leto XV. Štev. 47	TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 TELEFON UPRAVE- 25—67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel 46—91 | Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 |	Maribor, sreda 26. februarja 1941	naročnina na mesec Preleman v opravi ali do ooitl • 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI P A C U Nr ll.40t	Cena din 1*—
Anthony Eden v Ankari
Danes Je prispel v turške prestolnico angleški zunanji minister Eden, skupaj z načelnikom angleškega generalnega štaba generalom Dillom — Namen prihoda so priprave za angleške vojne akcije proti nemškim načrtom - Nemške čete še niso vkorakal# v Bolgarijo — Grčija se bo bojevala dalje
ANKARA, 26. febr. Anat. Ag. Angleški zunanji minister Eden in načelnik generalnega štaba britske vojske, general Diii, sta na poti v Ankaro z letalom pristala v Adanu. Pričakal ju je pokrajinski guverner z drugimi odličniki. Navzo-čen je bil tudi angleški poslanik v Ankari, ki je prišel gostoma naproti. Oddelek turške vojske je izkazal gostoma čast. Eden in Dill sta nato s posebnim vlakom Minotovaia dalje v Ankaro, kamor bosta dospela danes ob 17'.
Namen Edenovega in Dillovega obiska
ANKARA, 26. feb. Reuter. Eden in sir Rili ne bosta izgubljala časa v Ankari temveč bosta takoj začela razgovore. Eden bo danes obiskal poleg zunanjega Ministra Saradžogla še turškega predsednika vlade .dr, Saydama. Sir Dill bo bnel sestanek z maršalom Čakrnakom, šefom turškega generalnega štaba. Zvečer bosta Eden in Dill gosta na banketu Saradžogla.
ANKARA. 26. febr. UP, Obisk ministra Edena in generala Dilla v Turčiji se v vojaških krogih tolmači kot ukrep za
obrambo Dardanel in grškega pristanišča Soluna proti nemškemu prediranju na Balkan. Verjetno je, da bo poslana angleška ekspedicijska vojsko na mejo Turčije in Grčije nasproti Bolgariji.
LONDON, 26. feb. AP. Angleška vlada stoji pred odločitvijo: ali bodo britske čete korakale na Tripolis, ali pa bodo Angleži naredili fronto na Balkanu. Čakajo samo še na poročila zun. ministra Edena ter sira Johna Dilla, ki sta danes prišla v Ankaro na konferenco s turškim maršalom Čakrnakom.
EDENOV SPREJEM V ANKARI ANKARA, 26. feb. Suisse Press. Eden in Dill sta prišla v spremstvu 6 uniformiranih angleških častnikov, med katerimi je bil tudi eden v škotski narodni noši s krilom, na ankarsko postajo, ki je bila vsa okrašena z angleškimi in turškimi zastavami. Na postaji so ju sprejeli turški zunanji minister Saradžoglu, uradniki turškega zunanjega ministrstva, ankarski župan ter grški, poljski in egiptski poslanik.
POLOŽAJ V BOLGARIJI
ANKARA, 26. febr. RP. V Romuniji so že dovršene vse priprave za vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo, priprave za namestitev v Bolgariji pa so tudi že v polnem teku, ali pa so že v splošnem dovršene. Doslej ni prekoračila v smeri iz Romunije bolgarske meje še nobena četa uniformirane nemške vojske, pač pa je v Bolgariji že na tisoče zastopnikov nem
Pričetek podmorniškt vojne
^errtei poročajo, da se je po
Letalske
včerajšnje nemško poročilo
BERLIN, 26. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče Uradno vojno poročilo: Kakor je bilo že spročeno, so naše podmornice napadle Močno zavarovani konvoj in potopile v teku mnogoštevilnih napadov 125.000 ton sovražnikovega brodovja, med drugim tudi eno pomožno križarko, ki je spremljala konvoj. Konvoj je razpršen. — Istočasno so druge podmornice uspešno nastopale Oa Atlantskem morju in uničile prav tako °d nekega konvoja večje število sovražnikovih ladij, med drugimi tudi eno veliko ladjo-tank — skupno 83.000 ton. Pomorske bojne sile so potopile 250.000 ton sovražnikovega brodovja, ena vojna ladja Pa je povečala dosedanje število ton potopljenega sovražnikovega ladjevja od *3l na 151 tisoč ton. Tako je naša vojna mornarica potopila v zadnjih dneh nad četrt milijona ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Nemška bojna letala so potopila 13. februarja zvečer na Sredozemskem morju severno od Derne eno 4000 tonsko prevozno ladjo in poškodovala še Poko drugo veliko prevozno ladjo tako t<^ko, da je vsa izginila v plamenih. Za-radi neznosnih vremenskih razmer, ki so padale 24. februarja, so bili izvedeni iz-s'ljeni ogledniški poleti nad Anglijo in P&d morjem le v omejenem obsegu. Neka trgovska ladja, ki je plula ob angleški ^zhodni obali, je bila poškodovana z bom Pami. Preteklo noč so bili letalski napad1 P^mškega zrakoplovstva namenjeni letališčem v vzhodni Angliji, kjer so nastali P°žari na hangarjih /n zavetišč‘h. Pole * eKa so posamezna bojna letala napadl i z bombami lahkega in srednjega kalibra Pr‘staniške naprave v Harvvichu, Ipswichu M bcmothu, kakor tudi doke v Londonu.
DANAŠNJE POROČILO
BERLIN, 26. febr. DNB. Od nedelje do Ponedeljka zvečer so nemške podmom'ce ^topile 192.300 ton sovražnega ladjevja. °Ve nemške podmornice so pod poveljem mladih kapitanov prvič prišle v L'k s sovražnikom. Posadke teh podmor-ic so zelo strogo vzgojene. Znana jim je
Hitlerju napovedana podmornšška vojna proti Angliji že pričela akcije niso na nobeni strani obsežnejše
vsaka podrobnost manevriranja v napadu in obrambe pred sovražnim protinapadom. Podmornice so prešle, kljub hudemu obstreljevanju z angleških trgovinskih iti vojnih ladij, v napad. Opozorjene po ognju in dimu, so dospele medtem šu druge podmornice, ki so takoj napadle. Velik del konvoja je bil potopljen, tako tudi ena pomožna križarka. Ostale ladje so bile razpršene. Ta začetek podmorniške vojne ne dopušča dvomov o nadaljnjih uspehih. Najboljši častniki vežbajo moštva in prepričani so, da bo podmomiška vojna na
vsej črti uspela.
