Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 EEOTOE. Entered m 8e$ond-Claee Matter, September 21, 1903, a* the Poet Office at N«w York. N. Y.f under the Act of Oongreae of Much 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1879 NO. 60. — ŠTEV. 60. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH IS, 1907. — V SREDO, 13. SUŠ CA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Kritičen položaj radi californijskih Japoncev. V WASHINGTON^ SO V VELIKIH SKRBEH VSLED SOVRAŠTVA PROTI JA-P O N C E M. Bati se je, da se obravnave med Ja-poasko in Zjed. državami ne prenehajo. JAPONSKE KRIŽARKE. Washington. 13. marca. Japonska »sedaj še ni protestirala pri držav-mu oddelka radi nastopa califor-jske postavodaje proti Japoncem. Calif orni j i so v gorenje j zbornici rejeli predlog glede posebnih šel za ongolce in tudi prepoved, vsled kare Japonci ne smejo več jemati zem-Šč v najem. Ko jo bilo to že spre-to, jc- predsednik preprečil z znano zoja\ ko sprejem nadaljnih predlo->v. Dasiravno ti predlogi Še niso po-ali zakon, ko v Washingtonu vendar v velikih skrbeh, kajti nastop Cali-rnije bode preprečil nadaljevanje iravnav med Japonsko in Zjed. dr-vami. Vrhu tega šolski svet v San unciscu še vedno ni razveljavil od-dho, vsled ktere japonski otroci ne icjo obiskovati šole zajedno z beli- — Velika japonska oklopna kri/.ar-. Tsukuga pripluje dne 8. maja v anjpton Roads, Va. Za njo se vsi .-tniki nuše mornarice zanimajo in *cr zaradi t<-,'a, ker vozi po 22 milj uro, oziroma hitreje, nego ktera-,li na-ih križark. To kri žarko so iz-lali Japonci sami, na lastnej ladje-Inici in ricer v dveh letih. V tako atkem ?asu v Ameriki Še niso izde-li ni jedne vojne ladije. DEPUTACIJA INDIJANCEV PRI PREDSEDNIKU. Glavarji Cheyenne-Indijancev v Belej hiM. Washington, 12. marca. Včeraj se je v '11 Belem wigwamu" vršil resen pow-wow ali posvetovanje med predsednikom Rooseveltom in nokterimi glavarji Cheyenne - Indijancev iz Wyominga. Cheyenni so prišli v Washington, da protestujejo proti temu, k«ir namerava vlada Ute-Indijan-ce preseliti nazaj v Utah, tako da ne bodo več blizo svojih bratov Cheyen-nov. — A Ute-Tndijanci so imeli v Utah lepo ^iP rezervacijo, toda vse boljše kraje so jim odvzeli, na kar s«) Indijanci raje odšli in se napotili v deželo Cheyen-nov, kar jim je pa vojaštvo preprečilo. Na to so se nastanili v okolici Fort Meade, kjer zahtevajo, da se jim dovoli oditi v deželo Cheyepnov. Anglija v James to wnu. London, 12. n_arca. Šest vojnih ladij, ki spadajo k I. angleškemu bro-dovju križark, se v Portsmouthu pripravlja na pot v Hampton Roads k mednarodnej momarirnej paradi povodom otvoritve razstave v James-townu, Va. Glavni krov na zastavnej ladiji rear-admirala Neville, na oklopnej križarki Good Hope, so pripravili za prirediiev plesa in druzih zabav. Denarje v staro domovino pošiljamo: ca $ 20.45 ............ 100 kron, za $ 40.80 ............ 200 kron, sa $ 203.60 ............ 1000 kron, sa $1017.50 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 18. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft PRANK SAKSER, Street, New York. O. Obravnava proti milijonarju Thawu. WHITE JE V SVAK ZASLIŠAN KOT PRIČA; IZPOVEDAL JE ZA THAW A ZELO NEUGODNO. Razgovor z obtožencem pred umorom. Tedaj je bil pri zdravi pameti. 4'NEVIHTA MOŽGANOV". Po daijšem boju med pokrajinskim pravnikom Jerome in zagovorništvom so včeraj v obravnavi proti milijonarju Thawu Ikončno vendarle smeli za-slisati James Clinch Smitha, svaka u-streljenega Stanford Whiteja, kteri je izpovedal o svojem razgovoru s Tha-ffom, ki se je vršil baš pred umorom na strehi gledišča Madison Square Gardena. Zaslišanje Smitha pomenja za pokrajinskega pravnika veliko zmago nad zagovorništvom, to tem bolj| ker se je Mednje na vso moč trudilo, da prepreči to zaslišanje. Z izpovedjo Smitha-, ki je oni večer, ko je Tuaw ustre il Whiteja, govoril s Thawom, je skušal Jerome dokazati, da je bil Thaw tedaj popolnoma pri zdravej pameti, tako da o pri si ovne j '' možganskej nevihti'' (braiu storm) ne more biti govora. Smith je izjavil, da se je Thaw z njim povsem pametno razgovarjal, in sicer o denarju, delnicah in potovanju v Evropo. Smith je tudi natančno oipisal umor na strehi. Thaw se za zakisanje Smitha niti zmenil ni. in fco je pripovedoval o tragediji, je celo adehal. Z zas iševanjem Smitha se danes nadaljuje. -o- VELIK POŽAR V BROOKLYNU. Po troumem divjanju so požar omejili. Škoda znaša $100,000. Včeraj zjutraj po 5. uri je pričelo v velikej mizarskej tovarni Charles Rothenbacha. 199—217 Star Street. Brooklyn Borough v New Yorku goreti. Ogenj se je hitro razširjal in je napravil za $100,000 škode. V hišah v okolici tovarne stanujejo sami Italijani, kteri so, ko so zapazili ogenj, pričeli, kakor običajno streljati skozi okna, da so tako privabili policijo, ki je potem pozvala gasilce. Na lice mesta so dospele tri sot ni je gasilcev. Italijani so morali svoja stanovanja ostaviti, ker je bila nevarnost velika, da se ne razširi požar tudi na stanovanjske hiše. DRAG POLJUB. Mrs. Laura White zahteva za poljub $15,000. Newburg, N. Y., 12. marca. Mre. Laura White iz Central Valley, N.Y., je vložila tožbo proti John J. Sean-nellu na plačilo $15,000 odškodnine, ker jo je brez njenega dovoljenja poljubil. Mati imenovane Laure je bila u-službena pri Scannellu in Laura, ki je stara 25 let, je bila v minolem oktobra pri njej. Ko sta bili sami v hiši, jo je Scannell trikrat poljubil. O tam je takoj naznanila svojej materi, na kar sta pobrali svoje predmete ter nemudoma odšli k prijateljem v Central Valley. Mrs. White je najela odvetnika R. W. Dough tyja v Fishkill • Landing. Izumitelj umrl kot siromak. Hanover, Conn., 12. marca. Tukaj je umrl Rudolf W. Fuller, izumitelj stroja za izdelovanje podkev. Pokojnik je bil star 85 let. Ljudje, ki so spravili Fullerjevo iznajdbo na trgo-višče, so sedaj milijonarji, toda Fuller je umrl kot siromak. io si namenjen ženo, otroki ali pa sarsMke ter prffatefle v Ameriko vzeti, ptiti za pojasnila in volne cene na: FRANK SAKSEsT m Greenwich St, New York, N. Y„ ker tu bodei na p^jstreže o« Bik vseh impitaih Južne republike. Vojna v Srednji Ameriki. PREDSEDNIK REPUBLIKE HONDURAS, GENERAL BONIL-LA, JE BAJE RANJEN. Hondnrci trdijo, da njihova vojska zmaguje. DVOBOJ V PANAMI. Panama, Panama, 12. marca. Bivši minister inostranih del republike Nicaragua, Fernando Sanchez, je dospel semkaj. Včeraj je dobil od predsednika Zelaya brzojavno poročilo, da je bil hondurski predsednik Bonilla v bitki pri Namasique ranjen. Puerto Cortes, Honduras, 12. marca. Iz San Pedro do Sul se po se lih poroča o bitki, ki je pri Namasique trajala dva dni. Oddelki hondurske vojske so dne 6. t. m. napadli sovražne čete pri Na/masique in zasedli tri važne pozicije. Nicaraguajci so se u-mikali od vasi do vasi. Njehove zgube so velike. Hondurske čete so bile majhne, toda so vkljub sovražnemu bombardiranju napredovale. Pri tem so Hon-durei oplenili mnogo streljiva, pušk in zalog jestvin. Bitka je trajala pet ur. Mesto Namasique ni poškodovano. Chotuta, Honduras, 12. marea. Dne 7. marca so nicaraguajske čete skušale zopet zasesti mesto Namasique in so napadle hondursko konjico v Yusugare, vendar je pa slednja napad odbila. General Emiliano Chemorro je po-poludne napadel Antiguo Depilto, koder je bilo 400 nicaraguajskih vojakov, kteri so bežali; petdeset jih je vjel. Panama, Panama, 12. marca. Tukaj je prišlo do prepira med tajnikom ameriškega poslaništva, William F. Sandsom, in M. Rosenthalom, uglednim francoskim trgovcem z biseri. Njun prepir je osoben. Sedaj sta si napovedala dvoboj, kteri se vrši danes. William F. Sands je doma iz Wash-ingtona in je stopil v diplomaticno službo v letu 1896. Tedaj je bil imenovan drugim tajnikom poslaništva v Tokio, na kar je bil leto kasneje prestavljen v Seoul, Korejo. Leta 1905 so ga poslali v Panamo. ŠTRAJKARSKI NEMIRI V LOUISVILLE. Štrajkarji so napadli s kamenjem vozove ulične železnice. Par ljudi ranjenih. Louisville, Ky., 12. marca. Štraj-kujoči uslužbenci tukajšnje ulične železnice so včeraj priredili velike izgrede. Med tem ko vozi običajno po mestu vsaki dan neprestano po 600 vozov ulične železnice, vozilo jih je včeraj le sto, na kterih so bili neunij-ski delavci Louisville Railway Co. Štrajkarji so te vozove napadli s kamenjem. in prepodili neunijske uslužbence. Ker je promet popolnoma ustavljen, je moralo v mestu prenočevati kacih 3000 prebivalcev iz predmestij. Policijski kapitan Jacobs je obtožil par policajev, kteri niso hoteli a-retovati nemirnih