeni, da je v teh dveh letih prišlo pri nas 17.7 porodov na 1.000 prebivalcev. V Franciji, ki velja od nekdaj za eno izmed držav z najmanjšim prirastkom prebivalstva v Evropi in katere prebivalstvo tako rekoč stagnira, pa so v istih dveh letih (1955-56) imeli po 18,6 živih porodov na 1.000 prebivalcev, torej več kot v Italiji!
Ce upoštevamo, da je leta 1956 v Italiji umrlo 497.000 ljudi in to število odštejemo od števila živorojenih otrok, potem bi se moralo prebivalstvo države v preteklem letu povečati za 377.000 oseb. Toda ker je lani emigriralo v tujino 147 tisoč oseb, vrnilo se jih je pa veliko manj. je povečanje znatno manjše. Prebivalstvo Italije narašča torej vedno počasneje in statistiki upravičeno pravijo, da je treba odpraviti nekatere pojme o gibanju prebivalstva Italije, ker so z novim razvojem postali neutemeljeni in zastareli.
Nazadovanje rojstev v Italiji bi morda sociologa pripravilo do zaključka, da je temu vzrok splošen dvig življenjske ravni italijanskega prebivalstva.
„ Nerganje tete Mice"
Gospod Mikula Letič je ne samo znan, pač pa tudi priznan humorist. Humoristi •so po slovenski zemlji le na redko posejani, zato pa so med nami tudi 'tako vi- , soko cenjeni. Včasih je bil g. Mikula odll-čen strelec. V teh atomskih časih zastarelega klasičnega orožja pa njegova puška in nekoliko tresljajoče reke ne zadevajo vedno v črno pač pa zgrešijo včasih celo najskrajnejši zunanji -krog tarče.
Tak ponesrečen strel je. g. Letiču zletel preko tarče v »Pr. dn.« dne 8. t. m., ko je pomeril na »teto Mico«.
Gospod Stanislav Renko je pred časom v polemiki z režiserjem SNG, g. Jožkom Babičem, potarnal v »Pr. dn.«, da mu po odhodu g. VI. Bartola ni bilo mogoče s kljuke sneti novega gledališkega kritika. Kakšna škoda, da se ni domislil tržaških peric!1 Te bi preštevale prepotene srajce pri urjenju orkestra — in prvi del kritike, bi bil z ugotovitvijo števila srajc odpravljen. Za štetje atomskih severnezapadnih kodrov in vseh ostalih — vse časti vrednih — naporov pa bi poskrbel ker razna-šalec, ki se dobro spozna na zahteve Ijud-skošolskega računstva. Tako bi bil1 odpravljen tudi drugi del časopisne kritike. »Nerganje« bi povsem izostalo, in na slovenskem kuLturnem poprišču bi se tudi v Trstu močno približali vistousmer-jeni socialistični stvarnosti: ploskanju z živio klici kar po tekočem traku.
Tržačani imamo smolo s humoristi. Dokler se pogumno 'borijo proti diktaturam
O ma
Poklic jasnovidca ali »maga« je v Italiji častivreden, pa tudi donosen posel. Magi so včasih zelo popularni in zato ni čuda, da so se vključili v Montesi - proces kar trije člani te bratovščine:	Natalino
del Duca, ki trdi, da obleke Vilme Montesi ne bodo nikoli več našli, ker da jo je policija zažgala; E/.io de Santis ('»profesor Orio«), ki je izpovedal, da je bila Vilma z osebami, ki trdijo, da je niso nikoli videli, v njegovem rimskem »studiu«; in Eugenio Mastropietro - »Genius«, ki je menda sodeloval š policijo.
V Italiji je zdaj 730 uradno priznanih »magov«, ki obrtoma izvršujejo svoj poklic in od tega dobro živijo. Razen tega je pa se več tisoč »mazačev«, ki jih uradno priznani magi prezirajo. Bratovščina ima strog častni kodeks, podobno kot zdravniki. Priznani magi se borijo proti »šarlatanom«, pa seveda tudi proti tistim, ki njihovega dela ne jemljejo resno. Po pravilih bratovščine ie lahko mag le človek, ki ima poseben fluid, s katerim lahko blagodejno vpliva na druge ljudi in jim pomaga. Ljudi, ki zlorabljajo ta fluid v slabe namene, imenujejo čarovnike. Magi so bili v Italiji, odkar ljudje pomnijo. Poklic se ie pogosto podedoval od o-četa na sina, le redko na hčer.
Nekateri magi so zelo ©nani in imajo mnogo častilcev. Eden od najslovitejših je od starosti osiveli Achille d’Angelo. »Mago di Napoli«. Svojčas je prenašal na hoduljah reklamne napise po mestu. Nekoč pa ie padel s hodulj, si pretresel možgane in odnesli so ga v bolnišnico. Ko se je izi omedlevice prebudil, so opazili, da razpolaga s posebnimi darovi. Kmalu, se je d’Angelo našelil kot jasrovidec v Rimu. V svoji govorilnici je sprejemal mnoge znane osebnosti, n. pr. filmske zvezde Avo Gardner, Ingrid Bergman, Gi-no Lollobrigido in Sofijo Loren. Njegova čast mu pa brani, da bi povedal, če so ga obiskali ti ljudje kot maga.
Drugi sloviti magi so Semiramide, »Mago di Roma« in v zadnjem časi} tudi Bar-banera. Barbanera- je psevdonim Benedet-ta Pasquinija. bivšega senatorja in znanega astronoma ter astrologa, ki sestavlja vsako leto knjižico s prerokovanji, ki jo prodajo tudi po 6 milijonov izvodov. Bar-
ali jasnovidcih
banera stanuje v krasci beli vili v Foli-gnu v Južni Italiji, kjer ima tudi zvez-darno z več teleskopi.
Seveda skrbi večina magov za primerno reklamo. Nekateri pa ne uporabljajo nobene reklame, pa prihajajo ljudje kljub temu k njim. Klienti prihajajo k jasnovidcem ali zaradi osebnih težav ali pa bi si radi preskrbeli zanesljiv .tip za loterijo in totocalcio.