ANGLEŠI DEMANTIRAJO LIZBOA, 26. feb. AP. Admiraliteta javlja, da so nemška letala potopila 12. februarja zahodne od Portugalske 5 ladij iz konvoja, 10 ladij pa je v redu prišlo v Anglijo. V tednu, ki se je končal 16. fe-bruarja; je bilo izgubljenih 28.636 ton angleških ladij. Admiraliteta zanikuje nemške vesti, da bi bilo potopljenih zahodno jod Portugalske 14 ladij.
A1ANJŠI NAPADI NA ANGLIJO LONDON 26. feb. Reuter. Letalsko mi-
ške vojske v dvilu. So to pred v sem častniki vseh vrst, ki pripravljajo vse potrebno za prihod in razvrstitev nemške vojske, letalci in mehaniki, ki pripravljajo letališpa, zdravniki, ki skrbe za lazarete itd. Kdaj se bo vkorakanje izvršilo, ni mogoče izvedeti, nekateri glasovi pa pravijo, da v noči od petka na soboto. Poročila iz Aten pa pravijo, da ni Grčija prejela doslej še od nikoder nobenega predloga za sklenitev premirja in da je grška vlada trdno odločena postaviti se v bran tudi v Tracili in Ma-cedoniji. Zaradi tega se pričakuje, da se bodo na Balkanu pričeli kmalu razvijati zelo važni dogodki.
ŠTEVILO NEMCEV V ROMUNIJI
CARIGRAD, 26. feb. AP. Nemčija ima sedaj v Romuniji okoli 450.000 mož. Večina čet je na Donavi. Smatra se, da je skupaj v Romuniji 23 nemških divizij, ali približno 100.000 mož več, kakor jih »e bilo pred 3 tedni.
#
nistrsko javlja, da v noči na sredo ni bilo posebne sovražne letalske aktivnosti. Napadi so v glavnem veljali vzhodni Angliji, kjer je padlo več bomb. Materialna škoda je majhna, a ijudskih žrtev ni bilo. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Angleška letala o napadla industrijske centre ob Renu in pristanišča v okupiranih krajih.
TRIJE MESSERSCHMITTI SESTRELJENI
LONDON, 26. feb, Reuter. V teku včerajšnjih poletov je skupina angleških letal sestrelila tri nemške Messerschmitte št. 109 jn enega poškodovala. Eskadrilja je srečala sovražnika 2000 m nad Dunker queom in prešla takoj v napad.
ANGLEŠKI NAPAD NA BREST
LONDON, 26. feb. AP. Angleška letala so 2 uri napadala ponoči Brest in zadela ! nemško križarko.
Ofenziva v Vzhodni Afriki
% •
Angleži poročajo, da se v Somaliji približujejo Magdišu, glavnemu mestu in pristanišču kolonije — V Eritreji napredovanje od severa — V Abesiniji operacije na treh straneh
RIM, 26. febr. Stefani. Glavni stan ita-j sko Mojalo. lijanske vojske pravi v svojem včeraj- KHARTUM, 26. febr. RP. Po zavzetju šnjem poročilu o dogodkih v Afriki slede- utrjenega, 800 metrov visoko ležečega
če: Običajno udejstvovanje naših hitrih oddelkov in letalstva. V Džarabubu sovražnik še vedno pritiska. Sovražnik je bombardiral Tripolis. Nekaj ljudi je ranjenih, tvarna škoda pa je neznatna.
Vzhodna Afrika: Sovražniku se je po ogorčenem boju, ki je trajal več dni, ob spodnji Džubi posrečilo prekoračiti reko na nekaj točkah in priti na levi breg. Na ostalih odsekih boji krajevnega značaja.
KAHIRA, 26. febr. Reuter.Južnoafriške čete so zavzele mesto Brava v italijanski Somaliji. Oddaljene so samo še 150 km od glavnega mesta Somalije, Mogadiscia.
NAIBORI, 26. febr. Reuter. Britsko poveljstvo v vzhodni Afriki poroča: Britske čete so zasedle v ponedeljek Bravo, Mesto leži 250 km sevrnovzhodno od Kisma. Operacij v okolici Dželib se »a-daljujjo vzdolž vse rke Džube. Istočasno s čisti ozemlj.e. Zajetih je precej sovražnikov. Abesinski oddelki iu južnoafriške čete so zasedle Mojalo, ki so jo vzeli Italijani julija lani. Tako je zaseden zadnji kraj, ki so ga imeli Italijani v Keniji v rokah, so pa vkorakali tudi v abesin-
Kuokuba v Eritreji, nadaljujejo angleške imperialne čete ter čete svobodnih Francozov pohod proti jugu in se bližajo s severa in vzhoda Kerenu, katerega oblegajo na zahodu one čete, ki so napredovale iz Sudana. V Abesiniji se nadaljuje pohod angleških in abesinskih čet s treh
strani proti osrčju. Najpomembnejše vojne operacije se pa vrše v Italijanski Somaliji, kjer napredujejo južnoafriške čete v svoji ofenzivi izredno naglo in se bližajo glavnemu mestu in največjemu pristanišču vsega vzhodnega dela Afrike Magdišu (Mogadisclo), kateremu grozi vedno večja nevarnost, da bo tudi zavzeto, s čemer bi bila zapečatena sploh usoda vse Italijanske Somalije.
Po demarši v Tokiu
LONDON, 26. febr. RP. Kakor sc je izvedelo, je besedilo demarše, ki sta jo izročila japonskemu zunanjemu ministru v Tokiu veleposlanika Velike Britanije in Zedinjenih držav Severne Amerike glede položaja na Tihem oceanu popolnoma identično in je bil korak nasledek dogovora med Londonom in VVashingtonom.
V	tej demarši sta obe velesili opozorili Japonsko, da bi smatrali vsak, kakršen koli japonski osvajalni korak proti jugu Azije in proti Tihemu oceanu kot vzrok za represalije. Pod temi je treba razumeti prekate v diplomatskih in trgovskih stikov ter vsekakor tudi vojno napoved. Ta odločen korak je v Tokiu presenetil,
in se zdi, da bodo japonski načrti v bodoče bolj previdni, Demarša je bila izvršena pred vsem tudi zaradi izjave japonskega zunanjega ministra Macuoke v japonskem parlamentu, kjer je dejal, da zagovarja stališče, da mora biti Oceania na razpolago azijskim narodom za njihovo naseljevanje. Oceanija lahko prehrani 600 do 800 milijonov ljudi. Zato mora belo pleme odstopiti Oceanijo azijskim narodom. V Londonu tolmačijo to izjavo tako, da je Macuoka mislil pod Oceanijo ne le otočje na Tihem oečanu, ampak vse dč-žele ob oceanu: Filipine, Nizozemsko Indijo, Avstralijo in Vzhodno Indijo.