štrajkarjev. Štrajk rudarjev v Montani. Butte, Mont., 12. marca. Štrajku-joči rudarji bakrenih rudnikov sklenili so skleniti s podjetniki pogodbo, vsled ktere bodo delali na podlagi spreminjujoče se plačilne lestvice v soglasja s ceno bakra. Delavci, ki delajo pod zemljo, bodo dobivali največ na dan po $4, ako bode veljal funt bakra več nego 25e, in $3.50 na dan, ako bode veljal funt bakra manj, nego 18 centov. Družbe so s tem kompromisom zadovoljne in so že danes sklenile z delavci pogodbo za dobo petih let. Katastrofa v Franciji. . Tristo žrtev. SKLADIŠČE SMODNIKA NA NE-KEJ FRANCOSKEJ OKLOP-NICI ZLETELO V ZRAK Grozna katastrofa se je pripetila v pristanišču ▼ Toulonu. OKLOPNICA JENA. Do 19. marca je ie čae sa naročbo knjig dražbe sv. Mohorja. Kdor rojakov še ai naročen, naj do tja nam pofije |L00 in v jeseni dobi 6 lilafh taji*. Toulon, Francija, 12. marca. Na jednej v tukajšnjem pristanišču usidrani oklopnici francoske vojne mornarice, pripetila se je danes grozna katastrofa, ktera je slična onej, ki se je pripetila svoječasno na ameriŠkej oklopnici Maine. Skladišče smodnika na omenjenej oklopnici, — baje jej je ime Jena — je zletelo v zrak, ker se je vnel nek torpedo. Število usmrtenih in ranjenih mornarjev se ceni na 200 do 300. Vsled splošne razburjenosti in zmešnjave za sedaj še ni mogoče dobiti podrobnosti o katastrofi in tudi ime oklopnice, na ktere j se je pripetila razstrelba, ni dognano. Oklopnica Jena je opremljena s stolpi za topove in nosi 11,861 ton. Zgrajena je bila v Brestu 1. 1901. Na njej je 631 mornarjev in častnikov. Njen poveljnik je kapitan P. Adi-gard. Kasneje. Sedaj je dognano, da se je razstrelba pripetila na oklopnici Jeni, ki je bila usidrana pri Mis-siessy. ♦ * * Toulon, 13. marca. Pri razstrelbi na oklopnici Jena je bilo 80 mornarjev na mestu ubitih. Kontre-admiral Manceron in na stotine mornarjev je grozno ranjenih, tako, da bode skupno število žrtev gotovo doseglo 300 mož. V mestu in po vsej Franciji vlada žalost. Ves zadnji del oklopnice je v razvalinah. Razstrelbe, ktere so sledile jedna drugej, so metale trupla mornarjev visoko v zrak in delavci, ki so bili na delu v arzenalu, so bežali na vse strani. Mornarji, ki niso bili ranjeni, so kar trumoma skakali v vodo. — Najpreje se je razletel jeden torpedo in temu so sledile druge razstrelbe, kajti vse skladišče nabojev se je hipoma vnelo ter razdejalo jed-no najlepših francoskih vojnih ladij. Ladija je bila ravnokar prenovljena in bi se danes pridružila sredozemskemu brodovju. Radi tega je bilo moštvo na njej polnoštevilno in sicer: 1 kontre-admiral, 24 častnikov in 630 mornarjev. Mornarji Jene so baš pred razstrel-bo kosili in so se potem razkropili po ladiji ter se pripravljali za pot. Takoj po prvej razstrelbi se je vsa ladija stresla in med mornarji je takoj nastala panika. Oni, ki so bili spredaj, so poskakali na kopno kraj ladije ali pa na drugo stran v vodo. Mnogo jih je na kopnem obležalo smrtno ranjenih. Oni pa, ki so bili pod krovom, so bili v groznem položaju in v temi so le težavno v paru iskali izhoda. Mnogo jih je obležalo nezavestnih. Med tem so se razstrelbe nadaljevale in zadnji del ladije je pričel goreti. Po zraku leteči komadi železa so napravili v okolici veliko škodo. Vsi rešilni poskusi so bili zaman. Oblasti so rabile 30 minut, predno so našle ključe za vodovodne hidrante, na kar so pričeli gasiti. Potem se je pričelo iskanje mrtvecev in ranjeneev. Dolenji krovi so bili polni kosov Človeških trupelj in tudi voda je bila polna kosov člove-^ega mesa. Mnogo mornarjev je bilo raztrganih na drobne kosce in tako se ne bode nikdar vedelo natančno število mrtvecev. Oni pa, ki so ostali pri življenju, so grozno ranjeni; mnogo jih je znorelo in zopet drigi so oslepeli. Ranjence so prepeljali v razne bolnice. V zadnjem delu ladije, nad skladiščem smodnika, so bile kajite častnikov £n tako je večina častnikov ubitih in ranjenih. Kapitan Vertier je zgorel in njegovo truplo ter nekterih drugih častnikov so kasneje našli. Dva kadeta sta bila na mestu usmr-tena in o druzih ie ni nič znanega. Vee kar je bilo pod krovom, n je brezdvomno sadoiUo. V bolniee eo pripeljali do vBenj svefter 150 ra- Oklopnica Jena je popolnoma zgubljena, kajti poprava je nemogoča. V bolnicah je po noči umrlo šest ranjencev. Angleški kralj Edward je brzojavno izrazil svoje sožalje. Vesti iz Rusije. Preprečena demonstracija MONARHISTI SO NAMERAVALI V DUMI PRIREDITI DEMONSTRACIJO. Prihodnja seja dolenje zbornice se vrši dne 15. t. m. BOJ V MOSKVI. Petrograd, 13. marca. Se"ja gosu-darstvene duime, ktera bi se mora a vršiti danes, se bode vršila dne 15. marca. Sejo so preložili,, ker mora odbor poslancev še dalj časa pregledovati poverine listine poslancev. — Pravi vzrok temu je pa dejstvo, da so konservativci nameravali dne 14. marca, ko je obletnica umora carja Ale-iksandra IL, prirediti monarhično demonstracijo. Konservativci so hoteli predlagati, da se priredi maša za-dušnica za umorjenega carja in so misili, da bodo s tem obštrukcijo iz-nenadili. Pri tem so upali na to, da bodo izzvali antimonarhieno demonstracijo. Odesa, 12. marca. Nedavno ustreljenega poveljnika trdnjave Sebasto-ipolj, generala Neprujeva, je vlada baš na dan njegove nasilne smrti prestavila v drugo posadko. To je storila vlada vsled prošnje prebivalstva, ktero je prosilo vojnega ministra, naj pošlje v Sebastopolj druzega poveljnika, ker je bilo prebivalstvo mesta vedno v nevarnosti, kadar je prišel general Neplujev na ulice. Neplujeva so teroristi dvakrat napad i z bombami in vedno se mu ni nič zalega zgodilo, pač pa je bilo več meščanov z bombami ubitih. Pri jednem napadu je bilo ubitih 40 meščanov in 100 jih je 'bilo ranjenih. Moskva, 12. marca. Med policijo in tolpo revolucionarjev prišlo je včeraj na tukajšnjih micah do boja z revolverji. Jeden policaj je ustreljen, dva revolucijonarja sta ranjena. Štiri so zaiprd. Slede je, ki niso stari •niti po 20 let jbode sodilo vojno sodišče. Jalta na Krimu, 12. marca. Hišo, iz ktere je priletela bomba, ki je ranila poveljnika tulkajšnje posadke, polkovnika Dumbadža, so na povelje polkovnika požgali. Ko je hiša gorela, se je v njej razletelo vse polno nabojev. Aretovali so tudi jednega sokrivca napadalca, kteri je bil oblečen v žensko obleko. Napadalec se je, kakor se je včeraj poročalo, ustrelil. — V KNOXVTLLE, TENN., SO BREZ SALONOV. V Tennessee je sedaj težavno dobiti pijačo. Knoxville, Tenn., 12. marca. Z večino 2000 glasov je tukajšnje mesto včeraj sklenilo odpraviti vse gostilne in sicer v soglasju s takozvanim A-damsovim zakonom, kteri velja za vso državo, ako se prebivalstvo posameznih mest z glasovanjem izreče za to. Prebivalstvo je včeraj priredilo po mestu obhod z belimi zastavami in kričanjem: "Salooni se morajo odpraviti!" Prohibicijonisti slave danes svoje orgije in sedaj velja geslo: "Na pot v Chattanoogo!" V četrtek bode glasovalo prebivalstvo v Jaeksonu in sicer najbrže s takim uspehom, kakor v Knoxville. V petek se vrši glasovanje v Bristolu. V vsej državi bodo potem le še tri mesta, v kterih so gostilne: Chattanooga, Nashville in Memphis. Iz Avstro-Ogrske. Nemci proti Vsenemcem. ZNAČILNA IZJAVA OGRSKEGA MINISTERSKEGA P R E D-SEDNIKA WEKER-L E J A. Trgovinski minister Fran Košut v po-vzdigo železniškega prometa. NEKA - NEW YORK. -o— Budimpešta, 13. marca. Ogrski mi-nisterski predsednik dr. Wekerle je nastopil v javnosti z izjavo, ktera je obudila splošno zanimanje in pozornost. On je izjavil, da Vsenemci preplavljajo deželo s svojimi literarnimi proizvodi. Proti takemu veleizdaj-stvu zamore nastopiti najuspešnejše kak patrijoticen nemški list. Vlada že deluje na ustanovitev tacega časopisja na Ogrskem. Budimpešta, 13. marca. Trgovinski minister Fran Košut je poslanskej zbornici predložil zakonski predlog, kteri pooblašča vlado, izdati 90 milijonov kron ($19,000,000) za nabavo novih železniških vagonov in lokomotiv v svrho povzdige železniškega prometa. Reka, 13. marca. Ogrski merodajni krogi obravnavajo z večjimi lastniki parnikov v Nemčiji, Belgiji, Franciji in Nizozemski glede parniskega prometa med Reko in New Yorkom. Par-niki bodo pluli navidezno kot last kake ogrske družbe in sicer vsakih 14 dni. UREDNIK 4' GLASA SVOBODE * * ARETOVAN. Ivan Kraker v Chicagu je moral radi dopisa o "šterkanju" v ječo. Iz Chicago, 111., se nam poroča z dne 1C t. m., da je tamošnji zvezini pomožni maršal aretoval Ivana Kra-kerja, urednika zloglasnega lističa "Glas Svobode". Kraker je moral v ječo radi tožbe Rev. I. Kranjca iz South Chicaga in slovenskega duhovna v Pueblo, Colo., in sicer radi znanega dopisa iz La Salle, 111., o "šterkanju", ker dopis, kakor smo že javili, ni v soglasju z revidiranimi šta-tuti zvezine pošte. Milijardar Weyerhausen se ni zgubil. St. Paul, Minn., 12. marea. Vest, da se je milijardar Frederick Weyer-hauser v Oeliforniji zgubil, ni resnična, kajti on je tukaj v fit. Paulu na svojem domu. On izjavlja, da je prebil ve&rno svojega Življenja v go-zdih in da je izkljtrieno, da U ae *rt-bil v KRETANJE PARNIKOV. Dospeii so: 'Smolensk 11. marca iz Libave (že po-ročano) s 1013 potniki. Dospeti imajo: Va deri and iz Antwerpena. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa. Victorian iz Liverpoola. Weimar iz Bremena. Nedkar iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Eugenia iz Trsta. Patricia iz Hamburga. Chemnitz iz Bremena. Canpathia iz Reke Turkestan iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Soutihamptona. La G ase ogne iz Havre. Californie iz Havre. Cedric iz Genove. Finland iz Antwerpena. Caledonia iz Glasgowa. Bosnia iz Hamburga. Statendam iz Rotterdama. Odplali eo: Baltic 13. marca v Liverpool. Trave 13. marca v Bremen. Potsdam 13. marca v Rotterdam. OdpluH bodo: La Savoie 14. marca v Havre. Brandenburg 14. marca v Bremen. Pannonia 14. marca v Reko. Vaderland 16. marca v Antwerpem. Deuteehland 16. marea v Hamburg. Carmania 16. marca v Liverpool. New York 16. marea v Southampton. Fntnaasia 16. marea v Glasgow. Pretoria li- marea v Hsmbuig. B&ti&M1 v '1 'f'-friiL. * • • • l')- ■ ., ; M'. tfiSte-^SSiaiŽHifeii^?"'?! / i/iisji .^ii WINNET0U, Rdeči Gentleman je izšel in se dobi !. zvezek m 40c., I. in II. zvezek pa za 75*. s pošto vred. Upravništvo "Glas Naroda" |09 Greenwich St., New Yodt Bazne novosti iz inozemstva, BOLGARSKI KNEZ FERDINAND SE JE NAPOTIL IZ PARIZA DOMOV RADI UMORA MINISTRA PET-K O V A. Vsepoljsko sokolsko zborovanje na Poznanju v nem. Poljski. BIVŠI PREDSEDNIK PERIER UMRL. Pariz, 13. marca. Bolgarski kne* Ferdinand, kteri se je par dni mudi tukaj, odpotoval je včeraj popoluch* v Sofijo. Povod njegovega odpotov*-nja je umor minister Rector. Ljudstvo brez fantazije «n o ,ju da obst dobi.i u ideale. povdarj tera je »ru-itvo i V? nih vedno trdi, da brez vsuIac fantazije in naši ideali edino v tem, mj p«> ko.ikor motrot-e velikem Ti idoali prepode vse drujre >e posebno se pa pri tem da je bilo pri nas vedno •ej dobi naše zgodovine, kana in — ideali, romantika Str fantazija so stvari, ki gotovo ne »padajo več v dobo dvajsetega stoletja. Vendar nam pa ljudje, ki tako trdijo. delajo veliko krivico. Mi ni-«n» bolj materijalni, nego so bili Ijud-£ vseh časov, kteri so vedno in pov-podi žele.i nabaviti si kolikor mogo-Jfe velike zaklade. Ako se ne oziramo na modern tehnična sredstva, živimo i pri nas v političnih, kakor tudi socijalnih ozirih ip vedno v srednjem veku. Razlika jp le ta. da se imenujejo naši mali knezi, ki izkoriščajo ljudstvo, tru-fftijani. V srednjem veku so se vršile vojne raili verskih ideaiov in tako so ■ a.-laie tedanje križarske vojne, dasi-■n\no so bili njih pravi vzroki drugi, pa ja naša domovina priprav-prieeli z vojno v prid svobode lieriških repnsb ik. dasiravno ni-»>d laJie vn>jne kakih materijel-iristi. irski ideali pri nas niso iz- Danes Ijena ji-oai ■umi o ■iii k< Tudi ■mrli. kajti za dnevom se pojavljajo pri nas nove vere. ktere vse dobe do-voljn-i .število vernikov, tako da za-■norejo olxstati. Na tem polju je pro-• >k Dowie, kteri je ravnokar umrl, do^eirel lej«e usj*4ie in njegova vera jf,- nnšja odmev jmj vsem svetu. Poleg teira tudi ne >memo [»ozabiti na lupnotizem in špiritizem. kakor tudi o, da so v Bostonu ravnokar dt •teh' ali človeško dušo. o kterej se je ^reje trdi o, da nima teže. Kazan tega so se pri nas vršili tudi p -kusi delati zlato kemičnim potom. V rolwiadu in Wyomingu imamo nekako paralelo bivše kabinetne justice m v l umberlandskem gorovju imamo tudi Lrvno osveto, kakor v srednjem veku. Kedor .še trdi. da pri nas ni romai-tike in da se ljudje ne zanimajo za drago, nego za dolarje, se teaneljit* Lil Nekaj o žepnih robcih. o se je trdilo, da je žepni 13. nedavi uvedli toletju. i> že K Umor Petkova. Poročali smo o umoru bolgarskega minieterskega predsednika Petkova i» ta umor, ki se je izvršil v Sofiji predvčerajšnjim, nas spominja na drugi umor, ki se je tudi izvršil na sofijskih udeah. Spomina nas na u-morstvo, ktero še danes ni kaznovano, ka!kor tudi na prolito kri, ktera mora biti še vedno pred očmi Kobnržana. Dne 15. julija 1895 je bil Stefan Ni-kolov Stambulov na javnej ulici napaden in tri dni kasneje je umrl vsled z revolverji in bodali prizadejanih mu ran. Ko se je izvršil ta napad, vozil se je s Stambulovom v istem vozu časnikar, imenom Petkov, kte-rega so predvčerajšnjim na isti način in tudi na sofijskih ulicah umorili. Siambulov je bil naselnik. toda velik državnik. On je vodil v najslabših časih tedaj še slalbo bolgarsko državno ladijo. Ko je moral Aleksander Battenberžan deželo po kratkem bivanju ostaviti, in sicer po zaslugi Rudije, prieei je Stambulov spletlka-riti proti Rusiji. Uprav barbarski brutalno je vladal Stambulov, najpre-je kot vladar in ipotem kot ministerski predsednik celih osem let. Bil je vedno navdušen pristaš narodnih idej bolgarskih, toda ravno tako navdušen nasprotnik Rusije. Končno je pa ba£ radi tega sovražtva moral odstopiti in leto dni kasneje je prejel skoraj zasluženo kazen, s ktero se je tudi knez Ferdinand na tihoma strinjal. StamibuJovu je sedaj sledil po istem potu vodja Stambulove stranke, mini-sterski predsednik Petkov. Razlika med tem in prejšnjim umorom je le ta, da so se od Stambulove dobe do sedaj časi spremenili, kajti Rusija ne smatra Bolgarijo več kot svojo gu bernijo, temveč le kot posestrino. Tudi notranje razmere v Bolgariji so danes drugačne in na bruta no vladanje, kakoršno je bilo ono gostilni-<-arjevega sina iz Tirno ve, ni več misliti. Rusija danes z mirno vestjo lahko čaka, da zaplapola Andrejeva zastava na Agjiji Sofiji v Carigradu, ker ta jej je zagotovljen in radi tega tudi več ne splet/kari v Bolgariji. Čemu je bil Petkov umorjen, brzo-jav ne (poroča, toda u vej-j eni smo laihko, da je tudi Petkov padel, ker . 4>il prijatelj Kusije. Kitajska šola. kakor mati, tri m je eedsg nagnila nad truplo in pričala, točiti debele soke. Mladenič je le^al na hrbta, oblečen Vrišč, da ogluše ušesa; pred očmi v sufcnj° « surovega platna raztrga- leka Benečanka v 12. ali Sedaj pa se je izvedelo, uljani in Perzijei nosili j |«i tti ieipne rolwe. pravzaprav kose !>e < ua platna bogato okrašenega. ...».a 11< l;a robe« «•»> nosili za pasom, «H'.ra ipa v r.itlii. Niso si pa brisali tem z enim so si brisali ix>tni •i!)■ az U tdarium), z drugim usta (ora-i-.rm), s tretjina |ia so si pokrivali jriavo proti soLnčnim žarkom. Najdi ago<-enej^i žepni r<*bee ima danda-«>—iial jau^ka kraljiea. Vreden je 120 us«W* lir ler je tako ahek, da se ga na n-ki ne čuti in tako tanek, da se ga jrani v zlati škatljici ki ni večja od .ešnika. Dragocene zbirke žepnih rab-teiu umetnik nagloma brez zadnjega zakramenta umrl, odrekel je škof krščanski pogreb. Pa-ganinijev sin Ahiles je ]>ozval sodišča na pomoč, ki pa so dala škofu prav. Sin se je obrnil na pape-ža, ki je škofov sklep razveljavil ter imenoval posebno cerkveno preiskovalno komisijo. Medtem je ležalo truplo, ki je bilo slabo balzainirano, v bolnici. Ker se je bilo bati demonstracij, spravile so oblasti truplo v lazaret v Villafranca. V" enem mesecu se je začelo truplo tako razkrojevati, da so ga morali spraviti v krsto in zanesti k morju. Tu je bila krsta izpostavljena več dni, dokler je ni pokojnikov prijatelj grof Cezolles dal tajno prenesti na graščino grofa Pierlasa. Dve leti pozneje je sklenil Paga. ninijev sin, prenesti očetovo truplo v Genovo. Krsto so naložili na ladijo. Ker pa je takrat v marzilj-skem okraju vladala kolera, niso genoTŠke oblasti dovolile, da bi se krsta izkrcala. Truplo so morali zasilno pokopati na nekem malem otoku. Leta 1844 pa so truplo zopet iz-kopali ter ga pokopali blizu Parme na Pagininijevem posestvu Leta 1853 so "iz bigijenskih vzrokov" truplo zopet" izkopali ter ga znova bal/.aiuirali Leta 187«» — ttdaj 36 let po virtuozovej smrti — ]l* Rim dovolil, da se truplo prepelje v cerkev Madonne della St ceata v Pa-dovo. Leta 1893 je sin dovolil odpreti krsto, da vidi pokojnika češki virtuoz Ondriček. Leta 1896 so truplo zopet izkopali, fotografovali glavo ter položili trnplo v novo krsto s steklenim pokrovom. Morda bode sedaj imel vznemirjeni umetnik vendar