Vas starih ljudi
Cologna Marina je mala vasica na jadranski italijanski obali. Vasica vzbuja že nekaj časa veliko zanimanje med znanstvenim svetom. Antropologi, biologi in zdravniki prihajao v vas, da bi si pobliže ogledali življenje vaščanov. Preiskovali so ljudi; zemljo so mikroskopsko raziskovali, vodo in celo zrak so jemali v steklenicah s seboj — končno pa so morali priznati, da je vasica uganka.
V vasici Cologna Marina pričenja namreč življenje s šestdesetimi leti. Med kakimi 500 prebivalci je kar 22 patriarhov, ki so že prekoračili sto let starosti. Polnih 54 veselih starčkov in stark ima po devet križev na hrbtu, in nad 100 vaščanov je starih nad osemdeset let. Prav toliko jih je tudi po sedemdeset let starih. Od ostanka je nad 70 odstotkov že prekoračilo šestdeseto leto starosti.
Mladina pa. je kaj šibko zastopana. Navadno odhaja v Ameriko, Kanado ali pa v Avstralijo ali pa ie zaposlena po mestih. Kljub temu nimajo v vasici no-
IZLET SDD
Z ozirom na velik uspeh prvomajskega izleta in na splošno željo udeležencev organizira Slovensko dobrodelno društvo v nedeljo 2. junija t.l. enodnevni izlet v Cortino d Ampezzo.
. Ker je število prostorov omejeno, prosimo, da se pravočasno javite v tajništvu SDD v ulici Machiavelli 22-11 - tel. 36-275.
Tajništvo
benega ».starčevskega problema«. Stari ljudje tu še pridno delajo, pa čeprav so prekoračili biblijsko starost.
Dr. Enzo Pacifici, ki je skozi vse življenje prebil med kmečkim ljudstvom v Abrucih, smatra, da to ni nič posebnega. Pravi, da vsa skrivnost visoke starosti leži v mirnem življenju prebivalstva. Morda pa k temu pripomorejo tudi velike količine paprike, ki jo ljudje uživajo, posebno vitamini C. Ta ugotovitev sama pa gotovo ne zadostuje za rešitev uganke dolgega življenje vaščanov in trdoživosti prebivalcev. Mirno življenje vodijo ljudje tudi še po drugih krajih in deželah. Paprik pa pojedo na Balkanu gotovo več kot pa v Cologni Marina.
Uganka je torej še nerešena.
Akademija slovenskega učiteljišča
V ponedeljek 13. maja je Drž. slov. u-čiteljišče v Trstu priredilo svojo prvo a-kademijo v Avditoriju. Na sporedu je bilo več recitacij, klavirskih točk, poleg te-ga je še nastopila folklorna skupina ter balet, ženski zbor in uprizoritev Ingoli-čeve enodejanke »Našli so se«. Morda je bila prav ta zadnja točka namenjena počastitvi Ingoliče ve 50-letnice.
'Recitaciji sta dobro uspeli predvsem zaradi srečne zamisli reprodukcij »borov« na platno. Recitacije je z velikim uspehom pripravila prof. Valerija Venuti Gla-vičeva. Klavirske točke so bile tehtno izdelane. Posebna zasluga za folklorne točke gre prof. Ljubi Košuta Bercč, ki je izvrstno izvežbala naše gojenke. »Chopinov valček« v izvajanju Anice Cah nas je še posebno pritegnil in očaral. Znana nam je še iz baletnih večerov Slov. dobrodelnega društva. Seveda je prof. Mirca San-cinova veliko pripomogla z izvedbo na klavirju k najbolj uspeli točki večera. Tudi prof. Marija Zupančičeva ima veliko zaslugo, da ie akademija dobro uspela, ko je z novimi pesmimi skrbno in zbrano pripravila pevski zbor. Pa še prof. Jože Peterlin je s srečno roko izbral in režiral primerno Ingoličevo igro »Našli so se« ter so se gojenci še 'kar dobro odrezali.
Občinstvo je napolnilo dvorano.
in jih zaradi pikrih, zato pa učinkovitih zadetkov v črno ali pa v rdečo diktator-sko sredino tajna policija' vlači po zaporih, so nepotvorjeni oznanjevalci ljudskega mnenja. Ko pa se sami prilepijo diktaturi na vrat, je konec ne samo njihove priljubljenosti, pač pa so ie še izivi mrliči;
KDOR SE V OBRAMBI POSLUŽUJE POTVORB IN ZAVIJANJ, JE SLAB ZAGOVORNIK.	(Jean Cocteau)
Nekaj o Fickovi bezgovi pišloiici:
■Potvarjanja tiskanih 'oesea, natolcevanja ui podtikavanja namenov in smisla kritike v »Demokraciji« pa so tipičen izraz začetniških lekcij za jx>lltične pre-vzgojence iz partijskih učbenikov pokojnega Stalina. »Tete Mice« ni raznesio, ko so ji Fickovi oboževanci potolkli in odpeljali njenega duhovnega očeta, pa jo ne bodo raznesle niti Fickove vrstičarske pasje bombice, čeprav bi Ficka, ob takem morebitnem glavnem dobitku kalva.rijskih kockarjev proglasili' za .narodnega junaka, za partijskega rentnika in mu pripeli na prsa kolajno komunistične hvaležmosti.
Morda bodo fino spletene moralne vrline Fickovega intrigiranja dosegle uspeh pri tistih, na katere bi se' rad vknjižil z vztrajnim prilizovanjem, morda' pe uspeha tudi ne bo. Tako preprosto Tržačani — in tudi pevci in pevke — ne zahajajo na led, saj imajo dovolj izkušenj s partijskimi snubitvami.
Nekateri redki osiveli in gologlavi prevzgojenci so se po konjunkturističiuh modrostih o številnejših bataljonih ter po načelu: »Kjer obstoja ubožna in zastonjkarska manjšina, smo vedno na strani bogate in zaslužkarske večine!« po vojni zvlekli pač k polnim jaslim. Pri zastonjkarjih res »ne morejo tako Opereto napravit«. O tem se je prepričal že nekdanji odgovorni urednik »Demokracije«, ki je tako zamisel zasnoval že dolgo let pred Fickovo iznajdbo. Ta gospod jo je morda tudi zaradi zgornjih modrosti in načel potegnil proč od zastonjkarjev. Na> tej strani zaradi tega nismo obubožali, ali so na drugi strani obogateli, bo povedala zgodovina, in morda tudi Ficka pri tem ne bo pozabila...