Italijanski s!asov> o sedanji vojni!
Diplomatski urednik agencije Stefane o pravem vzroku sedanje vojne — MPopolo d' Itaira" o položaju Anglije — Alpinska brzojavka Mussoliniju iz Albanije
RIM ,26. febr. Stefani. Diplomatski urednik agencije Stefani piše:	»Veliki
napori, ki jih je Italija izvedla, želeč mirno revizijo Versaillesa, so bili: pakt če-tvorice v Monakovem ter Mussolinijevo osebno posredovanje v drugi polovici avgusta 1939. To akcijo je vodil duce z ganljivo vztrajnostjo do zadnjega trenutka. London jo je brutalno prekinil s svojim ultimatom Nemčiji. Zločinsko odgovornost Anglije, ki je hotela na vsak način vojno, je odkril že Lloyd George, dalje veliki pisatelj \Vells in bivši francoski premier Elandin. Besede premjeTO Lloyda Georgea iz dobe zmagovite Anglije 1918 neusmiljeno zadevajo Churchilla, premjerja Anglije, ki bo poražena. Angleška propaganda ne more prikriti, da je Italija storila vse, kar je bilo v njeni moči, da reši Evropo destrukcije angleške oligarhije. Zmaga osišča bo prinesla osvoboditev tudi angleškemu narodu od jarma plutokratskih rodbin. Socialna in državna struktura Anglije je
zgodovinski anahronizem, ki je preživel srednji vek. Popularni režim v Italiji in Nemčiji brez usmiljenja obsoja feudalne in p!uto!:ratske organizacije angleške države. V tej antitezi je tudi pravi vzrok sedanje vojne.«
MILAN, 26. febr. Stefani. »Popolo d’ Itailia« piše, da je »po železni logiki Mussolinijevega govora nemogoče, da bi Angliji posebno hasnila ameriška pomoč, in sicer: 1. ne more ta dospeti v redu v Anglijo; 2. USA ne morejo sorazmerno nadoknaditi velikih razdejanj industrijskih naporov v Angliji; 3. ameriška proizvodnja ne more biti v nobenem primeru večja od one v Nemčiji. Londonska in washingtonska vlada še vedno gojita tipanje v končno zmago, pač zato, ker se še ni začela velika ofenziva, ki jo je Hitler napovedal za skorajšnji čas. Ko bo ta ofenziva izbruhnila, bodo vse nade izginile. Že, zdaj je značilno, da so nemške podmornice samo v dveh dneh potopile ogromno angleškega ladjevja. Ame-
riška intervencija ne bo mogla preprečiti zloma Anglije, čeprav bi se uporabili tudi ameriški parniki za transporte. Kanadski parnik, ki je plul pod ameriško zastavo, je bil razkrinkan in brez usmiljenja potopljen. Tako se bo v bodoče zgodilo z vsako ladjo, ki bo skušala pod ameriško zastavo dospeti na prekleti otok.«
NEKJE V ITALIJI, 26. febr. Stefani. Mussolini je prejel brzojavko poveljnika alpinskih čet v Albaniji, ki pravi, da so aipinci poslušali ducejev govor v strelskih jarkih ter obljubili, da bodo sledili vsaki zapovedi svojega vodje do končne zmage za čast in slavo domovine in kralja.
RIM, Stefani. 26. febr. »Vse za zmago!« je geslo, ki so ga dobili tajniki fašistične stranke po svej Italiji od glavnega tajništva po sestanku v liktorski palači v Rimu. Vsa Italija se je z velikim navdušenjem lotila nalog v smislu tega poziva.
Naše p©if©d©6$&vo Sn vprašaš*;e i*LUOA
Dan za dnem slišimo najrazličnejše predloge o izboljšanju našega poljedelskega gospodarstva. Beremo poročila o konferencah, ki obravnavajo vzroke naše zaostalosti. Tuji strokovnjaki so nam že celo natančno s številkami dokazah koliko bi mogli z naprednejšimi sredstvi proizvajati zase in seveda tudi za izvoz Med bistvenimi sredstvi so tudi poljedelski stroji.
Po računih nekaterih naših poljedelskih strokovnjakov je kmetijstvu v Jugoslaviji nujno potrebnih najmanj 700.000 plugov, katerih vrednost bi bila 7,000.000 din. Manjka nam še 300.000 bran. za katere bi morali zbrati vsoto 150 milijonov din, in 5000 trijerjev, ki bi stali 35 milijonov din. Skupno bi torej morali za najnujnejšo izpopolnitev poljedelskega in* ventaria investirati 1.165 milijonov din!
-	Šef ravnateljstva za zunanjo trgovino iti znani hrvatski agrarni pisec dr. Rudolf Biča n i 6 je izračunal, da znaša letna potrošnja za vse vrste strojev Pr' nas na osebo le 23 din, dočim znaša v Belgiji 336, na Danskem 235, na Madžarskem pa 121 din. Po podatkih dr. inž. Karla Šoštarič-Pisačiča, ki se je s tem problemom podrobneje pečal, je bilo na pr. 1, 1931 v bivši primorski banovini na 70.000 gospodarstvih 9117 železnih m 27.339 lesenih plugov, čez polovico kmečkih gospodarstev ni imelo niti lesenega pluga! V mostarskem okrožju je bilo mimo 100 železnih plugov 5273 lesenih-
Vzroki zaostalosti
Kje so vzroki te naše zaostalosti? Mnogi dol že nerentabilno zaščito industrije poljedelskih strojev. Navajajo številke, po katerih odpade tia en železni plug 500 din carine, z davščinami in raznimi pristojbinami vred pa je obremenjen s 600 din! Prav tako opozarjajo, da plačuje pri nas kmet stroje skoraj 3 krat dražje kot na pr. v Nemčiji, kjer poseduje povprečno več zemlje. Drugi grajajo slabo organizacijo našega narodnega gospodarstva, ki je imela premalo razumevanja za kmeta ter je favorizirala industrijo, krnet pa je moral nositi najtežja bremena, posebno pa posledice kriz. Tretji opozarjajo tudi na socialno strukturo naše poljedelske posesti, kjer je !• 1931. bilo 88.3% posestev od 0.01 do 10 ha, ki so zavzemala le 58.7% površine. 33.8% posesti od 0.01 do 2 ha je zavzemalo le 7% površine.
