Društveni vestnik. Kranjsko. Iz radovljiškega okraja. (Občni zbor učitelj. društva.) Due 3. aprila popoludne zbralo se nas je nenavadno veliko število v jeseniški šoli. Nekateri tovariši so že dopoludne došli v Jesenice in šli baje poslušat v novi železniški timel na Hrušico: ,,co žinjajo Korošci, pa dro neč niso čule, še žebrati ne". Karavanke imajo še predebele stene, še Marconi s svojim telegrafom ne opravi nič. Omenim naj še, da so vrli Jeseničanje pretvorili ,,unikum" šolske sobe s peterimi koti in enim voglom, v kateri sem tudi jaz nekaj let tržane ,,brihtal", —- v res moderno veliko šolsko dvorano. V tej smo zborovali. Eazredov imajo sedaj v Jesenicab oscm. Zelevni, pogojni ali ,,dro" najboljši velevni naklon praktično izveden, bi pa bil za mladino, kakor za zdravje učiteljev, ako bi Jeseničanje kmalu moderno šolo postavili in ker je gori dosti ,,plelia in cvenka", se baje kmalu zgodi. Takrat pa se bodo gotovo udeležili zborovanja polnoštevilno vsi tovariši-tovarišice v novi prekrasni stavbi, namenjeni za deško in dekliško ljudsko ?olo; dalje za meščansko in obrtno ter morda tudi za trgovsko šolo. Duševno bistrega in naglo rastočega materiala je v obilicL Pardon! — Le želim sličnih šolskih zavodov, kot so na Ceškem in Avstrijskem v takem obrtnem kraju, v napredek in blagostanje jescniške občine in vsega triglavskega vznožja. Jesenice imajo kmalu za Ljubljano največjo prihodnost za Gorenjsko. Gosp. predsednik Grčar nas običajno pozdravi in navdušuje za nadaljna zborovanja. Gosp. Matajec, učitelj iz Eadovljice, predava na to „0 šolski higijeni". Navede prav obilico gradiva in v obče so ugajala njegova izvajanja prav dobro, ker v šaljivo-sarkastni obliki pove dokaj resnic, kako bi moralo biti v Ijudski šoli in kako bi ne smelo biti. Slednjič se mu izreka prav prijazno zahvala za predavanje. Gosp. tajnik Pianecki poroča o delovanju v pretečenem letu. Povzamem na kratko. Dne 18. aprila zborovali smo v Lescali. 0 Binkoštih imela je ,,Zaveza" na Bledu glavno skupščino. l)ne 13. junija smo bospitirali v Bohinjski Bistrici. Dne 19. novembra zopet v Lescah, kjer smo obravnavali naše gmotno vprašanje in poslali peticijo za zboljšanje plač. Tudi smo poslali peticijo za univerzo v Ljubljani. Gosp. Korošec kot blagajnik poroča sledeče: 1901.1. znaša preostanek dohodkov 207*83 K, stroski 45*43 K, čisto 162*40 K. V branilnici v Eadovljici je 124*86 K, v blagajni 44*50 K = 169*36 K. Eačuue pregledata g. Eant in gospodična Zajec iz Jesenic. Gospodična Razinger predlaga, naj ostane stari predsednik. Gospod Zavrl predlaga, naj ostane stari odbor. Predsednikom je bil torcj enoglasno izvoljen g. A. Grčar, nadučitelj v Radovljici; njega namestuik g. Fr. Eus, nadučitelj na Bledu; tajnik g. Janko Pianecki, učitelj v Radovljici; blagajnik gosp. Jos. Korošec, nadučitelj v Kropi; gospa E. Oman, učiteljica v Begunjah in g. E. Guštin, učitelj y Jesenicab, odbornika. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja IjubIjanske okolice bo imelo svojo glavno sknpš.ino dne 5. rožnika ob 10. uri v mali dvorani ,,Mestnega doma" v Ljubljani. Poleg običajnih toČk je na dncvnem redu tudi predavanje gsp. učitclja Lenarčiča o formalnib stopnjab pri pouku. Belokranjsko učiteljsko društvo je zboiovalo dne 1. maja 1902 v šolskili piostorih v Črnomlju. Udeležba je bila mnogobrojna, kajti došlo je k zborovanju 21 č. tovarišic in tovarišev. Po obi.ajnem pozdravu predscdnikovem poroča isti o Herbart-Ziller-jevi učni metodi. Govornik razloži na kratko životopisa napomiiianib