Fickova bezgov k a in njegovi repni zamaški pa res niso vredni 'počenega ficka.
TISK, KI JE USMILJEN, JE SLAB T.rSK/	(Adenauer)
Se nekaj pripomb izven okviia hurno-ristike. G. Modest Sancin in tudi ostali naši gledališki igralci so po skromnem mnenju mnogih obiskovalcev gledališči dosegli zavidno višino umetniške ustvarjalnosti s svojim talentom in tudi s kritičnimi ocenami gledališke publike in strokovnih kritikov, v nasprotju z mišljenjem g. Letiča so gledališki obiskovalci, ali vsaj del teh obiskovalcev, prepričani, da smo se Slovenci že davno izkopali ia tistih davno preteklih časov, v katerih so umetniki vseh vrst — in tudi diletanti in amaterji —‘ mislili, da daje spodbudo in pogum samo cenena vsakdanja pohvala in ploskanje.
Gg. Oskar Kjuder, Modest Sancin, Renato Kodermac in gdč. Elvira Piščanče-va so sodobniki in se gotovo zavedajo nujne jpotrebe tudi kritičnih ocen, ki jim v njihovem vzponu gotovo m obešajo u-teži na peroti, pač pa jih nasprotno vzpodbujajo k še boljšemu in še uspešnejšemu poletu. Nasmehi pa, ljubi g. Mikula, so zdravje za humoriste; njihove poslušalce in bralce; na1 vrhove pa ne pripeljejo brez velikih in trdih naporov. Ce bi bilo drugače, bi kljub pomanjkanju humoristov vladala na vrhovih prava gneča.
Tudi mi, ki smo del obiskovalcev SNG. želimo ne samo »Planinski roži«, pač pa vsem netendencioznim prireditvam SNG polne dvorane in tudi ploskanje, s katerim tudi »teta Mica« v preteklosti ni varčevala — in tudi v bodoče ne bo, kadar bodo predstave SNG to zaslužile. Avtomatizacijo ploskanja pa tudi »teta Mica« odklanja, ker ji je še izza Hitlerja »nerganje« ljubše od vistousmerjenosti.
Pri prihodnjih strelskih urjenjih pa Vam, g. Mikula Letič, iskreno želi več sreče	Meta	Mica«
imiHraiiiiiiDiiuiiiimHmiuaiiuimuminininnHuiiiiniimtitHUMii
POD ČRTO
kreposti in vrline komunizma in rdečih tiranov
XVIII.
„Rdeči junak" v Pragi
. Tak samoskop>jenec, Rudolf Slansky, je bil star 51 let. Polnih šest let je bil generalni tajnik komunistične partije na Češkoslovaškem. Samo komunistične partije vzdržujejo lahko na najvišjih' vodilnih mestih dovršene zločince. Ob aretaciji, pa je bil tudi še podpredsednik komunistične vlade, ki ji je .predsedoval Zapotocky. Slansky je bil najmogočnejši človek v Pragi v razdobju 1045 do 1951, ljubljenec Kremlja, zarja komunizma. Odlikovali so 4>a za izvršene zločine z najvišjimi komunističnimi kolajnami. Samo zanj so osnovali na CeškosLovaškem '»red soaializma«, ti so mu ga z vsemi komunističnimi ceremonijami pripeli na zločinska prsa za njegov rojstni dan 31. julija 1951. Sedem tednov kasneje so ga aretirali. Trideset let je bil član komunistične partije, govornik na moskovskih kongresih, vrhunski vodja komunistične vohunske službe.
In sedaj stoji zločinec, pred kater.m se je vse treslo, v mračnem sodnem poslopju Pankracij v Pragi, kamor je sam spravil na desettisoče svojih žrtev. Dne 20. novembra 1952 je pričel senat državnega sodišča z obravnavo proti »Rudolfu Klanskemu iln pajdašem zaradi kaznivih dejanj veleizdaje, vohunstva, sabotaže in vojaške izdaje«. To na podlagi obtožnice
državnega tožilca dr. Urvaleka z dne 14. novembra 1952.
To je bil torej »rdeči junak« v Pragi, »porok ljudskodemokratičnega reda« kakor so v obširnih stolpcih komunističnega tiska prepevale sedem tednov pred njegovo aretacijo komunistične uredniške papige ob njegovem 50. rojstnem dnevu. Takrat so mu tudi dostavili brzojavko tele vsebine: »Ljubi tovariš, vsa naša partija in vse delovno ljudstvo te pozdravlja kot svojega zvestega sina in voditelja, ki ves gori ljubezni do delovnih ljudi in lojalnosti do Sovjetske zveze in do mogočnega Staliina'.« Dva. podpisa:	Klement
G-ottvvald, državni predsednik, Antonin Zapotocky; ministrski predsednik. To je bila samo ena, vsekakor najpomembnejša brzojavka izmed nekaj desettisoč, ki jih je prejel 31. julija 1951 na svojo petdesetletnico. Sedem tednov kasneje je bil slavljenec »najogabnejši capin, pokvarjena hijena, strahopeten buržujski stvor, nacionalistični diverzant, morilec.«
Proces politična senzacija
Rudolf Slansky pa ni navaden diverzant, ni navaden capi,n, niti navadna hijena, pač pa nekaj vse ogabnejšega. Komunistična neizčrpna fantazija zmerjanja in klevetanja je Iznašla novo psovko, ki so jo sramežljivo skovali že za časa Rajkovega procesa v Budimpešti: »cionistič-ni izdajalec, cionistični capin«. Ta povedek je bil jx>litična senzacija tega procesa.
Nenavadna družba 14. obtožencev je sedela na obtožni klopi v sodni palači. E-najst obtožencev je bilo židovskega poko-lenja. Sami visoki funkcionarji partije in
komunistične države. Poleg Slanskega, generalnega tajnika češkoslovaške komunistične partije, sta sedela na zatožni klopi oba njegova sodelavca, Jožef Frank in Bedrih Geminder. Tc so bili trije zločinci, pred 'katerimi se je leta in leta tresla vsa Češkoslovaška, ker so z enim samim potegljajem s .peresom odločali o življenju in prostosti vseh prebivalcev dežele. To niso bili'zgolj kaki moralni, pač pa dejanski množični morilci. Nato je bil tu naslednik Masaryka, zunanji minister Vladimir Clementis in njegova oba namestnika, Artur London in Vaivro Hajdu, od katerih je London po izvršenem državnem udaru 1. 1948 z vso brezobzirnostjo pognal na cesto številne diplomate in uradnike zunanjega ministrstva, drugi, Hajdu, pa je bil zloglasni denunciant vssh komunistov, ki jih je sam ocenjeval, ali so na liniji ali ne.