Različna so tudi mnenja glede rešitve tega vprašanja, dasi nihče ni zadovoljen s sedanjim stanjem. Če je že kdo mnenja, da pri nas niso ugodne razmere za uvedbo velikih modernih strojev, kot jih poznata na pr. USA in SSSR, je vsakomur jasno, da leseni plug ni zadostna obramba pred veliko ofenzivo, ki jo vodijo velika tuja gospodarstva na ogromnih poljedelskih površinah za prevlado na svetovnem trgu, pa četffdi mu pridružimo še tako številne delavne in cenene delovne sile. Imamo že tudi ne>kaj čisto konkretnih predlogov, ki bi naj nekoliko odpomogli zlu ter nas pripravili za čase, ko bo sedanja umetna konjunktura v poljedelstvu, povzročena zaradi vojne, prešla v novo občutno krizo. Takrat bo vsaka investicija v poljedelstvu še mnogo težja, če ne že nemogoča.
Zato predlagajo ukinitev carinske zaščite. Predlagana pa je biki tudi zgraditev nove domače tovarne poljedelskih strojev, za katero bi bila potrebna investicija 70 milijonov dinarjev. Zgradila naj bi jo država v svoji režiji. Zagovorniki tega načrta poudarjajo, da bi tako ^ prihranili 600 milijonov din samo pri nabavi omenjenih najpotrebnejših stroje^ za kolikor bi jih sicer morali tujini draŽic plačevati. Za preskrbo kmetov s stroji pa naj bi skrbele še posebne zadruge, # bi morale prejemati primerno javno
pod-
poro.
Nesporno je, da v dobi »žitnih bitk*' ogromnih načrtov za dvig poljedelske proizvodnje, velikega napredka poljedelske tehnike itd. ne moremo držali vCtJ križem rok ter se zadovoljiti z redkim1 železnimi plugi, ročnim sejanjem in dobno. V svetu ne odločtf samo bolj*c orožje vojaka, in boljša vojna taktik^; temveč prav tako tudi boljši poljedels1^ stroji in metode, ki povečujejo možn<>s za prehrano ter tako tudi odporno siW naroda.	Ec-
Cincar-Markovič v Budimpešti
BUDIMPEš TA, 26. ib. MII. Zunanji j njega ministra, kar je največja potrditev minister Jugoslavije dr. Cincar.Markovič modre politike sporazumevanja obeh soje s soprogo dospel v Budimpešto. Ostal scc| 'pa politika ne sloni le na zdravih bo dva dni v madžarski prestolnici. Po- temeljih, ampak je pravi izraz narodnih staja je bila okrašena z jugoslovanskimi j čustev. Močna je dovolj, da pomaga pri in madžarskimi trobojnicami. Goste so ! gradnji in okrepitvi miru na jugovzhodu
pričakali madžarski zunanji minister Bar-dossyj poveljnik prve armade, župan, visoko uradništvo zunanjega ministrstva, člani jugoslovanskega poslaništva in drugi odličniki. V spremstvu dr. Markoviča je 15 jugoslovanskih novinarjev. Ko se je vlak ustavil, je godba zaigrala jugoslovansko in madžarsko himno. Dr. Markovič je obšel častno četo, »ato pa je sprem stvu Bardossija odšel v hotel »Ric«, kjer so bili zanj rezervirani apartmaji. Dopoldne je dr. Markovič položil venec na Csa-kyjev grob, popoldne pa bo obsikal predsednika vlade Telekija in zunanjega ministra Bardoszyja.
BUDIMPEŠTA,'26. febr. MT1. Ob današnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra dr. C i n c a r - M a r k o-v i č a v Budimpešti je »Pester Lloyd;; prinesel toplo napisan članek, v katerem govori najprej o zgodovinskih zvezah med Srbi in Madžari v preteklosti. Naglasa skupne boje in nekatere značilnosti, ki so vejile madžarskega kralja s srbskim carjem Dušanom Silnim. Skupne boje proti Turkom, zveze madžarskega kralja Sigismunda s srbsko dinastijo Brankovičev in boje madžarskega narodnega junaka Hunjadyja, ki ga srbska narodn i pesem slavi kot Jovana Sifoinjanina, kar vse so stvari, ki sd spajale oba naroda. List poudarja dalje vplik pomen Karad-jordjevega upora, govori o naporih Lajo-ša Kossutha in Kallaya, ki sta bila pristaša srbsko-madžarskega sodelovanja.
Madžarska se je morala potem podrediti interesom tretje sile. Po svetovni vojni je kraljevski namest. Nikolaj Hor-thy, bivši poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice na Jadranu in državnik velikega stila, spoznal jugoslovanske vrline. Vodil je madžarsko politiko v cilju, da zbliža sosedo in proži prijateljsko roko. Že v govoru v Mohaču 1926, ob proslavi zgodovinske bitke je Horthy poudaril idejo sodelovanja z Jugoslavijo. Zdaj lahko prisrčno in iskreno pozdravljamo v svoji prestolnici jugoslovanskega zuna-
Letalske akcije nad Malto
LA VALETTE. 26. febr. Reuter. Brdsko poveljstvo na Malti javlja, da je bil včeraj dan znak ra alarm. Sovražna letala niso vrgla bomb. Nad odprtim morjem so angleška letala sestrelila dve nemški letali.
Evrope.
la Jugoslavija edina, ki je razumela interese iti potrebo sodelovanja ter je svojo politiko tudi usmerila v teni cilju. Pakt o večnem prijateljstvu, sklenjen 12. dec. lani, je krona te politike, ki ji je bil ini-ciator sam Horthy in posledica sijajne diplomatske kariere pok. grofa Czakyja. Na koncu članka list toplo in iskreno pozdravlja jugoslovanskega zunanjega ministra v imenu vsega madžarskega na-
Med tremi sosedami Madžarske je bi-! roda.
Dogodki na albanskem bojišču
RIM, 26. febr. Stefani. Italijansko vr-j prišlo na teh odsekih do bojev, v katerih ltovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče I je bilo sestreljenih 5 sovražnikovih letal
poročilo iz Albanije: Grško bojišče: Normalna delavnost. Zelo slabe vremenske razmere so omejevale nastope našega le talstva. Tri letala, o katerih je bilo v včerajšnjem uradnem poročilu rečeno, da so izginila, so se vrnila.