že enkrat mir! vse mrgoli majhnih človeških telesa ki se neredno mečejo naprej in nazaj: to je kitajska šola. Na obeh krajih fanze (kitajska koča), na "dolgih klopeh, prednizkimi mizicami sede otroci, noge podkriža-ne; malo telesce se premetava v taktu po izgovorjenem glasniku hitro naprej in potem nazaj in z glasom, ohri-pelim od napora, izkričavajo otroci kdo-ve!kaka sova, vsak po svoje, in monotoni kaos teh glnšečih glasov se Uibiva oib nizki strehi šolske fanze. V kotu na klopi je učitelj; na pol leži, na pol sedi; polzaprte oči gledajo na debelo, staro knjigo; velikanska očala z okroglimi stekli in širokim roženim robom dajejo suhemu, mrzlemu oibrazu dolgočasen in top izraz. Obleka mu je siromašna in ponošena. Na klopi ieži dolga bambusova palica. Učitelj je jedna najbolj Čislanih o-soib na Kitajskem v deželi, kjer cenijo izobraženost nad vse! Največji kitajski mož Konfucij, ustanovitelj kitajske religije (umrl leta 478 pred K r isto m), ni bil več nego učitelj. Učitelja časte enako nebesoxn in zem^ii, kakor cesarja in stariše. Učitelj p.i-zna skrivnosti zemlje in neba, čit-a misli ljudi, ki so živeli tisoč let preje in zapisali svoja dela v zamotainli dzirih" (kitajskih črkah). Toda poleg tega tako Častnega mesta ja gmotni položaj učiteljev' jako dab. So učiteljii !ki služijo samo za vsakdanjo hrano, učitelji, ki nitnajc spodobne ob.eke, da bi mogli tU na <*esto Da bi pa zamenjal ta pogosto >.ioxii:išni poklic s kakim drugim, je skoro nemogoče. Učitelj ve jako ve-liiko, a to, kar ve, je za življenje potrebno, pa mu je povsem tuje. Za kako drugo delo učitelj ni sposoben. Ko je nastopil enkrat pot učitsJja, je ne zapusti več; stradal bode in prezeboval in se oblačil slabo, iskajoč neprestano šole z večjo pSačo, -medtem pa bode v svoji klaverni platneni obleki, pogled skromno povešen, kakor se modrecu spodobi, hodil po cestah in čutil, kako počivajo na njem spoštljivi pogledi ljudi, umikajočih, se mu vljudno v kraj. Šolsko življenje ni lahlko ni za učitelja, ne za učence. Pouk se prične z jutranjo zoro in neha šele, ko večerni mrak ne dopušča več razbiranja črk. Za kosilo in večerjo se odmori le zelo kratki. Praznikov ni skoro nič. Počitnice znašajo dva tedna poleti. Kazni so zelo stroge; učitelj palice skoro ne izpusti iz rok. Pouk je suhoparen, dolgočasen, čisto mehaničen, izključno spomin razvijajoč. Glavna naloga je, da učenec vtepa v spornim "dzire" ((kitajske figure črk) in izkričava glasove. Pojmovanje, razumevanje ni potrebno, a potrebno je izkričavanje glasov. To je učna metoda. Ako učenec ne kriči: kako naj ve potean učitelj, li se učenec uči ? PETER CHUIiIO. 303 E. Northern Ave., Pueblo, Golo., pobira naročnino za "Glas Naroda", ■»prejema denar za Slovensko-Mneri-kanski koledar, pratike in drag« vsakovrstne knjige, ter ga rojakom topi* priporočamo. ''Gfesa Naroda". Vendetta. Francoski spisal Guy de Maupassant. Vdova Pavla Severimija je stanovala s svojim sinom v mali, u-božni koči, na skrajni točki mesta Bonifacio. Mesto je zidano na visoki pečini naravnost nad morjem in nudi krasen razgled po Sardiniji. Ob vznožju te pečine se vleče daleč v morje skalovje, podobno dolgemu hodniku, ki služi kot pristanišče italijanskim in sardimskim ribiškim čolnom in staremau parniku, ki prihaja vsakih 14 dni iz Ajaociaa. Hiše, postavljene na to pečino, izgledajo kakor gnezda divjih ptic, ki gospodarijo nad tem strašnim skalovjem, med ktero le redko zaidejo ladij e. Večen veter vznemirja moTje, ki razjeda skalnati breg, na kterem opaziš le malo zdlenja. VisoBco se odbija imorje ob stenah in njegove pene so videti od daleč, kakor da hi velikanki kosi platna frfotali na njegovi površini. Hiša vdove Severini je bila postavljena prav na ibreg in njena tri okna so odpirala razgled na to divjo pokrajino. Tukaj je stanovala sama s sinom Antonom in psom Tigrom, veliko, suho iživaljo, dolge, trde dl ake, iz pasme ovčarskih psov, ki ga je rabil Anton, kadar je šel na lov. Neki večer se je spri Anton Severini z Nikolajema Ravolati, ki ga je zavratno zabodel in še isto noč pobegnil na Sardinijo. Ko so prinesli stari materi truplo njenega sina, ni zajokala, temveč ga saimo gledala, dolgo, nepremično; potem je položila roko na njegovo srce in mu ofoljufoila ^' vendetto' * (krvno osveto). Ni hotelia imeti nikogar »raven sebe in zaprla se je v hišo z mrtvim smom in p"", ki je žalostno to-1H. Txdtla je žival neprenehoma oh vznožja parterja, #cn> na nogah gospodarja m rep Sedal 3e |M no na prsih; videti je bilo, kakor bi spal; toda bil je ves oiblit s krvjo; po srajci, ki je bila raztrgana pa prvo pomoč, po suiknji, po hlačah, po obrazu. po rokah. Kepe strjene krvi so se drža e brade in las. Stara mati je pričela govoriti. Ko je pes zaslišal njen glas, je utihnil. — Čakaj, čakaj, maščevala te bo-dem, sinko, moj ubogi otrok. Spi. spi mirno, maščevan bodeš^ čujiš t Tvoja mati ti to obijubuje! In tvoja mati drži besedo, to ti je znano. Zopet se je nagnila nad sina in položila rugo jutro pa je š*a mati Saverini k sosedu in ga prosila, naj ji da dva otepa slame. Potem je vzela stare cunje, fki jih je nosil nekoč še njen mož in jih napolnila s slamo, da so bile podobne človeku. Nato je zabila kolee v zemljo pred Tigrovo kadjo in privezala tfanj tega salmnatega moža, tako, da je stali po-koncu. Na rame mu je pritrdila glavo, ki jo je naredila iz ostankov starega perila. Pels je zijal ves presenečen na tega moža in 'molčal vzlic svoji strašni lakoti. Nato je šla starka k mesarju in kupila dolgo krvavo klobaso. Ko je prišl a domov, je užgala ogenj na dvorišču blizu kadi in pe"kla klobaso. Tiger je ba,znel, tulil in se penil in zrl nepremično ha klobaso, ktere duh mu je šinil v nos. Ko je bila pečena klobasa, jo je starka pritrdila na vrat svojega slamnatega moža in mu napravila iz nje ovratnik. Nato je odklenila psa. S sttrašnim skokom se je Tiger vjgel na slamnatega moža, planil s prednjima tacama na njegove rame in mu pričel trgati vrat. Nato je skočil na tla s kosom svojega plena v gvben, potem znova ,planil na vrat, se divje vanj zagrizel!, iztrgal nekaj koščekov, pal na tla in zopet naetklakoval, dokler ni požrl cele klobase. Starka je gledala nepremično,, bli-ekajočih se oči j ta prizor. Nato je zopet priklenila Tigra, ga postila stradati dva dni ki potem ponovila to tikaino vajo. V treh mesecih ga je nam&l* na tafcoj, na to koailo, priborjeno z moč- - S* klapala, temvaž migljajem moža. Naučila ga je trgati vrat in ga požirati, tudi če ni bilo v njem nobene klobase. A zato ma ji je podarila po napadu. Če je zapazil Tiger slamnatega moža, se je pričel tresti, se ozrl na svojo gospodinjo, in če je ta vskriknUa: " Primi!", in dvignila prst, je naskočil. * * » Ko je videla mati Saverini, da je Tiger že dovolj naučen, je šla neko nedeljo zjutraj k spovedi in obhajilu in goreče molila, da ji Bog pomore do maščevanja, kajti Korzom je Ifcrvno maščevanje sveta reč. Nato se je pre-oblekla v starega berača, se pogodila z ribičem in se pustila prepeljati s Tigrom na nasprotni breg. V svoji platneni malhi je imela velik kos klobase. Tiger se je postil že dva dni. Od časa do časa mu je dala starka povohati klobaso in ga s tem še bolj razdražila. Dospeli so v Hongosardo. Korzinja se je napravila šepavo. Pri nekem peku je vprašala po stanvanju Nikolaja Ravoilati^ ki je zopet postal mizar, kan- je bil preje. Delal je sam v svoji delavnici. Starka je odprla vrata in zaklicala: — Hej ! Nikolaj ! Ta se obrne; v tem trenotkn spusti starka Tigra in mu zakriči: — Primi! Primi! Tiger mu skoči ves zdivjan na vrat. Morilec iztegne roke, ga hoče odbiti, a pade pa tleh. T nekoliko sekundah je bil že v zadnjih zdihljejih in bil s petama po tleh. Kmaio se ni veq ganil; Tiger pa mu je v cunjah trgal vrat... Dva soseda, {ki ista sedela vsak pred svojo vežo, sta se natančno spominjala, da sta videla priti iz delavnice starega berača s psom, ki je gri-zel nekaj črnega, kar mu je starec podaril. Zvečer se je starka vrnila. Od smrti svojega sina je to noč prvič dobro spala. podp. društvo (s svete Barbare Zlodlnjene države Severne Amerik©, Sedež: Forest City, Pa. au 'anuar,a v driavi Pmiw^v^un, -e~o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Rnn, Pa I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest Citv, Pa IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest'City, Pa. Blagajnik -MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa IVAN SK0DLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. rest City, Pa, O. Box 607, Fo- Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Čudna