To je bila v resnici čedna družba, veren prerez skozi najvišje partijsko in državno vodstvo Češkoslovaške. Ce k t^i družbi prištejemo še 40 »pomagačev«, ki jih je navajala obtožnica in označevala za »Beneševe kreature«, in iz zaporov prignane priče — dve skupini, ki sta is dolgo čakali na obravnavo — se nam pokaže podoba vodilne garniture, ki. šteje nad sto ljudi in čaka pred sodniki na svojo usodo. Nad polovico vse te smetane češkega komunizma ie judovskega, porekla. Vsak večer, polnih osem dni, od 20. do 27. novembra 1952, so Cehi poslušal; na radiu posnetke iz sodne dvorane Poslufali so, kako njihovi včerajšnji zločinski zatiralci priznavajo najbesnejšp ziožine. Seveda ne tistih množičnih zločinov, ki so jih počejjjali nad njihovimi sorojaki, pač
pa zločine, ki so bili tako blazni, da se je moral svet začudeno spraševati, kako je mogla ta država pod šest in polletn.m vodstvom tako ogromne zarotniške in vohunske bande sploh živeti.
Da obtoženec priznava, da je vohun, kot se je to redno dogajalo pri procesih Rajka in Kostova ali pri množičnih moskovskih procesih pred dvajsetimi leti, to dejstvo je bilo v Pragi 1. 1952 malenkost. Tu v Pragi postaja zadeva zanimiva šele, če obtožencu naprtijo sodelovanje najmanj pri treh, štirih, petih tajnih službah. Zakon naveličanja deluje namreč tudi' pri komunističnih procesih. 'Dozo .zločinov je treba stalno večati, da še vzbuja zgražanje.
V ostalem pa so moskovski procesi iz let 1936 in 1938 našli v Pragi svojo nepo-tvorjeno izvirnost tako glede zmerjanja in zasramovanja obtožencev, kakor peklenskega cinizma državnega tožilca in perverzne podvrženosti žrtev. Da se je to dogajalo v Pragi, v -tisti zlati Pragi, ki je leta 1945 v širnem svetu vzbujala upanja, da bi mogla služiti za sintezo med komunizmom in demokracijo, to je vtisnilo pra-škijn sodnim postopkom poseben pečat.
Policijski ravnatelj VViveliscomba
V zaskrbljenem podrobnem kriminalističnem delu sta predsednik sodišča in državni tožilec splela preprogo cionizma vsega sveta in zlasti številne vozle tako imenovanih vzhodnoevropskih agentur, ki so jih zastopale mračnjaške figure vohunov z židovskimi priimki.
Eden izmed obtožencev, pomočnik zu-
nanjega ministra Hajdu, je svojim mednarodnim prijateljem, kljub svojemu po liniji zvestofcarskemu priznanju razkazal vso bedarijo svojega priznanja. Državni tožilec mu je dejal: »Razložite nam, kako so vas pridobili za britansko vohunsko službo!«
Hajdu, ki je med vojno živel v Angliji, je odgovoril: »Leta 1941 so me povabili na policijsko ravnateljstvo v Wiveliscom-be, da bi pojasnil nekaj svojih osebnih zadev. Peljali so me k policijskemu ravnatelju. Ta je vedel, da sem živel 1. 1939 na Slovaškem in me je spraševal o nekih industrijskih napravah. Informiral sem ga o raznih tovarnah v bližini Bratislave. Bil je zelo zadovoljen z mojimi obvestili in me je zaprosil, da bi mu v prihodnje dobavljal nadaljnja poročila.« Hajdu je nadalje priznal, da ga je lete 1946 angleški delegat na pariški, mirovni konferenci, Sir Gladwyn Jebb, izsiljeval. Sir Gla-dwyn naj bi mu bil očital stike s policijskim ravnateljem v Wiveliscombu 1. J941 in mu gtozil, da ga bo ovadil. Vse jasno in razumljivo!
Samo na nekaj je Hajdu v svojem priznanju pozabil. Njegovi zasliševale! j>a tudi niso smatrali za potrebno, da bi za tem brskali: Wiveliscombe ie bedna angleška vasica, ki šteje dva ducata prebivalcev. Kdor pozna vasico, ve tudi, da tam ni niti policijskega ravnateljstva niti policijskega ravnatelja. Kakšen sijajen o-rožnik je to moral biti, ki se je zanimal za slovaško industrijo in je nekega v Angliji živečega emigranta pridobil za britanske interese v drugi svetovni vojni!
(Se nadaljuje)
ZGODOVINSKO VAZNA SEJA tržažkega občinskega sneta
Tržaški občinski svet je izvolil na seja 10. maja za župana prof. Dulcija s 25 glasovi proti 23. glasovom, :ki jih je dobil
Cerovlje: nova šola
inž. Bartoli. Prof. Dulci pa je -takoj po izvolitvi naznanil, da 'izvolitve ne sprejme in nato to naslednji petek ponovna volitev župana, nakar pride na vrsto volitev občinskega odbora.
-Za zadnjo sejo je vladalo izredno zanimanje. V zadnjih osmih letih niso bile galerije še nikoli tako napolnjene kot tokrat. Ljudje vseh vrst in slojev so prišli 'na sejo, kjer se je imel izvoliti novi župan. Izvolitev 'Soc. demokrata Dulcija je bila sprejeta z delnim ploskanjem.