TIRANA, 26. febr. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da so italijanska letala zopet prizadejala škodo in izgubo sovražniku in da so kljub slabemu vremenu uspešno bombardirala zbiranje grških čet pri Lerini ter da se tri letala niso vrnila iz teh operacij. Italijanska letala so danes tudi bombardirala sovražnikove čete na bojišču pri Klisuri, popoldne pa je
Kompromis ni mogoč
LONDON, .26. feb. AP. Podtajnik za zunanje zadeve je v parlamentu''izjavil, da je Churchill povedal japonskemu veleposlaniku, »da ne more biti govora o kompromisu« med Anglijo in silami osišča.
OGROMNI SOVJETSKI IZDATKI ZA VOJSKO
MOSKVA, 26. feb. AP. Vrhovni sovjet je sprejel kredit 70,90(1.0(10.000 rubljev za državno obrambo. Lani je znašal 57 milijard rubljev.
JOHNSONOVA ZATRJEVANJA NIiWYORK, 26. febr. Reuter. Bivši pomožni tajnik ameriškega vojnega ministrstva Louis Johnson je včeraj v. govoru zatrjeval, da imajo nasprotniki Anglije pripravljenih 700.000 angleških uniform in prav toliko število padal, poleg tega pa tudi veliko število plinskih granat.
GOVORICE O GRAZIAN1JU LONDON, 26. febr. Reuter. Maršal Gra-/iani, ki je bil že pred dalje časa pokli-
tipa Gloucester, druga 4 letala pa so bila hudo poškodovana, dočim so se vsa italijanska letala vrnila.
ATENE, 26. feb. At. Ag. Uradno poročilo grške vojske št. 122 pravi, da so bile krajevne operacije in artilerijski dvoboji.
V	zaledju ni bilo dogodkov.
ATENE, 26. feb. AP. Sedem . italijanskih divizij je izven bojne črte. Bolnišnice v Tirani, Draču in Valoni so polne ranjenih in zmrzjenih vojakov, piše atenski list »Proia«. Od začetka grške ofenzive so Grki zajeli za 680.000 dolarjev italijanskega vojnega materiala. Italijani so izgu bili okoli 130 letal na albanski fronti.
SOVJETSKI SPREJEM V LONDONU
LONDON, 26. febr. Reuter. Ob 23. obletnici sovjetske vojske je vojaški ataše sovjetskega poslaništva priredil sprejem, ki so sega udeležili podtajnik zunanjega ministrstva But tl er, podtajnik vojnega ministrstva Grigg, podtajnik letalskega ministrstva Balfour in drugi odličniki. ŠKODA PO BOMBARDIRANJU V ŠVICI BERN, 26. febr. Stefani. Uradno ugotavljajo, da je samo občina Biuingcn imela od zadnjega bombardiranja angleških lelal 180.000 frankov škode.
USODA POLJAKOV V ŠVICI BERN, 26. feb. Stefani, švicarski generalni štab je izjavil, da je stavil internirane Poljake na razpolago komiteju, ki skrbi za dvig domačega poljedelstva.
GRARANICU PRIJET BUKAREŠTA, 26. feb. DNB. Uradno javljajo, da je policija aretirala študenta bukareške tehnične fakultele in bivšega šefa policije, Georgija Graranica, ki je bil eden najnevarnejših vodij januarske vstaje. Organiziral je upor v Constanci ter zasedel tamkajšnjo radijsko postajo. Nato
can v Rim na poročanje, se še ni vrnil v je hotel sestaviti družbo teroristov. Z moč Tripdlitanijo. Govori se, da je odstopil, j »o stražo so vklenjenega Graranica pri-KRALJ ALFONZ ZOPET V NEVARNO- pC,.jali v Bukarešto, kjer mu bo sodilo
ANTONESCOV PLEBISCIT
BUKAREŠTA, 26. febr. AP. General Autonescu je razpisal tridnevni plebiscit. ki se bo začel 12. marca. Ta plebiscit naj odobri njegovo politiko iti nje-uovo vojaško diktaturo.
STI
RIM, 26. feb. AP. Bivši španski kralj Alfonz je spet v kritičnem stanju, ker je dobil ponovne srčne napade.
NOV KOMUNISTIČNI TAJNIK V USA
NEW YORK, 26. feb. AP. Ker je dosedanji glavni tajnik komunistične stranke v USA Earl Browder bil zaradi goljufije s potnim listom obsojen na štiriletno ječo, je imenoval za svojega naslednika bivšega socialista Roberta Mi-l ito raja.
vojno sodišče.
\VASMINGTON, 26. feb. AP. Kongres je sprejel zakon o konstrukciji zgradb pomorskih oporišč v znesku 84 milijonov dolarjev.
Borza. Curih, 26. feb. Devize: Beograd
10,	Pariz 7.50, London 16.50, New York 431, Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija '!.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.1250.
iMarihttrska napoved: Pretežno oblačno in hladno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura ! 5.4, danes najnižja —5.4, opoldne fci.
Poviški otoki - drago plačana posest USA
25a70 a© arjev -za 1 ha otoške zesnlje — Aljaska neprimerno cen©.la - Zatočišče baguncev
Guvernei ameriških Deviških otokov, Ame- črnci s primitivnim gospodarstvom. Tam ni lcan \ irgins, je o božiču izdal proglas, da niti enega avtomobila. Otok St. Croix ima dve aopusea beguncem iz nezasedene Francije, majhni mesteci, danskega obeležja. Christian-rtugalske m »talijo svobodno gibanje na sted ima 4500 prebivalcev, Frideriksted polo-otokih, brez potrebnega vizuma za bivanje v vico manj. Najvažnejše mesto na otokih je
USA. Te zanimive otoke je odkril Krištof "Kolumb na svoji drugi vožnji 1493. Poimenoval jih je po sv. Uršuli in njenih 11.000 devicah, ker se mu je zdelo, da je otokov nepregledna vrsta. V resnici jih je nekaj sto, od katerih so pa mnogi le čeri,vki mole nad morsko gladino.
Zedinjene države gospodarijo danes treni večjim in blizu 50 manjšini otokom. Slednji so skoro popolnoma neobljudeni. Tudi na razmeroma veliki karti Zahodne Indije ostanejo Deviški otoki zaznamovani z zelo drobno točko. Tvorijo nadaljevanje Bahamskih otokov, na jugovzhodu se priključijo Malim Antilom in Gauadelupu ter so večjega strateškega pomena.