miloščina. V Tomsku v Rusiji je prišel nedavno k policiji star delavec z okroglim svežnjem v roki ter začel pripovedovati : 1 'Velik siromak sem in se ne branim miloščine. Grede zvečer z dela domov, srečala sta me dva človeka ter me vprašala, ali hočem kos mesa. Kaj bi xie hotel siromak kos mesa! Vesel sem vzel ponujeni mi dar in otipavši v temi sveženj sem mislil: gotovo je ovčja glava, ker je okrogla in trda. Potem sem si delal načrte, •kallio mi gospodinja skuha iz glave juho itd. Ko sem doana razvezail sveženj, našel sem v njem tole g.avo — človeško. Ne vem, kaj bi storil s to glavo, pa sem jo prinesel k vam." Glava je bila odsekana nekemu Mongolcu. Polieija je dala glavo zakopati in s tem je stvar končana, ker na Ruskem iskati zločincev je brezuspešno. Iščem brata IVAN REJMAR. Doma je iz Vipave, Planina, Notranjsko. Pred nedolgo bila sva skupaj v Roslynu, Wash. Vljudno prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Anthony Rejmar, 501 Globe St., South Lorain. Ohio. (8-13—3) T Kje je JOSIP VENIŠNIK? Doma je iz Rečice v Savinski dolini. Štajersko. Njegovi stariŠi in sestre že čez tri ieta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nue-kols, W. Va., in Oid-town, Md, Prosim cenjene rojake po širni Amei-iki, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 118, Renton, Wash. (9-23—3) j rojaki, naročajte \TAJC7EN>>JŠI DNEVNIKI! S t, NA "UUS .NARODA", N A.l V ECJ1 UK ■mCUiiim^iiiiiLl^jAi n^ugjjj m^pyji iw^jtp.aj^^Ljiui^m migl.1^ ■»..^-^■o^^^ut^p^-t^aai^T'p^' rr^^— Telefon 2034. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamoinji okraj in okolico naš zastopnik Mr. JOHN KOVAOIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Co. Frank Petkovšek 714-718 Market Street Waukegan, III. priporoča rojakom svoj ^SALOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. zvezi Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v i je z Mr. Frank Sakserjem v Sevr Yorku. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownn, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRRNJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa Preje je bival na 519% Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je s nami že več let ▼ kupčij skej zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. PIRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj= vestne je in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali,^ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 s poštnino vred. GLAVNA SLOVENSKA HBHUlLjilCH 1)1 PSSBJILjtlCS Msjr. Scb. Koelpp. Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake »Trste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o Ha-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Kmsjpovib zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopoš ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih-naprednih narodih. Knajpova iznr.jdba je neprece jI jive vrednosti, p-avi blagoslov za vse trpeče Človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes s; nogo na dnevnem redu. To je n.oj naslov: /K. ALStIMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. * < registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni tr^ št. u spr ti na:ssl;c <• • sprejema ta izDlačuj. hranilne vlogetci iO, •ji^ o to j; ^/ O od vsacih 100 kron 4 K "0 vin.. in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako via vlu^c .te:j, l o.li.si na M /i bodisi da. dvigne začetkom, v .-.redi ali koncem mest-uu, t «• gubi n č na obrestih. Za vložene zn«*ke pošilja vi o/, e kuj žVe priporočeno pu-tnlne prosto. Hr-miJmca šteie300 čL-nov, k: reprezentujt jo 5 milijonov kron čisitrga premožen ja. Ti člani jamčijo, vs e l registrirane nsoinejjii; zaveze zav-.da, s c 1 m svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni i at . Zatorai poživljamo vs^cega Slovenca v Ameriki, ki se mish povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko Iiiauiliiico v Ljubljano, s čeun.r se ob - arti je nevarnosti da pride njegov s trudom prih'anjeni denar v neprave roke in ima ob j«, i ne.n to dobro, da mu ta takoj obresti 1 ese. Xa»lov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA » v L,}iifc»lia.s-ii> Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. •tek«, Jo njtgov* sob. rrrrTtrrrrrrr:-rrr*-.-. - Za w*Iiim Iniifito? ni odforoiBiD j __- \ Jugosli —„ jvanska Katol. Jednota. « Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UKADN iK-l: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tY St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. b., 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chieago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4«24 Rlackbenj- St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porothik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. I\n&C, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno gla^Io je *4GLAS NARODA". BROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 25. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljano v Ameriko 2G0 Macedoncev, 180 Hrvatov, 30 Črnogorcev in 30 Slovencev. Napad. Dne 24. febr. zvečer, ko se je pripeljal pomnikov sin Iv. Ahlon s svojimi sanmi po Dolenjski cesti v Ljubljani mimo Plankarjeve gostilne, sta ga napadla dva delavca, mu raztrgala havelok in ga obložila še z zaušnicami. Policija je vzela napadalca takoj v varstvo. Kratko znanje. V Kolodvorskih uU-cah v Ljubljani sta se seznanila neka tuja ženska in neki moški in se podala v neko gostilno, kjer sta jedla in pila ter bila vesela. Navzoči go^ti so domnevali, da je to gotovo še mlad zakonski parček. Čez nekaj časa sta odšla, rekoč, da se kmalu povrneta in prosila, da bi smela hraniti prtljago v gostilni. Nazaj je prišla prvo ženska in vzela prtljago. Nekoliko pozneje je prišel neznanec, a so se mu, ko mu je natakarica povedala, da jo je že njegova žena odnesla, odprle oči, da je padel v roko sleparici in dejal: "Ni zadosti, da je pila in jedla in mi iz žepa ukradla 16 kron, ampak mi je vražja baba vrhu tega morala, še odnesti prtljago." Možu je postalo vroče, ko je nastal v gostilni smeh, ter se je z žalostnim obrazom poslovil in se odpeljal, odkoder je prišel. Doma sa bo žena brez prtljage gotovo prav prijazno sprejela. Stekel pes je ugriznil v Ilirski Bistrici tri osebe. Neko deklico in enega moža so p&slali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Fužinsko graščino sta vzela v najem Ivančič in Legvart. ki ustanovita tam zavod za govedo, kokoši in svi-njerejo; tudi ustanovita zimsko kmetijsko Solo. Slovensko časopisje v Evropi. Slovenci imamo razmerama jako veliko število časopisov. Kako'' posnemamo iz avstrijskega uradnega seznamka časopisov, kterega je za tekoče leto nedavno izdalo trgovsko ministerstvo, izhaja letos 68 slovenskih časopisov in sicer 20 političnih, 12 leposlovnih in znanstvenih in 36 strokovnih listov. Čehi imajo 1058, avstrijski Poljaki 344, Hrvati 54. Srbi 29 in Slovaki 17 časopisov. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Nevaren tat. Na zatožni kl«ipt -edi 251etni Anton Sitar, delavce v Zgornjih Dupljah, ki ima na-v/.!ie -v« »ji mladosti že 10 predkazni in o kterem županstvo poroča, da je . i/ne/ in nevaren potepuh. Dne 25. grudna m. 1. je prišel v Šol&rjevo gostilno v Tržiču in naročil pri natakarici frakelj 'žganja in nekaj fižola. Ko je šla ženska po žganje, ukradel ji je iz omare 3 K. Ko je natakarica opazila tatvino, je stavila takoj Sitarja na odgovor in zahtevala denar nazaj. Ta j« pa tatvino odi »čno tajil, »e delal užaljenega ter končno r.dšel. carica je tekla za njim, ia nje-Tošnjo se ji je pridružil tu.li mli-Janez Jerman, ki ga je dohitel a« klancu proti Bistrici. Na pripombo, kaj da je naredil in da naj se vrne, *e«e tat v žep in pridušaje odvrne, da nioeear, pri tem je iitcel že roko stmaj fcepa in iz pesti mu je molela idina odprtega noia. Tega prizora se je Jerman teko «fcal, da »e je vrnil, Natst« no p tat je pa ušel. Sitar priznava, da je izmaknil 3 K. taji pa odločno, da bi imel v roki nož. A natakarica in Jerman odločno potrdita, da ta ni zamahnil s prazno roko proti Jermanu, marveč, da sta dobro videla iz pesti molečo klino odprtega noža. — Porotniki so vprašanje, df. bi bil obtoženec kazal odprt nož Jermanu, zanikali in je bil Jerman le prestopka tatvine krivim spoznan in obsojen na en mesec strogega zapora. Zasačeni tat. Opolnoči dne 2. januarja je slišal posestnik in trgovec Jurij Pezdirnik na Dovjem v veži ropot. Da vidi, kaj da je, je vstal in stopil z lučjo v vežo. Tu je zapazil, da so vrata od prodajalne odprta. Šel