'Pred glasovanjem so govorili socialist ‘Teiner, prof. Lonza, vodja soc. demokratov, gospa Gru-ber-Benco, dr. MoreUi, tajnik misinov, in dr. Josip Agneletto. Medtem ko so bili drugi govori polemičnega značaja, je bil govor dr. Agneletta apel na občinski svet, da se še v 'zadnjem trenutku zave svoje velike odgovornosti za tržaške gospodarske in socialne probleme in naj -zato izvoii župana in odbor, ki bo, imel za seboj delovno večino, ki bo sposobna upravljati cibčino v korist Trsta in njegovega prebivalstva. Dr. Agneletto je naglasil, da je tržaški občinski svet prav v tem trenutku, ko zaseda v Trstu italijansko - avstrijska komisija, dolžan povzdigniti svoj gla.s za rešitev življenjsko važnih gospodarskih problemov našega mesta, kajti odloča se o naši usodi in o bodočnosti Trsta. Toda ko poslušamo govore v tem mestnem svetu 'imamo v.tis, kakor .da se občinsko zastopstvo bliža svoji smrti. Občinski svet je prav sedaj paraliziran in nesposoben, da bi čuval tržaške interese.
Kje je vzrok, da ni prišlo v občinskem svetu do delovne večine? Samo v nesoglasju večjih strank glede življenjskih gospodarskih problemov je iskati vzrok občinske krize,
.Industrializacija Trsta ne co dala Trstu blaginje, ne 'bo zboljšala njegove življenjske ravni, ne 'bo rešila trgovske gospodarske krize. 'Počasna .rast industrijskega pristanišča, stečaji .zadnjih časov, ki so požrli milijarde iz javnih skladov, ogromni kapiteli, ki jih industrija zahteva in ki jih nihče rad ne vlaga v mesto, ki leži tik ob meji, ,so Rimu že odprli o-čt, da je reba misliti na to, da se Trstu pomaga, c,a postane pomorski in trgovinski emporij Srednje Evrope, kajti samo tako bo Trst .zopet vstal. Zato pa. je potrebna trgovska mornarica, ladjevje, pomorske zveze, znižanje prevoznih železniških tarif in drugih dajatev. Sem spada tudi prosto cona, ne kot namen sami sebi, ampak kot instrument, ki je neizogibno potreben, da Trst postane .res pravo pomorsko pristanišče in tržišče za 'Srednjo Evropo- Toda še vedno se najdejo ljudje
—	je nadaljeval dr. Agneletto — 'kot onii supermožgani, ki si upajo predlagati, da se v Trstu ne poveča trgovinska mornarica, ker bi te izvažala v svet avstrijsko industrijo, ‘ki dela tem italijanskim proizvodom konkurenco. Kakor da bi bil Trst edina izvozna luka za Srednjo Evropo!	1
Iz poročila, ki je bilo predloženo v Trstu zasedajoči konferenci, smo izvedeli, da so tržaško pristanišče in. njegove naprave zastarele, da so tarife predrage, da je dosti birokratizma v našem pristanišču, da potrebuje vagon blaga iz Avstrije v Trst mnogo več ur kot v Hamburg, ki je za 500 km 'bolj oddeljen. Naš ofočin-
Zatnisel o Samostojni literarni prilogi se je izkazala kot posrečena in prikupna ■novost. Ko sem jo vzel v roke, da jo razrežem, sem se že vnaprej veselil predvsem ob pričakovanju razglasitve mladinskega literarnega natečaja, ki ga zasledujem vsako leto. ‘Prva — in obenem edina šibka točka priloge je-prišla do izraza prav pri rezanju: na bralca vselej neugodno vpliva knjiga ali revija, ki si jo mora šele sam razrezati. Toda s potrpljenjem je šlo tudi to. In ko je ležala lična brošurica pred menoj, sem k spoznal, da njena dokončna oblike daleč prekaša kakršenkoli poskus priloge na formatu časopisne strani. V sebi ima nekaj resnejšega in dokončnejšega.
. Nisem literarni kritik, temveč (e povprečen bralec. Zapadi tega je to pismo, ki Vam ga pišem kot odgovor na Vaše povabilo o izražen ju mnenja1 bralcev, le nekaka sinteza splošnega vtisa, ki ga je name napravile priloga »JJl-ripi«. Predvsem moram izrecno pohvaliti grafično in estetsko stran priloge, ki je na nepričakovani: višini. K temu so pripomogle v prvi vrsti lepe jn tudi tiskarsko izredno uspele reprodukcije raznih slik naših domačih slikarjev, ffc tudi v vsem ostalem diha Iz vseh strani prizadevanje in trud •urednikov, 'da bj bila prilpga nefcaj več kot za vsako ceno izpolnjena obljuba do brajfcev. V resnici je mnogo več.
Ne bom se spuščal v omembo vseh del, saj so jjh bralci samii pregledali. Za moj osebni okus pa so resnični okras te priloge pesmi in ena izmed črtic (Ceri Južnega rtiča), ki jih je poslala Neva Rudolf, ter Ljubke Sorlijeve pesem »Pomladno jutro ob 'Soči«. Za temi pa se uvršča venec črtic in pesmi, ki so vsaka ,po svoje prikupne in dajejo izrazit osebni pečat mladim in še razvijajočim se talentom.
Esejistični del priloge je nekoliko šibkejši, in to, vsaj po mojem, zaradi, neizčrpnosti nekaterih sestavkov. Res pa je, d« je s tem dana večja, pestrost iz eno-
ski svet v tem času trati -svoj čas z nepotrebnimi medsebojnimi prerekanji. ,
Dr. Agneletto je zaključil svoj v tej občinski krizi res značilen govor s pozivom na ves občinski svet, -naj se v tem skrajnem trenutku zave svoje odgovor-^ nosti nasproti Trstu in vsemu prebivalstvu in naj izvoli občinsko upravo, ki bo imela delazmožno večino za seboj, ter da s tem prepreči imenovanje 'komisarja.
Pri glasovanju, kakor je bilo omenjeno, je dobil prof. Dulci 25 in inž. Bartoli 23 glasov. Dr. Agneletto je oddal belo glasovnico; ni dal glasu prof. Dulcij.u, ker se je videlo vnaprej, da kandidature ne bo sprejel.
•Ob utemeljevanju svojega odstopa je prof. Dulci po izvolitvi utemeljeval svojo kandidaturo s tem, da je hotel s svojim odstopom vplivati na demokrščane, da še vendar odločijo za koalicijski občinski odbor, ki bi lahko računal na 31. glasov večine s pomočjo levih demokratov.
Italijansko-avstrijska konferenca
V	ponedeljek 13. t. m. iei 'zaključila svoje delo italijansko-avstrijska komisija za boljše poslovanje tržaške luke. Ob koncu so podpisali zapisnik, ki ga bodo predložili v odobritev obema vladama. Načelnika obeh delegacij sta poudarila, da so .razgovori potekali v vzdušju najboljšega prijateljstva.