Deviški otoki so se prej imenovali Danska Zahodna Indija. Danci so gospodarili na njih od 1. 1666, sledovi njih vzorne uprave so poznajo še danes. V svetovni vojni so jih USA 17. januarja 1917 odkupile za 25 milijonov dolarjev. Bila je to največja vsota, ki je kdaj bila dana od Amerike za odkup sveta. Saj je vsa Aljaska z ogromnim teritorijem in bogastvom stala USA le 7,200.000 dolarjev, Husi «o pač napravili veliko pogreško v podcenjevanju te zemlje. Pomislimo le, da obsega Aljaska pol drug milijon kvadratnih kilometrov površine, Deviški otoki komaj nekaj nad 340 kvadratnih kilometrov. Zedinjene države so torej dale za 0.4 ha zemlje na Aljaski dva centa, za isto površino na Deviških otokih pa 293.70 dolarjev!
Na Deviških otokih se je začelo novo življenje, ko se je dvignila luka St. Thomas in so na St. Croixu nastale velike tovarne za predelavo sladkornega trsa. Danci so že 184S odstranili suženjstvo, vse otočje v Mehikan-skem zalivi! in Karibskem morju je pa doživelo veliko blagostanje s pridelovanjem sladkorja in drugega južnega sadeža. Naselile so se večje skupine Agležev, Škotov in Ircev, angleščina je postala glavni jezik na otokih. Precej je tudi Francozov, zlasti Bretoncev. Vsi, ki govore angleški, so dobili volivno pravico USA.
Prebivalstvo Deviških otokov tvori 95% črncev. Bogati niso in Hoover je imenoval
Charlotte-Amalie z 9000 dušami. Dve milji odtod je ameriško zračno oporišče v Lindberghovem zalivu. V St, Thomasu se je na-
selila najrazličnejša industrija mednarodnih lastnikov, ki prodaja svoje izdelke v USA.
Deviški otoki postajajo iz »beraške hiše« polagoma pridobitnejši del Amerike. Če bodo res raj evropskih brezdomcev, je še vprašanje. Vsekakor imajo na njih zatočišče oni; ki nimajo dosti denarja za potovanje po Zahodni Indiji.
mir
Puška k puški dan za dnem zapušča angleške orožarne
Sofijska »Zora« komentira pisanje tujega tiska o bolgarsko-turški deklaraciji in ugotavlja, da »edino sovjeti k temu molče. Uradno mnenje Moskve se bo pa izvedelo ob sedanjem zasedanju parla-
Deviške otoke »beraško hišo«. Američani so menta, V tisku je bil objavljen le deman-se potrudili, da so kakor na Kubi in Porto- ti, da Rusija ne bo podprla Turčije v
vicu tudi tu dvignili poljedelstvo. Posebno znan je pridelek ruma pod znamko Bay, ki se
primeru, da se ta zaplete v 'vojno. Od-uporablja za kozmetična sredstva.	|	nošaji	Sovjetske	Rusije	do	Balkana	so	že
Na otoku St. Johnu bivajo izključno revni znani. Moskva se je vedno interesirala
za vzhodni del Balkana, okrog Črnega Minister dr. Budisavljevie je obiskal' morja, manj za zahodno polovico poloto-bana dr. Šubašiča in podbana dr. Ivkoviča ter ostal z njima dalje časa na posvetovanju.
ka, zato je tudi vprašanje Grčije in Albanije zdaj ne zanima. Nemčija se prizadeva, da ohrani mir na vzhodnem delu Balkana, med reko Marico in Črnim morjem’ Molotov je sam naglasil, da se je v posvetovanjih s Saradžoglom 1939 razgovarjal glede obojestranskega pakta
o	vzajemni pomoči na ozemlju ob črnem morju in Dardanelski ožini. Rusija se prizadeva, da ,bj. ne bila Turčija potegnjena v ogenj. Zato se tudi Turčija trudi, da ostane črnomorski bazen izven spora.«
Novi predsednik zagrebške SDS je po
imenovanju dr. Ivkoviča za podbana dr, Dane Medakovič.
marksistična morala enaka
KAPITALISTIČNI!
Marksisti so kot nosilci novega duha l>i nove morale upravičeni rabiti vsa sredstva, da dosežejo ne sarno svoje go-s/jodarske in socialne cilje, ampak da Uvedejo s njimi diktaturo nad vsem živ-l jen jem. Marksistična morala je potemtakem popolnoma enaka kapitalistični, ko dopušča, da se smeš prod svojemu it(::;r,rotniku boriti z vsemi sredstvi, ki so ti na razpolago. (E. Kocbek v »Deja-
Napor! tastkov v premagovanju puščave
bilov. Vsak tank," ki so ga uporabili, jc Angleški tanki v premagovanju puščave.
Trideset ur jc trajalo potovanje brilskih tankov skozi puščavo, 250 km od Mckit-lija do Benghasija. Pot je bila tudi domačinom neznana, brez vsakih znakov na tankih, sledeč samo kompasu, so prodirali skozi puščavo. Ponoči so vozili tanki neposredno eden za drugim, podnevi pa
narazen, da se zavarujejo pred evenluelfti-mi zračnimi napadi. Ce se je kak motor pokvaril, jc ostala posadka prestopila v druge tanke, šofer in mehanik sta ostala zadaj, popravila tank ter nato hitela za ostalimi. Čas ju bil drag in ni se bilo mogoče ustavljali.
Uspeh je treba pripisati odlični kvaliteti materiala, izdelavi tankov in avtomo-
Stulfma
u.’ 5LT*
Po Tiranovem nastopu v L*ub’jani
(Iz razgovora z mladim igralcem, ki je debatiral v ljubljanski drami v igri »Zaprta vrata«.)
H]U
. 1910.)
; »VVunschkonzert« osiješkega Kulturbunda je bil v zgradbi osiješkega narodnega gledališča. Uprava gledališča je odstonila nrostor '?siieškemu Kulturbundu rade volje, ker je Večina uglednejših osijeških članov Kultur-btmda posetnik predstav hrvatskega gledališča. Osiješki Nemci ne samo, da perfektno obvladajo hrvaščino, temveč tudi podpirajo hrvatsko kulturno življenje.
SIR NEVILLE HENDERSON
P m
atigleški diplomat ki je bil ob začetki sedanje vojne poslanik v Berlinu.
Točen ko ura, malo nagnjen naprej, z rokami v žepu in brez klobuka, je s hitrimi koraki prišel v Kavarno. Obraz mu je nasmejan.