je tja, a komaj da je prestopil prag, je nenadoma planil vanj France Fajfar iz Selc in mlinar na Dovjem, znan kot tujemu imetju nevaren človek ter ga udaril z litersko steklenico čez levo uho, nato se pa vanj zakadil, da sta padla. Tat je držal Pezdirnika za vrat in dejal: "Danes boš pa hudiča videl." Valjala sta se dalje časa po tleh, ter je bil položaj za Pezdirnika skrajno kritičen, ker je moral vse sile napeti, da je Fajfarja pod sebe spravil. Pezdirnikovo klicanje na pomoč je najprvo privabilo domači -dekli, ki sta poklicali gospodarjevega brata Alojzija Pezdirnika, cerkovnika na Dovjem. Ta je Fajfarja zvezal ter poslal po orožnike. Ko so ti prišli, so našli pri njem 141 K 11 v gotovine, ktere je vzel v prodajalni iz miznice. Tat je dobro poznal hišne razmere, ker je pred dvema letoma tam služil. Splazil se je bil s poda na Pezdirnikovo podstrešje, odtod pa v vežo, koder je z dletom vlomil zaklenjena vrata prodajalne in izvršil tatvino. Fajfar pa pravi, da je Pezdirnika zato podrl na tla, da bi preko njega ušel. Udarec Fajfarjev po Pezdirniku s veliko steklenico je provzročil da se je utrgal bobnič. Tat se skuša s tem oprati, da trdi, da mu je Pezdirnik 45 K dolžan, da si je hotel od vzetega denarja le toliko pridržati, kolikor znaša dolg, ostanek bi pa pustil v prodajalni. Da je vse to izmišljeno, kaže dejstvo, da mu Pezdirnik ni ničesar dolžan. Porotniki so obtoženca spoznali krivim, na kar ga je sodišče obsodilo v petletno težko ječo- Usodepolno pričevanje. Na zatožni klopi je sedel 221etni Jan. Zupan, kamnosek iz Ribnega, zaradi hudodelstva uboja. V nedeljo dne 18. listopada m. 1. je vasovalo več fantov pri Poljančevih na Selu. Bilo je "e pozno zvečer, ko se je kot prvi vračal o.i Poljanfevih fant Jakob Hab-::in, ki je srečaj na potu Janeza Zupana. Razvil se je med njima prijazen razgovor, končno je pa jel Zupan kričati, da je posetnika sin Anton Poljane, ktera se je imela dva dni po-preje zagovarjati zaradi žaljenja ča--ti pred sodiščem, ta kot priča zaslišan, neugodno izpovedal. Habjan ga je miril, a Zupan je vpil, da mu je vseeno, ali je pet dni, ali pa pet let zaprt. Ko pa so pristopili Habjanovi tovariši, med njimi tudi Tone Poljane — je začel obdolženec tega takoj izzivati in mu predbacivati, da je to zanj sramota ,on že ve, zakaj, vsled tega ga udari Foljane malo po licu. Zdajci je pa jel Zupan takoj z odprtim nožem mahati proti njemu, prerekal mu je na večjh krajih suknjič, ranil ge. je pa le na desnih lehteh, bolj občutljivo ga je pa obklal na d^s-, ! ni strani vratu. Po izrekov »drami-j kov je bila tudi ta rana sama na sebi ■Mi „-'>; v ■ fež i- w 5 r-'f^&^n^i Mlllip™, lahka, ker pa je Poljane, da bi bil u- sfavil kri, deval zemljo na rano, jo je inficiral, je nastopila krčevita odrevenelost, kar je povzročilo" pljučnico, vsled ktere je po preteku 10 dni umrl. Obenem je pa sunil Habjana z nožem v levo pleče, ker je obdolženca miril; nato je stekel. Zagovarja se s silobra-nom, Češ, da sta ga Poljane in Habjan napadla z nožmi, ter da je našel drugo jutro svoj klobuk, ki ga je izgubil med begom, prerezanega. Priče temu ugovarjajo. Obsodba sledi. PRIMORSKE NOVICE. P ropali ca. Goriška policija je nedavno prijela nekega 451etnega Ko-dermaca iz Gorice, ki je zavajal k sebi mlade, 9- do llletne deklice, da jih je zlorabljal. Dokazani so mu zločini, ki jih je izvršil pred. dvema letoma. Tedaj je tudi v veži neke hiše v Gorici zvečer napadel neko dekle, ji zamašil usta in jo z nožem v roki hotel prisiliti, da se mu uda. K sreči je prišel 'mimo neki gospod, vsled Česar se je propalici namen ponesrečil. Tedaj zločinca niso mogli dobiti. Sedaj je zopet lazil za nedoraslimi dekleti ter se jim prijazno skušal bližati. Dekleta so pa to v šali povedala katehetu, ki je stvar naznanil policiji, ki je prijela zločinca. Z nožem je sunil 24. febr. zvečer Podturnom neki pijani Brešan Frančiška Spanglieria. Spangheria morali so prepeljati v bolnico, Brešana pa so dali pod ključ. Poskusen samomor. Dne 24. febr. se je hotela v Trstu zastrupiti neka Antonija Kette, ki stanuje v ulici Crosada pri svojem očmu. Na goriški realki je med učnimi močmi 6 Slovencev, 3 Italijani in 11 Nemcev. Ravnatelj je doma iz kneževine Liechtenstein. Hudodelstvo. V Solkanu je umrl v hlevu zidarskega mojstra Vibranda delavec Fran Eržen iz Cerkna. Imel je vse polno ran na glavi in na trebuhu. Pravili so, da ga je udaril konj. Ker mu pa konj ni mogel takih ran prizadeti, izvršilo se je najbrž kako hudodelstvo, zato so uvedli preiskavo. Žalostne posledice šale. V Trstu je Klementina Volvavek v šali ustrelila s pištolo proti svoji prijateljici Ivani Cigoj, misleč, da orožje ni nabasano. Pištola je bila pa nabita in je krogla zadela Cigoj naravnost v oko, ki je seveda izgubljeno. Ranjenko so prepeljali v bolnišnico, Volvavek pa, ki je vsa iz sebe, je morala na policijo, kjer je povedala ves dogodljaj. ŠTAJERSKE NOVICE. Jezik sta mu narezala. Delavec Iv. Petelinšek v Klečah pri Maholah na Štajerskem je prišel 20. febr. vaso-vat pod okno svoje ljubice Cecilije Osterman. Svoj prihod je naznanil s sneženo kepo, ki jo je vrgel v okno. To sta slišala oče in 'brat Ceeilijin. Napadla sta Petelinška z nožem in gorjačo, tako da je bil zaljubljenec, ki je bil preeej pijan, petkrat z nožem ranjen v glavo in med tem mu bil narezan jezik. Tudi je dobil težke poškodbe z gorjačo. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico, napadalca pa izročili okrajnemu sodišču \ Slovenski Bistrici. Umrl je v Poddobu pri Ločah na Štajerskema posestnik Jernej Detiček, star 67 let. Pokojnik je bil brat notarja Jurija Detieka v Celju in vrl narodnjak. KOROŠKE NOVICE. Potresni sunki na Koroškem. V Kočah in Šmohorju sta se ob 3. uri zjutraj 24. febr. pojavila dva potresna sunka. Pol ure stran od Koč je potres povzročil padec velike lavine, ki je podrla velik gozd in zasula več potov. Druge škode ni nobene. HRVATSKE NOVICE. Shod vseučiliških dijakov v Zagrebu. Uradni korespondenčni urad javlja iz Zagreba: Dne 25. febr. predpo-ludne se je na vseučilišču vršil shod, ki ga je obiskalo okolu 600 dijakov. Na shodu so bile sklenjene tri resolucije, od kterih se ena izreka za ločitev od Rima. Dijaki so potem v demonstracijskem obhodu šli k poslopju sabora, kjer so klicali: "Živela gla-golica!" Deputaeija dijakov se je na to podala k predsedniku sabora ter mu sporočila sklep shoda, glasom kte-roga se poživlja sabor, da črta iz proračuna vse točke, ki so postavljene za cerkev. RAZNOTEROSTI Ladija, ki se ne potopi. Na Francoskem so napravili ladijo, ki se ne potopi. Ladijo je izumil mladi norveški kapitan Ole Brude. Ladija je na vseh straneh zaprta in nima nikjer duška. Gornji del ladije je steklen. Dolga je pet metrov, široka 1,80 m in ima štiri oddelke, dva za vodo, dva za hrano, vsak za 40 ton. Motora nima, goni jo jadro, ktero se razvije nad krovom. Prostora imajo štiri osebe. Ladija je sicer zelo majhna, ali velike usluge more napraviti pri brodolomu ali jednaki nesreči. Več takih ladijic je lahko ppuavljenifc po par-nikih. Ako imajo potniki dovolj ;hxa-ne, so lahko brez-feoja4ai, saj doplo- ali do dn«a ladije. vejo n Prihodnja zbornica bo itela 516 poslancev in sicer jih bo pripadalo : Češki 130, Galiciji 106, Niže Avstrijski 64, Moravski 49, Štajerski 30, Tirolski 25, Gor. j Avstrijski 22, Šleziji 15, Bukovini 14, Kranjski 12, Dalmaciji 11, Koroški 10, Solnograški 7, Istri 6, Goriški 6, Tristu 5 in Predarelski 4 poslanci. Omejitev zidov na Ruskem. Iz Varšave poročajo, da je rusko pravosodno ministerstvo določilo, da ne sme število židovskih odvetnikov znašati 20 odstotkov števila vseh ruskih od-' vetnikov. Potne Vam popofnoma ozdravim saimo edino s Kn^ipovim mikom, kdor ieli poskuinjo naj polije I0c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada m lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500. Jakob Wahčič, 339 SOUTH FRONT STREET, STEEUTON, PA. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvecikom-se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Prededniik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Vila St., Allegheny; tajnik Josip Muka, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 2S Tell St.. Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurič, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivaji Ka-šeek, 853 Perry St., Allegheny. — I *-fc W"k W naravna KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Money Spoštovanjem oziro- Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL BRATOM Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača vina, bodisi | bela ali črna. Cena je 40 centi ^ galona s posodo vred in pri naroČilu izpod 50 galon računam za posodo $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se piača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporoča Prank Stefanich, posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno, CaL Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave., PneMo, Colo. Bi Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno snho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseli slovanskih JOHN N'ENZEU, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland. Oblo izdelovalec kranjskih in nemških HARJVI O N I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstni m ie od $45 do $80. Naznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čoz Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon-a, 409 WEST mOHIQAH ST., DULXJTH, MINIT, kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarja v staro domovino najceneje in najhitreje po našem po sredovanjn. Zastopa nas v vseh po slik; torej pazit«, da se ne v sedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Ehiluthu tudi n« manjka. Spoštovanjem FBANK AAK8EK 00. Samo IOO iztisov je še na razpolago AMEBJKAJfSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga še nima, naj sez« po njem, dokler ga je kaj v zalogi Upravništvo "Glasa Naroda". Spominjajte se ob raznih prilikah nase preko ristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar! (v d) MARKO KOFALT," 249JSo. Front St., 8TEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoČi (Voll-macht) in dr upih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. D.-».lje pro daj ••m parebrotne Ilsikc a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domo ino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt ie naš zastopnik za v.- e posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER GO. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čtšVcj,a Ln tls. 1 zd tej? naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lel«y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oc«. Travnikar j« «102 S t Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY PLEVEUANP, ^ +1 ■ j - - - - ' ■ ■ ■ -rr-.'.' 1J -• ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OB5IRNO KNJIGO = „ZDRAVJE" = Novih 50.000 Iztlsov se zastonj razdeli med Slovence ZECZLsTJIGkA. „ZID:R,.A_^rcr:HJ katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se y resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se dru^i še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. * Ozdravljen: reumatizma v rokah, nošah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. I. Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zaKvaljuje^ za Vasa zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem m vsakemu Vas priporoeuioč, ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK-] Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jezika> naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: D" E.C.COLLINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St. New York. N. V. j Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. MIKE NOVAK, IZ53 Mohlen Avenue, Pueblo Colo. Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za (> stekl. $2.75, zal2stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO Z/V LASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las pospešuje ra.-t, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatulja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaeeljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. ICO L, I ICO JE URA? To Tam Elgin ali Watham pre vedno nuj točne j Se ka/ojo ! Veliki cenik, opremljen z več sto slikami teh nr In drnge različne zlatnine po naj-nižifa cenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od "SLAVI A" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y. Pišite takoj po njega! brijte se sami in pri tem si bodete prihranili na denarju, kakor tudi času. ROJAKI! Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral mati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko'nabrusijo, kakor pri navadni britvi. Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. dor pa pošlje znesek $2, v naprej, tema Ijemo stroj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo. PMM*® New York, N. Y. »6 Winnetou, rdeči gentleman1 SpaMtl Karl May. Priredil za "Glae Naroda" R. • (Nadaljevanje.) "Popolnoma kakor si izvolite, Sir! Vi s t« bili gotovo ž« večkrat med Indijanci t" '--^Bi "Ni potrebno! Ti Yarabaricos (najbolj zaničevan rod med Indijanci) razumejo 1« eavratno napadati in klati. Pri odkritem in pravilnem naskoku pa takoj ssbeie. Na i»ak način bodemo imeli lahak opravek.'* "Jaz ne mislim tako, Sir. Ogellalahi bo najkrvoločnejši med Sioux j vodita jih dva slavna glavarja, Ka-wo-mien in Ma-ti-ru." "Saj ne nameravate menda reči s tem, da se jih bojim T Tukaj nas je nad Štirideset; zato bode račun zelo lahek. Zakriti sem dal svetilke, da ne bi zapazili rdečniki, da se nas je opozorilo. Zdaj jih zopet odgmemo. Vi greste na stroj in bodete kazali strojevodji, do kod sme peljati. Tam se ustavimo, poekaeemo raz vlak, jih napademo in potolčemo, da nijeden ne ostane. Nato popravimo tir; vsega skupaj se zamudimo k večjem jedno uro." — "Priznati vam moram, da imate zmožnosti vsaj za kakega konjeniškega generala, ktereimu se ne zdi nič zabavnejše kot poteptati sovražnike. A tam so druge razmere kot tukaj. Če hočete izpeljati svoj načrt, bodete gotovo izgubili svojih štirideset mož; jaz se pa hočem varovati, da se ne udeležim tega. načrta." "KajT Vi nam ne mislite pomagati! Ali sto tako strahopetni, ali pa vas jezi, ker hočem biti sam vodja?" "Strahopeten? Pshaw! Če ste res slišali kdaj kaj od mene, je zelo neprevidno, da govorite kaj taeega. Old Shatterhand bi vam lahko dokazal s pestjo po betici, da res zasluži to ime. Glede jeze mi je pa popolnoma vsejedno, Čegav bode vlak in skalpi, vaši ali indijanski. Do moje lastne kože pa nima nikdo pravice kot jaz sam; zato hočem poskušati, da jo še nekaj časa obdržim. Good evening, Messrs.!" Obrnem se. Sprevodnik me zgrabi za roko. "Čakajte, Master! Tako ne gre to! Jaz sem prevzel vodstvo, zato me morate poslusati. Ne maram puščati vlaka tako daleč od bojišča, ker odgovarjam za vse zgube. Ostane pri mojem načrtu. Vi nas peljete do mesta in mi ne zapustimo prej vozov, dokler ne pridemo tje. Dober vojskovodja mora misliti na vse slučaje, torej tudi na to, da vojsko lahko zgubi. V tem slučaju so nam vozovi varno pribežališče. Tam se lahko branimo toliko Časa. da pride kak vlak od vztoka ali zapada, kteri nam pomaga. Ali ni res tako, možje?" Vsi um pritrdijo. Nijednega westmana ni med njimi; zato ima njegov načrt nekaj vabljivega zanje. S tem pritrdilom je zelo zadovoljen; obrne se zopet k meni in pravi: "Torej le gori, Sir!" "Dobro! Vi zapovedujete, jaz poslušam!" V naglem skoku sem na hrbtu svojega mustanga, kterega sem si bil pripravil med pogovorom. "O ne, moj dear; jaz mislim na stroj!" "Jaz pa na konja, Sir. Naše misli so torej različne." "Zapovem vam, da razjaliate." Poženem konja prav do njega, sklonim se in pravim: "Človeček, meni se zdi. da se nisi še nikdar sestal s kakim pravim west-manom, drugače bi govoril ti drugače z menoj. Bodi tako prijazen in pojdi sam na stroj!" Z-n-abim ga z desnico za prša in ga potegnem k sebi; spodbodena svojega konja in ga naravnam prav k stroju. Trenutek pozneje že zleti želez-nični četovodja v svoj kurnik, jaz pa zdrvim s konjem. Noč postane zelo svetla; zato me grmičevje prav nič ne ovira na hitri ježi. Po dobri četrt uri pridem do Sama. "Torej?" me nagovori, ko razjaham. "Jaz sem mislil, da pripeljate ljudi!" Povem mu v==e, zakaj se je to zgodilo. "Prav st-j storili. Charlie, zelo prav! Tak railroader (železničar) nas kaj rad gleda postrani, ker se recimo ne utegnemo briti trikrat na dan. Seveda bodo izpeljali načrt, a se bodo čudili, hi-hi-hi!" Med tem na pol elasnim smehom napravi z roko znamenje za skalpo- vanje in nadaljuje: "Vi mi niste še prav nič povedali, kaj ste videli in zvedeli spredaj!" "Ka-wo-mien in Ma-ti-ru sta glavarja." "Ali! Potem bode borba, da se bode smejalo staro srce." "Neki bel človek je pri njih! Ta jim je povedal, da je na vlaku zlato in srebro." "To hoče sam. skalpe prepusti pa ostalim?" "Da." "Sem si mislil! Vsekakor kak bushheader." "Jaz ga poznam! Svoječasno je napadel z nekoliko lopovi Old Fire-handov hi despot, a je moral pobegniti." "Kako mu je ime?" . . "Ne vem; to je tudi odveč, ker se ti