'Obe delegaciji sta se sestali na osnovi 1. člena italijansko-avstrijskega sporazuma z dne 22. oktobra 1955. Kakor sta. izjavila oba načelnika delegacij, so na zasedanju obravnavali vsa vprašanja, ki za-
Madžarski duhovnik Bela Ispanki je bil istočasno s kardinalom Mindszenfy-je-m c-bsojen lete 1949 na dosmrtno ječo. O trpinčenju jetnikov s strani zloglasne; madžarske komunistične tajne policije AVO je pxjvedal med drugim tudi tole:
»Nikoli v življenju ne .bom pozabil tistih sedemdeset dni, ki sva jih s -kardinae lom prestala v kletnih prostorih št. 21, 22 in 23 na sedežu tajne policije v Andreas-sijevi ulici v Budimpešti š.t. 60.
Štiri tedne sploh nisva smela zatisniti očesa. Cez dan so naju trpinčili, ponoči pa so naju mučili z .zasliševanji. Vse to so počenjali, da bi nama izsilili priznanja, da sva »vatikanska vohuna«. Prostor št. 21 je bil podrejen policistu Lusztigu. Prostor št. 22 je bila celica, kjer so mučenci podpisovali priznanja zločinov, ki jih nikoli' niso izvršili. Prostor št. 23 p>a je bile mučilnica.
Lusztig je vodil zasliševanja, ki j-ih je »pospeševal« z udarci z gumijasto cevjo po podplatih in dlaneh. Naslednji dan tak pretepenec ,ni mogel stati na nogah niti premikati rok. Ce zaradi strahovitih bolečin mučencev Lusztig z 'zasliševanjem ni mogel nadaljevati, so trpinčencem z verigo priklenili roke k nogam. Pri tem so mnogi izgubili .zavest. Take torture je bil deležen tudi ikaTdinal. V trenutku, ko me je Lusztig na .ta način -zvezal in pre-
stavnega razloga da krajši sestavki zavzemajo menj prost,, ra ter jih je zato lahko več. Nedvomno gre prvo mes-to iu-vodnemu sestavku dr. Sfiligoja o enakopravnosti našega šolstva z italijanskim'. Spretno je grajen ter primerno dokumentiran. Dober je tudi članek o Združenih narodih. Pisen pa je nekoliko preoptimi-stičrao: redki srečni posegi te od vseh o-pevane in obenem od vseh nespoštovune organizacije so pretirano poudarjeni, medtem ko pisec .blamažnega neuspeha pri madžarski tragediji niti ne omenja. Precizen in zelo zanimiv pa je članek, ki revijo zaključuje i-n ki prinaša praktično življenjsko primerjavo med komuniztnom in kapitalizmom. Le da je na samih številkah .temelječ sestavek za literarno prilogo morda m spoznanje neprimeren.
V	bistvu je torej priloga po mojem mnenju dobra stvar in ji gre zaslužena označba nadpovprečnosti. Brez nadaljnjega zasluži, da jo človek spravi v predel. Uredništvu p« svetujem, naj toi s to iniciativo ne prenehalo in pa, naj 'bi priloga imela po možnosti vedno isto obliko, da se jo bo lahko dalo po določenem času vezati v skupino knjigo. Želim Vam mnogo uspehov, da bi »Utripi« živahno plAH •tudi v bodoče! I -	F.	S.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Veren katoličan, R. C. — Odločili smo se za Vaš nasvet ob zafcljučk-u pisma. Ob invaziji krivic ni tako hudo, če lopne jn> di v obrambi po kakšna na glavo. Pretirana gorečnost rada prisoja namene, 'ki so v. diametralnem nasprotju z mislijo pisca ali govornika. To so pač človeške slabosti. Poslali smo Vam wCath. Diges-t« s prošnjo, da nam ga po vpogledu vrnete. Hvala za Vašo spodbudo; pa pošljite še kaj!
PODPIRAJTE 8DD
devajo avstrijski prekomorski promet v Trstu.
Izjava .tudi naglasa, da so. v mnogih vprašanjih dosegli važne odločitve za izboljšanje prometnih jogojev avstrijskemu tranzitu. Tako bodo med drugim povečali š-tevilo tovornih vlakov med Trbižem ip Trstom. Prav tako bodo izvedenci poskrbeli za boljše 'izkoriščanje tržaških pristaniških naprav:
„Tisoč milj“
je zahtevala 11 Človeških življenj
Tudi letošnja avtomobilska dirka »'Tisoč milj« je 'zahtevala svoj krvavi davek. Avtomobil španskega vozača De 'Portaga je pri Mantovi j,zavozil s ceste med množico in 9 gledalcev je. pri. tern izgubilo življenje. Tudi;'vozač .in njegov spremljevalec sta bila ubije. Veliko, je bilo ranjenih, čeprav ne težko. Ker se podobni incidenti- ponavljajo ter je pri dirkah pojavnih cestah, do katerih ima vsakdo dostop, nemogoče zagotoviti varnost gledalcev, so, nekateri poslanci predložili interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj se dirko' »Tisoč milj« v sedanji obliki odpravi. Vršila naj bi -se na primernem avtomobilskem dirkališču.
V	zvezi' s to nesrečo je tudi prometni minister Angelini pozval tajnika pri vladnem predsedstvu, Russa, naj izvede strogo revizijo vseh napovedanih avtomobilskih hitrostnih prireditev, za katere je bilo letos že dano dovoljenje. Tudi minister Russo osebno nasprotuje avtomobilskim dirkam po javnih cestah. Končno odločitev bo sprejela medministrska 'komisija, ki ji -bo predsedoval Russo.
pustil usodi — je nadaljeval dan Ispanki
—	sem .zaslišal v .sosednem prostoru kardinalov glas. Njega je '»obdeloval« policijski komisar Tol,dy. Kardinal je .mehanično s šibkim glasom ponavljal besede, ki mu jih je Toldy narekoval. Dobil sem vtis, da kardinal ni več gospodar nad samim seboj. Natančno se še spominjam besed: jSeptembra, ko sem...’