»Kritike so ugodne! Mislim, da bom v bodoče še boljši. Saj veš, prvikrat. Ampak led je prebit, to je glavno. Tako sem srečen, vesel; zdi se mi, da sem postal resničen kos teatra, kot da bi živel z njim že od rojstva.«
— In zdaj se boš gotovo popolnoma posveti! gledališču? Pokazal si, kaj zmoreš, in zaslužiš, da te tudi širši svet malo spozna. Kako si prav za prav prišel v gledališče?
»Pri nas doma smo že v rodbini bolj teatralno navdahnjeni. Sestra študira konservatorij. jaz sam pa sem imel že v ljudski šoli, še bolj pa v gimnaziji veliko veselje do recitiranja in solopetja, saj si me sam večkrat vidf in slišal. In tako sem se leta 1937. naenkrat znašel na konservatoriju v dramatski šoli pri profesorju Šestu. Ta me je odtlej vzgajal in nje-mu se moram največ zahvaliti za svoj uspeh Še isto leto sem imel manjšo vlogo v operi, vidnejši uspeh pa sem dosegel na produkciji dramatske šole leta 1938. Ves ta čas sem šta-tiral v drami, vadil solopetje in leta 1939. seni imel spet manjšo vlogo v »Antigoni«. Našle-dnje leto sem maturiral, se vpisa! na filozofijo in se s še večjo vnemo posvetil gledališču Dobil sem manjše vloge v »Romeo in Julija«, v »Po!v	-	•	'	Tiostojeri
Cankarjev večer. Zdaj mi je prišla na pomoč sreča. 'Moral sem uskočiti v vlogi kraljeviča' v »Snegulčick. ta uspeh mi je pa prinesel vlogo Guiiia v »Zaprtih vratihi. In zdaj upam, da mi bodo »Zaprta vrata« odprla tudi druga vrata.«
— Kakšne vloge ti pa najbolj »ležijo«?
»Za enkrat še vloge mladostnikov; mislin-
pa, da bom lahko reševal tudi karakterne.«
— Tako, to je torej tvoja pot. Ni bila ravno lahka, a z voljo si le uspel. Misliš, da te bodo angažirali?
bil že dolgo časa pod najtežjimi okoliščinami v funkciji. Ce je med vožnjo zmanjkalo vode za hladilnike, so uporabljali pitno vodo, posadka je morala brez te nadaljevali poL dalje. Pogosta izprcmesnbu temperature, v puščavi je tud: vzrok, da rade nastopajo kvare v motorjih.
Se večja nevar.w)s!: za motorje je puščavski peščeni vihar. Kljub odličnim Filtrom prodre nekaj peska do bencina., v mazilno olje ter zamaši ventile za zračenje. Zalo je treba vsak tank in avtomobil 'v puščavi večkrat čistili. Posadka mora ponoči namestil spanja opravljali ta posel. Ves čas operacij \Vavcllove vojske pa ni prišlo do zastoja v dobavi materiala in živeža.
Britski tanki in avtomobili so bili v Zahodni puščavi osem mesecev brez odmora v akciji. Dva meseca so napredovali neprestano dalje. So avtomobili, ki so prešli 500 lisoč km brez zastoja v motorju, poročajo Londonske ,,Times1'.
Letalska poročila sn dejanski uspeh
Angleški letalski častnik L. V. F r a z e r je napisal za londonski tisk članek, v katerem je poudaril »važno vlogo letalstva v vojni«. Tako je n. pr. v severni Afriki bilo izdano po bombardiranju letališča Benina, da je tam bilo . več sovražnih letal zažganih in uničenih, najmanj 10 italijanskih letal je bilo v plamenih.<. Ko so pa angleške čete dospele tja, je bilo na letališču izgorelih in poškodovanih nad 100 italijanskih letal. To najbolje priča, da je eskadrilji težko oceniti dejanski učinek bombardiranja, ki je večkrat večji, kot javljajo poročila.
Po napadu na veliki aerodrom v El Gazali je uradno poročilo javilo: »Izzvani so bili veliki požari, pri katerih je prišlo do velikih eksplozij. Vse bombe so padle na cilj«. Ko je angleški mehanizirani konjeniški oddelek zasedel ta prostor, je našel tam 20 zgorelih sovražnikovih letal«.
Benghasi je nov primer opreznosti angleškega letalskega poročanja. Tu se je glasile: »Glavni pomol pristanišča je težko bombardiran, izzvani so mnogi požari v poslopjili carinarnice. Na samem lceju je bilo več eksplozij«. Ko so prišli Angleži v luko, je bilo tam polno potopljenih ladij, neki rušilec presekan na dvoje. Izprehajališče ob obali je pa bilo nepoškodovano, prav tako velika stebra z grbi Rima in Benetk. Trgovine so zdaj spet odprte, med civilisti ni bilo žrtev.
V Bardiju je neko skladišče, zgrajeno i/. kamna, popolnoma zgorelo. Uničenih je bilo nad polovico zalog živeža. Ko so prišli Avstralci v mesto, so bili Italijani že dva dni brez hrane. V Tobruku je bilo na letališču 87 zgorelih letal. O letališču v Berk je javilo poročilo, da je tam mnogo poškodovanih letal, našli so jih pa potem 40 uničenih.
V kratkih, suhoparnih uradnih poročilih se je tedaj skrivala zelo uspela akcija angleških letalcev. Ob vsej obali Cirenajke se je nabralo vse polno vojnega materiala, letal, municije, tankov in tovornih avtomobilov. Vse to je bil > doseženo po smiselni akciji britskega letalstva«.
»Morda da, morda ne! O tem bodo odločevali drugi.«
*
Pozdraviti moramo stremljenje gledališke uprave, dajati mlajšim igralcem priliko, da se uveljavijo. Le tako bomo dobili dober naraščaj. Ko smo preizkusili Tirana, bi bilo prav, da bi prišel na vrsto Presetnik, ki kaže tudi veliko nadarjenost. Pogledati pa bo treba še za ženskim naraščajem, saj za zdaj še gre, a čez leta ...?	An.
k Mauroisova zgodovina v srbohrvaščini.