ljudje itak imenujejo vsak dan drugače. Ali ste kaj poizvedovali?" "Da. Razdelili so se; zdaj jih je polovico na tej, polovico pa na oni strani. Postavljeni so nekako baš v sredi med njihovimi konji m razkopano progo. Pri konjih sta dva na straži. Kaj pa storiva midva, Charlie? Ali po ma trava railroaderjem ali pa greva recimo preč?" "Naša dolžnost je, da jim pomagava, Sam. Ali ne mislite vi tako? "Čemu ne' Hlede dolžnosti imate popolnoma prav; poleg tega pa morate mislit' na moja ušesa, ktera niso še davno plačana. Jaz stavim mojo Ton v za navadno žabo, če ne bode ležalo jutri nekaj Indijancev na zelez-nični progi brez ušes! Kaj pa storiva zdaj, Charlie?" "Deliva se in se postaviva na obe strani nasipa med konje in Indi- jaUC"Well! Zdaj mi pride nekaj na misel. Kaj pravite vi glede stampeda (razpršenje konj)?" "Hm* To bi bilo dobro, če bi bili tako močni, da bi mogli misliti na popolno uničenje rdečnikov. V tem slučaju pa bi ne svetoval kaj tacega. Railroaderji bodo slabši, midva pa tudi ne moreva storiti ničesar, da bi Indijance zadrževala do prihodnjega vlaka. Tudi jih ne moreva tako prestrašiti da bi zbežali: v obeh slučajih je dobro, da jo morejo popihati. Ce Jim pa 'pobe rt v a ali razpršiva konje, bodo čepeli kje v bližini. Ali niste še slišali od lepega pravila, da se mora včasih zgraditi za sovražnika rešilni mo- stiček?"* "Joz poznam do zdaj samo lesene, železne in zidane mostove, rešilnih pa ne! Čast vaAirr nazorom, Charlie; toda če si predstavljam, kakošne obraze bodo delali rdečniki. ko bodo hoteli zajahati svoje konje, a jih ne bode nikjer, pa me kar nekaj zasrbi po prstih. Glavno pa je, da jih baš s tem silno ostrašiva. če jim konje poženeva." "To je pravilno. Vendar je boljše, da počakamo in vidimo, kako se razvijo stvari." "Meni je vsejedno! Toda nekaj mi morate priznati na vsak nacm! "Kaj?" "l>a morava odstraniti oba stražnika. Ali ne?" "Jaz nisem nikdar prijatelj nepotrebnega prelivanja krvi. Vendar pa uvidim, da imate prav v tem slučaju. To je žalostna obramba v sili. Ce straža pade, so konji popolnoma v najini oblasti. Spraviva najprvo najine živali na varno. Potem pa na delo!" Jahava malo v prerijo, kjer zvežem svojega konja tako, da se more le malo premikati. Sam stori s svojo Tony jednako. Sicer ji zaupa, a v slučaju stampeda ce obrnejo lahko indijanski konji v to smer in vzamejo se najine se>>oj. .. . , Vrneva se v polkrogu tako, da prideva za Indijance. Se vedno se ne vidiva luči vlaka. Mogoče so začeli vendarle malo nasprotovati sprevodm-ovemu načrtu ali oi pa niso upali nadaljevati vožnje brez mojega vodstva. Ko prideva do konj, zagledava takoj postavi obeh stražnikov, ktera ne stojita mirno, ampak hodita sempatje. Jeden izmed njih se poUgo^a bliža grmu, kjer sva skrita midva. Ko hoče mimo, se zasveti Samov noz in ga e v srce. Nobenega glasu ni bilo. Druzega zadene. jednaka osoda, ko mimo. Kdor ne pozna prerije, na ve, s kakšno strastjo se sovraži ►temen; prvo bodi po krvi svojega nasprotnika in nasprotno. (Dalji prihodnjič.) Hode biltfin v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele • takoj drgne Dr. R1CHTERJEVW Si droPainExpellerje« , Dr. Goldstein, 134 E^ivington St v New Yorku izjavlja: Dr. Rich- Se v Sidro Pain Expeller sem iz-el, kot najbo J5e sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25in 50 centov. F. Ad. RICHTER A Co. 215 Pearl St., New York. HAQVAMILO. Rojakom v Chicago, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, m, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". X OOLOIASA In psnkrWaa With ni i rt mmaOM bUk DO VBWTOXXA ma »ostati MSSOUBI PAOXXTO RAILWAY v Parita, Golo, pri tOi C. M. Oox ali »ri 0. A. Waterman: ta bodsU a tm tartlabo naa ni prihod t Hew York brsojavno uo»-lfla Maš vluiMnf vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovo-del t aiio pisano. To jo sa tm ražnefa pomena in ▼ lastno korist ter upamo, da ee bodete po našem nasvetu ravnali. FBANK OO. NAZNANILO. Rojakom v Calmneto, Mich , in okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, U 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. * Upravništvo "Glasa Naroda". r AFSTBO-AIEBICAN LINE Regularni potni parnlkl "Eugenia" odpluje 19. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca, ■vox I jo med New Yorkom, Trstom In Rele o. Kajpripravtiejča in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Campagqle Generale Traosatlantique (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA GRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči' "La Savoie" „ ,, ,, .................12,000 „ 25,000 „ „ "La Lorraine" „ ,, ,, .................12,000 „ 25,000 „ „ "La Touraine" „ „ „ .................10,000 „ 12,000 „ „ "L'Aquit line" „ „ „ .................10,000 „ 12,000 „ „ "La Bretagne".............................. 8,000 „ 9,000 'La Champagne" ........................... 8,000 „ 9,000 „ ' " ~ " 8,000 ,, 9,000 "La Gascogne" Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St.y Chesebrough Building. Parniki od pin jejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne Iz pristanišča št 42 North Hiver, ob Morton St., N. T* •LA SAVOIE 14. marca 1907. La Bretagne 6. apr. 1007 •LA TOURAINE 21 marca 1007 *LA SAVOIE 11. apr. 1007. La Gascogne 23. marca 1907. *LA TOURAINE 18. apr. 1907 "LA PROVENCE 2& marca, 1907. La Gascogne 20. apr. 1907. •LA LORRAINE 4. apr. 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907. Farnika z zvezdo zaznamovan! imajo po dva vijaka. JV1® Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Oeaborn St., Chicago, III. CUNARD LINE PARNIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO iN NEW YORKOM. PARMhl IMAJO J.4KO OBSEŽEN POKRIT PIUtSTOR Na KB0YU ZA ŠETANJF. POTNIKOV TRETJEGA 1MZKEDA. odpluje i« 3?e-w York a dne 12. marca. odpluje iz New Torka dne 26. ca. l dva prikladni CARPATMA marca. vi I7LTONIA. SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva jaka. Ti parniki so napravljeni tm> najnovejšem kroji in zelo pri k k___ za tretji razred. JEDILA ho dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a?entje in Tke Cnnard Steamship Co., M, BOSTONi MiNNEAPOLISi CHICAOOi 26 State St. Guaranty Bulldlrg. 67 Dearborn;«!. 31-24 STATE ST., NEW YORK. TBLBPHONBi 137Q RECTOR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju, Kupuje in prodaje avstrijaks denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za v-vo prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni. Za obila naroč la in zaupanje se rojakom p-iporoča FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. RGJAKi, NAROČAJTE SE NA "GLAS SORODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". kojaki, jnahočajte se na "GLAS NAHODA". NAJVEČJI IN NAJ CEN t: J Si DN EVNIK 1 O R O I f Dr WALKIUTH | *^^S^^MBP^' I Dr SCHUH 1 BOLNIKOM NA ZNANJE. fiaši po eden svetu ' slavni profesorji. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih, zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdramila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America" Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila. _ $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih^boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. f ■ Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo "bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. dragi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil postati kakor mi 1 Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. Tistim kater, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ noma ozdraviti morejo. » * • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * • • Samo de kratek das in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 goOe bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da •e v človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen sdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Ajajiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer te knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam Bpoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. ml pošiljamo tudi ▼ staro domovino sdravila in smo o-dravili samo t mesecu Novembru S sto 64 uradnikov, oficirjov, nfiitelje in trgovcev kakor tudi mnogo .si-' druzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da bo zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega Človeškega znanja. 'Vsaki lcatori nam pošljenaalov dobi brezplačno naša malo knjigoa dokler bode velka knjiga izgotovljena. I VJj&lTJC NA SLOVENSKI ODDELEK: f AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. 1 del. popoldan J