V tem trenutku se je Lusztig vrnil in ostalega govora nisem mogel več dojeti. Prepričan sem bil, da so kardinala obdelovali z neke vrste elektrošokom. Ko so me namreč naslednji dan spravili v ta prostor, je stal tam železni zaboj z električno žično napeljavo.
V prostoru št. 23 pa so zapornika popolnoma golega privezali na premikajoče se ogrodje z glavo- navzdol. Priprava se. je avtomatično .gibala navzgor in navzdol. Ce mučenec kljub -nepopisnim bolečinam ničesar ni priznal, so ga -z gumijevko pretepali, da je brizgala kri. -Kakor hitro se je mučenec onesvestil, so ga polivali 'z ledeno vodo; kri in izločki pa so se stekali, v kankl, ki je bil pod mučilnico.
Pa 'taki torturi je človek postal popolnoma brezbrižen in šele čez dva dni, ko. bi moral samoprienanje podpisati, je mučenec svoje izpovedi preklical. Potem je, pričelo mučenje znova-.«
Taka je komunistična morala, tako iz-gleda raj, ki ga obljublja Vi-dali. AVO namreč ni mučila samo 'kardinalov .in duhovnikov, pač pa vse sloje in posebno še tiste socialno zavedne delavce, ki so tvegali misliti in presojati z lastno glavo.
Taka im podobna razkrivanja stalinskih terorističnih metod so najboljša '»kampanja« za pripravo na VI. pogrebni, kongres komunistične partije TO 28., 29. in 30. junija. -Posebno za slovenske pripadnike komunistične partiie pomeni podreditev tržaške samostojnosti pod komando rimskega komunističnega centralizma končni obračun a Vidalijevim centralizmom. Po nekaterih mestnih in okoliških predelih se slovenski pripadniki KP po nekaterih poročilih resno ukvarjajo z mislijo lastne, samostojne organizacije. Ali bo tai misel prodrla, in kako se Ibo ta organizacija imenovala, pa poročila ne povedo. Res pa je, da preživljajo slovenski komunisti — ne samo preprosti člani, pač pa tudi aktivisti, in funkcionarji slovenske narodnosti —težko notranjo krizo.
-Ker vemo, da so se slovensjd komunisti vedno in še posebno v zadnjih mesecih zavzemali za -ohranitev samostojnosti, jim je torej Vliteli'enostavno povedal, da jih je doslej -teibtičho vodil za nos. SMfctf, ko misli, da so že dovolj kuhani, jih (bo mimo vtaknil v tisti lonec, za katerega jih je že od vsega začetka namenil.
Kaj pomeni centralizem na vseh po,
Slučajno smo čitali dne 4. maja v »Primorskem dnevniku« članek pod naslovom .»Sola v Boršt-u« in se -začudili, da se pod tem naslovom obravnava vprašanje nove šole za Cerovi je. V tem članku bi rad gospod župan iz 'Nabrežine opravičil sebe in svoj občinski odbor za odgovornost, da bo -niova- 'šola za Cerovlje zidana v »Borštu«, -to je v gozdu in ne v vasi, kamor bi po -vsej pravici spadala. Ta članek i--ma polno netočnosti.
Ustno in pismeno smo- prosili občinsko upravo, naj na-m pri vasi- postavi novo šolo, katero nam je priborila prejšnja demokratična občinska uprava, a ibilo je ■zastonj. Novi občinski odborniki so bili skoraj užaljeni, da se predrznemc ka.j vprašati prc-ti njihovim načrtom in zamislim.
Velika večina cerovskih vaščanov: 30 hišnih gospodarjev od celotnih 38 se je podpisalo in zahtevalo šolo v vasi, a iz. gleda, da bo s podporo občinske uprave zmagala manjšina (8 hišnih gospodarjev,; s -tremi najemniki ih s petimi, ki nimajo, nobene pravice do besede v tej zadevi in še s par drugih, ki pa so že dali svoj podi pi-s za gornjo zahtevo). To naj bi bilo u-poštevanje ljudske volje, s katerim je .tako agitirala ob volitvah nova občinska uprava.
Izgovor, .da se na ta način prihrani denar, ker je tam v gozdu jusarski svet, je prazen. Denar za nakup zemljišča pri vasi bi obilno prihranili s tem, ker bodo potrošili za napeljavo elektrike in vede v Boršt.
Izgovor, da bi v vasi promet motil šolski pouk," velja, prav nasprotno: vas je mi.r-na in izven glavnih cest, nova- šola po zamisli občine pa bo ob glavni cesti, kjer je prome-t in motenje.
Gotovo je, i® tega se vsi zavedamo, dq so bili interesi naše vasi v tej zadevi žrtvovani drugim interesom: -občinskim ali
priščih javnega življenja, tega- se zavedajo mnogi slovenski komunisti, posebno pa še tista ogromna večina1, ki se je dolga leta .iskreno in. ne samo taktično borila za samostojnost.
Koliko Veljata odločnost in pogum slovenskih komunistov pa -bo odkrila že bližnja prihodnjost.
Belih uspeh slouenshe šole na razstavi v Boenu
'Prof. Černigoj, 'ki poučuje na Višji realni gimnaziji, je lahko ponosen na lepe uspehe, ki jih dosega- s svojimi dijaki. Prvič po vojni so bili slovenski dijaki nagrajeni leta 1952 na razstavi v Turinu prav po njegovi zaslugi. -Dijaki nižje srednje šole so tedaj dobili, diplomo, ki še sedaj visi na hodniku -zavoda. Ko je prof. Černigoj uvedel v šole tako imenovane »kolektivne risbe«, o katerih smo že poročali, so bili dijaki Slovenske realne gimnazije nagrajeni v Ljubljani.
Ko je prof. Černigoj pred meseci dobil povabilo, da bi tudi njegovi dijaki prispevali za razstavo v -Bocnu., se je takoj spravil na delo. Dijaki so zbirali risbe in kmalu nato so jih poslali v Bočen. Ta. razstava ni bila izključno slikarskega značaja, saj je. -bilo -mogoče tekmovati tudi v prozi in poeziji v italijanščini in nemščini, v slikarstvu, -kiparstvu, grafiki in fotografiji.
-Od tržaških tekmovalcev so 'bili -nagrajeni -le trije, od teh pa- dva iz 'Slovenske realne gimnazije, tretji pa iz Tržaške u-metniške akademije. Oba nagrajenca pa sta prav iz onega razreda, ki je že zmagal v Ljubljani. V .fotografiji je Pino Rudež -zasedel drugo mesto, v slikarstvu pa je, Edvard Zaijec dosegel četrto mesto.