učenjakov-pedagogov, razvije Herbart-ovo učno metodo in Ziller-jeve formalne stopnje, in priporo.a končno pouk urediti vobče na podlagi formalnib stopinj. Potem navede priročne knjige, ki bi gg. tovarišem najbolj ustrezale. Učitcljstvo si je ogledalo razne knjige in po predlogu gosp. referenta sprejmc se uvcsti radi enotnega pouka: Josip Ambros-a, metod. priroena knjiga za pouk na ljudskib šolab. G. Lovšin prcdlaga, naj c. kr. okr. šol. svct zaukaže krajnim šol. svctom, da isti preskrbe Ambros-ovo delo za krajne šolske knjižnice z dostavkom, da zastopnika v okr. sol. svetu to stvar podpirata. Eeferat i debatav tej to.ki kažeta, da se učitcljstvo zanima za napredek. Druga točka dnevnega reda o šolskem strabovanju se je prenesla na bodoče zborovanje zaradi pomanjkanja časa. Predsednik, g. vodja Fr. Šetina, poroča na to, da bode v kratkem minilo 40 let, odkar služi kot učitelj naš c. kr. okr. šol. nadzornik g. Anton Jevšinovič, ki je bil ves čas član, pa tudi odbornik in predsednik našega društva. Umestno bi bilo, da neit. društvo priredi primerno slavnost jubilantn na čast in sicer v jesenskem času. (Sprejeto.) Učiteljskemu društvu se dalje naroči, da stopi z drugimi učit. društvi kočevskega in novomeškega okraja v zvezo radi prireditve slavnosti ter se izvoli v ta namen poseben odbor. Končno predlaga g. Schiller, prositi visoki deželni zbor za izboljšanjanje učiteljskih dohodkov in prcbere dotično peticijo, katero vsi navzoči podpišejo.*) Bodoče zborovanje določi se na dan okr. učit. konference. Po končanem zborovanju preživeli smo po dolgem preinolku zopet par veselib uric v navzočnosti g. c. kr. okr. šol. liadzornika in zvestcga prijatelja učiteljstva, davč. nadzornika g. Žuna. Štajersko. Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj bo zborovalo dne 1. junija t. 1. v šoli v Brežicah. Zborovanje se prične točno ob y.210. uri dopoldne in se vrši po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Volitev delegatov za glavno zborovanje nZaveze". 4. Eazgovor o letošnjih konferenčnib vprašanjih. 5. Želje in nasveti. Cenjeni društvcniki se vljudno prosijo, da se vdeleže zborovanja v prav obilnem številu. 0 d b o r. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo prircdi v četrtek, dne 4. junija t. 1. hospitacijo v 3. razredu Ij. šole v Zibiki. Začetek taiste točno ob 9. uri. Po liospitaciji dvuštveno zborovanje. Na dnevnem redu bo poleg običajnih točk tudi razgovor o vprašanju za letošnjo uradno učit. konferenco v Celju in volitev delegatov za ,,Zavezo." Za one cenjene tovariše (ice), ki se žele vdelcžiti hospitacije, pa bi morali dotični dan imeti pouk, se bo pri okr. šol. svctu izposloval dopust. Zaradi obeda naj se cenjeni vdelcženci blagovolijo najmanj 2 dni poprej naznaniti _ol. vodstvu v Zibiki (p. Pristava.) Predsednik: Strmšek. *) Povdarjali smo že, da naj posamezna društva ne prosijo vsako za-se, ker bi bilo tako postopauje br ezvspe šno, ampak ista naj razlože svoje težnje nSlovcnakeinu deželnemu učiteljskemu društvii", katero bo vložilo v iinenu vsega kranjskega učiteljstva eno samo prosnjo na vis. dež. zbov. Teinu so se pokorila vsa kranjska učit. društva; zakaj neki bi delalo črnomaljsko učit. društvo izjemo?! Le v slogi je moč! Ured. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je iraelo dne 4. majnika t. 1. dobro obiskovauo zborovanje. Pri tej priliki sta društvu na novo pristopila tov. Ivan Krajnik, nadučitelj pri Sv. Emi in tov. gdč. Elza Klemenčič, n.it. v Zibiki. Konstatiralo se je, da šteje društvo scdaj 31 pravih udov. —¦ Tov. Ferlinc je podaval o novem pokojninskem zakonu za ljudske in meščanske šole na Štajerskcm. V uvodu je naglašal, da si je to poročilo izbral prvič zato, kcr vsled tega, da se je, žal, prenchalo z izdajanjem zbirke šolskib zakonov, ne dobi vsak učitclj novili šolskib zakonov in naredeb zlabka v roke, drngič pa zato, ker ima novi pokojninski zakon mnogo določeb, ki se bistveno razločujcjo od prejšnjega. Potem jc prečital dotični zakon iz deželnega zakouika ter točko za točko pojasnjcval, tolmačil in primerjal s prejšnjim pokojninskim zakonom. Učit. društvo za severao-vzbodno Štajersko je vposlalo več tiskanib vzorccv peticij gledc na npeljavo izboljšanega in pravičnejšega disciplinarnega zakona za učiteljsvo na Štajerskem. Po teb uzorcih sestavljcne peticije naj bi tudi spodnještajerske občne po nemškem deželnem poslancu Gcrlitzn predložile Staj. deželnemu zboru. Spodnještajerske občine bi take peticije predložile po katerem izmed slovenskih deželnih poslancev, a tega zdaj ni mogoče storiti, ker so naši poslanci v abstinenci. Sklenilo se je to zadevo obdržati v cvidenci. Jako umestncmu prcdlogn konjiškega učiteljskega društva glede na imenovanje udov in glede na volitev v cenilno komisijo za osebno dobodnino (Glej U.it. Toy. štev. 8!) se je enoglasno pritrdilo. Konjiško učiteljsko društvo zbornje dne 5. junija ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopju v Zrečah po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Praktični migljaji k uradovanju šolskib voditeljev. (Predava okrajni šolski nadzornik g. Bchecbel.) Stat. tabela A. naj se prinese seboj. 3. 0 novern nemškera pravopisn (predava g. tovariš Jurko.) 4. Volitev delegatov za XIV. zborovanje ,,Zaveze" v Trstu. 5. Vprašalna skrinjica in slučajnosti. Cenjeni društveniki se vabijo, da se zbcro v polnein številu. Zborovanje se vrši pri vsakem vremenu. Jos. Čeli, t. .. predsednik. Primorsko. Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj zborovalo je 1. velikcga travna v Sežani. To zborovanje je bilo jedno najzanimivejih, kajti počastilo ga je več gg. tovariscv iz tržaške okolice z g. nadzornikom Ivanom Nekermanom in g. tovariš Josip S o r č, nadnčitelj v Gradiščanskcm okraju. Umcstno dozdeva se mi tudi omeniti častno število gospic tovarišic, koje so nas, kakor običajno, počastile s svojo prisotnostjo. Najzanimivejši vsega sporcda bilo je predavanje g. nadučitelja Josipa Ravbarj a: ,,Kakoje dovajati mladino k delavnosti?" Poročilo je bilo jako zanimivo in poucljivo. Koncčno se je, potein ko sta poročala g. blagajnik in g. tajnik, volilo delegacijo za XIV. skupščino ,,Žaveze" in nje pripravljalni odbor ter novi društveni odbor. V dclegacijo izvolilo se je gsdč.: Cilko Katnik-ovo in Anico Debenjak-ovo ter gg. Antona B erginc-a in Antona Koso vel-a. V pripravljalni odbor pomtdili so se kot podporniki vsi gg. tovariši iz tržaške okolice, izvolili pa so se le gg. Štefan Ferluga, Anton Grmek, Ferdo Starec, Franc Martelanc, in iz našega okraja gca Balbina Eppicb in gg. Anton Kosovel, Egidij Čeb, Anton Berginec in Josic Eavbar. V društveni odbor se je potrdilo dosedanje odbornike in sicer: Predsednik: g. Anton Berginec, podpreds. Josip Ravbar, tajnik: g. Franjo Vendramin, blagajnik: gospod Anton Macarol, pevovodja g. Kosovel, odborniki: gospod Matko Kante in gospica Ana Kau.ič-eva. Po zborovanju je bila jako zanimiva skupna zabava v bratski slogi pri obedu ter končno na izletu v Lipico, s katerim smo v novič obudili spomin na majnikove izlete nekdanjih časov.