Tako smo še enkrat dokazali visoko raven naših šol.
Obvestilo rejcem bikcev
Obveščamo (zainteresirane živinorejce, da se bo vršil v mesecu j-uniju spomladanski pregled za potrditev Nikov.
Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenh, nad 10 mesecev starih bikcev, za katere nii v teku prošnja e»a potrditev.
Torej vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega meseca junija stari 10 mesecev, morajo predložiti potoni svoje občine do konca -tega meseca prošnjo -pa posebnem obra-zcu, ki se dobi tetotam, naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov; .ulica Ghega 6-1.
<p,rav tako -morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih -bikov, katerih potrditev poteče meseca- junija.
Vsa' potrebna pojae-nila se dobijo na sedežu komisije ali -telefonično na štev. 23-927.
osebnim, zato se po pravici ou-timo užaljene.
Naši očetje so postavili to vasico v mirno dolino pod Grmado in mi želimo, naj bi tu ostala in se razvijala in nihče nim^ pravice, da se iiz tega norčuje v svojih časopisnih člankih. -Po našem skromnem mnenju se šola zida za sedanje cerov-ske otroke in ne za tiste, ki -bodo šele zrasili v novih Cerovljah, katere si zamišlja na-depolna občinska uprava. Znano je, da sta celo obe novi hiši, ki sta v bližini, kjer naj bi stela nova šola, -sad vojne, rnie pa normalnega razmaha naše vasi.
Ta kraj, .ki je tako pri srcu občinski -u-pravi, ima kaj nesrečno preteklost, saj je -bilo samo v sedanjih desetih letih prav na tem prostoru kar šest umorov.
M,isiirrfc>, da ima občinska uprava še možnost, da ugodi željam večine cerovskih c.bčinarjev, če kaj da na ljudsko mn-enje in želje. (Sicer pa .bomo vedeli, vkljub vsem zagovorom, kdo so krivci, da boupaša šola izve-n Cerovelj, in to bo rodilo, ob priložnosti svoje posledice.
Prizadeti cemvski starši
Fo sledovih razdejanja slane in burje
Pet dni pred koledarskim urnikom so -letos udarili v našo deželo tradicionalni -ledeni- možje. Nenadoma so prihrumel-i v začetku prejšnjega tedna z burjo -in snežnim metežem. Bil je t-o pravi februarski dan v začetku zelenega in že odcvelega maj-nika. Ves Kras je pobelil sneg, burja pa je divjala s hitrostjo -nad 90 km‘na uro.
Ponoči se je na vso nes-rečo nebo zvedrilo in ves Kras, Vipavsko dolino -in Brda ie* pokri-vala debela slana. Zbegani ljudje so prižigali kresove in, na vrtovih z v-odo močili povrtnino. Pa- hi -zaleglo. Slana je požgala trtno mladje, krompir, fižol, -sadno drevje .i-n zelenjavo. Pogled na vse to razdejanje je -bil naravnost grozoten. Ves poljski, sadjarski in vrtnarski: pridelek je bil uničen.
Ko smo obiskovali kraške vasice i-n spraševali vaščane o nesreči, se je -zdelo, kot de y vsaki hiši leži mrlič. Koliko truda, dela in denarja je povzročilo neurje! Koliko skrbi za bodočnost je čez noč prevzelo slovenske domove!
Vinski pridelek je verjetno ves uničen. Kmetijsko nadzorstvo priporoča vinogradnikom, naj trenutno še ne .po-sežej-o po Škarjah, ker je potrebno ugotoviti, ali si .trte .z novimi poganjki ne bodo vsaj deloma opomogle. Ce pa že moramo -skrajšati mladike, naj puščamo za bodoči zarod vsa-j po tri očesa. V re-s-nici učijo izkušnje, da si mlade, krepke trte .same nekaj pomagajo, zato pa je potrebno, da jim pognojimo z umetnimi gnojili, saj itudi. premražen človek potrebuje predvsem o-krepčil.
Krompir bodo mora-li -verjetno 'n-a novo posaditi, če bo .pri -hiši še kaj -semenskega krompirja. Isto velja za fižol.
Oblasti bodo morale čimprej poskrbeti za to, da kmečkemu prebivalstvu z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskočijo na pomoč. Za naše Kraševce, Vipavce in Brice je pomenila slana pravo povodenj. 'Proti vremenskim nezgodam so v zadnjih letih vedno -organizirali podporne akcije. -Sedaj smo na vrsti Kraševci, Vipavci in Brici.	-----------
Razstava
JNarodne in Studijske kniinjice
Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi v ponedeljek, torek in sredo, t. j. 20., 21. in- 22. t. m., v -svojih prostorih v. -ul. Ge.ppa 9 knjižno razstavo ob 10-letnici svojega obstoja.
Otvoritev razstave bo v ponedeljek 20. t. m. ob 18. uri.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TR2ASKO OZEMLJE <
V	soboto 18. t. m. ob 21. uri v SV. KRKU
Armand Salacrou,
ZBODBfl za SMEH
GOSTOVANJE GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA IZ KOPRA -v s-o'bo to 18. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19. t. m. ob 17 -uri-v dvorani na stadionu »Prvi imaj«, Vrdelska cesta 7 Moreto v Cabana.
Dona Diana
komedija v treh dej. - 5 slikah
Odgovorni uradnik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIO Tiskarna Adria, d. d., v Titou
Ime, ki* pomeni vse za poznavalce blago!
OBIŠČlTb
IM A G A Z I N ANGLEŠKEGA BLAGA
(M A G A ZZINO STOFFB INGLbSI)
SkladiAčei
TRST- Ulica S. Nicold 22 Telefon Atev. 3I-I38
IMh, KI POMBNI:
kvaliteto - modo jamstvo zaupanje za potrošnike klasifinega moškega in ženskega blaga
Z nahupom dobrega angleškega in domačega blaga prihranite denar
Obiščite nas in se prepričajte osebno 1
GLAS O „UTRIPIH“
Inkvizicija - Vidalijev vzor
Kako so stalinovci mučili zapornike na Madžarskem in kako Vidali povzdiguje mučitelje...