Politična knjižnica v Zagrebu je izdala v srbo-hrvatskem prevodu znano Mauroisovo delo »Zgodovina ' "lije«, ki smo jo Slovenci dobili že prej pri Naši založbi.
k Moskva slavi Beethovna. Veliko zanimanje za nemško kulturo, ki. ga kaže zadnje čase Moskva, ne dokazuje samo številne izvedbe Goethejevih in Schillerjevih | dram, ki so doživele pred moskovsko publiko sijajne uspehe. Pred kratkim je bil z navdušenjem sprejet ruski prevod Bismarckovih ,,Misli in spominov". Vrhunec nem-ško-ruske kulturne izmenjave je pa pro-slava 170. rojstnega dne Beethovna. Samo v 1 mesecu decembru je bilo v Moskvi 30 Beethovnovih koncertov. „Pravda“ je objavila obširen članek o Beethovnu. Njegovo genialno ustvarjanje je karakterizi-rala s sledečimi besedami: „S svojo uradnostjo je raztrgal ozke meje tedanjih simfonij in vpletel v nje nov globoko ideali-stično-filozolski smisel. Od tretje do devete simfonije, ki predstavlja vrhunec in krono simfoni j ^ega ustvarjanja, je vsaka biser, vsaka za sebe edinstveno in originalno delo. Vse simfonije skupaj nam kažejo nov, edinstveni stil. In radi imamo pred očmi njegove klasične slike, ki v pravem smislu besede predstavljajo vrhunec ustvarjanja človeškega duha“.	i
Poostren ^oložai na Norveškem
Norveška vlada v Londonu je po poročilih „Basler Nachrichten" izdala komentar k poostrenim prilikam na Norveškem v zadnjih tednih. V njem pravi, da „so bila kaznovana mesla, tako Slavanger s 50.000, Trondhjem s 60.000, Vesloptand s 100.000 kronami. Po odredbi okupacijske oblasti so ustavili v Bergenu in Trondhje-mu dnevnike .,Arbeilerl)Iadet“ in „Arbsi-lerais“. Vso redakcijo ,,Arbeiterbladeta‘ so spravili v koncentracijsko taborišče.
V	koncentracijskem taborišču On Ulven pri Bergenu in v onem v Oesterdalu je nad 2000 političnih jetnikov, ki čakajo na godbo pred tribunalom. Med jetniki sla polkovnika Lund in Ilanson, majorja Lind-back in Back, policijski šef iz Ivristiansan-da, Tonnessen, bivši pravosodni minister Berg ter vrsta drugih odličnikov.
Švedski tisk pripominja, da je okupacijska oblast na Norveškem prepovedala brati s prižnic škofijski odlok proti sodelovanju v Quisslingovi stranki. Cerkvena oblast j • |K)lem sklenila, škofijsko poslanico tiskali v posebni brošuri in jo potem razdeljevati med vernike pred cerkvijo. Prepoved okupacijske oblasti, da se v cerkvah ne sive molili za kralja in dinastijo, je duhovščina prezrla".
Nič več Ludendotffovšh pogrešk
V\ posebnem dopisu iz Berlina poročajo ,,Basler Nachrichten", da ,,se pripravlja Nemčija na temeljit obračun z Anglijo v podmortiiški vojni. Nemške podmornice so bile v zadnjem mesecu zato manj aktivne, ker se morajo doma pripravljati na pomladne akcije. Skupaj z letalskimi silami bo nastopila nemška podmerniška flota. Nemško letalstvo naj bi istočasno uničilo vse industrijske centre na otoku. Nemčija je prepričana, da se ne snie več ponoviti Ludcndorffova pogreška iz prve svetovne vojne, ko je imel svoje ol>orožene silo raztresene po raznih bojiščih na oddaljenih frontah. Vsa udarna sila mora biti zbrana za napad na glavni cilj — Velika Britanijo'-.
oc$f_rs^e
«^g3WMPge!aB!Srg»
ve&is
I {£>*•«*
Gospodarski krogi in nova kontrola cen
Svobodna prodaja ali popolna konti© a nad aro.zvodr.j©
od 200 do 250 din, za pšenico pa 300 do
ajeiii iititnira*
Bencik, 1>9“
rvatskih m
Zbornica za TOI opozarja v zvezi zjžavami največji ter pristavlja, da je to novim seznamom kontroliranih predme- zaradi tega. ker so pri nas zagrabili pro tov. da ti predmeti niso točno označeni, predvsem pa. da niso bila izdana niti potrebna navodila. Ustavitev dovoljevanja višjih cen ne bi smela nastopiti nenado-
ma. temveč bi mt ala biti za to določena prehodna doba. Zelo nejasna je označba tekstilcih Predmetov, ki so podvrženi kontroli, Označeni so tudi predmeti, ki se manj rabijo, izpuščeni ga taki, katerih potrošniki so najširši sloji. Za uspeh take kot‘tro’2 bo po mnenju zbornice potreben spet večji upravni aparat. Izvozni trgovini je vzeta podlaga za kalkulacijo in to ovira nabavo blaga. Tako bo kmalu še mani blaga in bodo zato cene še višje. V trenutku, ko je bil objavljen poziv trgovcem. naj ne kupujejo v tujini blaga no cenah, ki bi bile višje od sedaj dovoljen:!!. je bilo že mnogo kupčij v teku. Ali naj se sedaj kupčije stornirajo? Kaj naj storijo tovarnarji, ki so naročili tuje surovine? Zaradi vsega navedenega bi bilo potrebno pred izdajanjem gospodarskih predpisov vprašati za mnenje gospodarske zbornice!
Zagrebški » Jugoslavenski Lloyd« ugotavlja. da je bil skok cen pri nas med vsemi voiuiočimi se in nevtralnimi dr-
n N' Zagrebu jo uinrl up
Hugo Zaccaria, po rodu iz katerim je služilo mnogo j| slovenskih mornarjev.
| n Padci je s kolesa, se malo |ejU>|kel, f šel peš domov ter nenadoma umrl 17 letni jJbran Kandie iz Sušaka. Naknadni* so ugo|
350 din, cene nekontroliranih žit pa so:f^°^(^;,sc mu 1 ' »>ri 1,adcu izlila rž 600 din, ječmen 580, oves 450 dinji „	tij!i	sffl	pa	selita - ie ma*
ielo ljubka se prodaja danes za 400 din! škare ter ustvarjale‘ p
blem cen tako, kot da ne bi bilo nobene organične zveze med cenami posameznih vrst blaga. Toda v resnici je tako.	......
da če pustimo brez nadzorstva samo, voliti svobodno gibanje cen ali pa kon- vaI /x eden predmet, ostane tako zadosten ven-1 trolirati celo proizvodnjo, industrijsko ir
vo karncva-isKo
List je mnenja, da je treba ali takoj do- razpoloženje. Pravijo, da v Splitu karne-
dolgo ni i)il tako živ! n 52 kg je !»hJal som. ki so ga te dni
...	.	,	,	.	.	,	..	,	, ,	. prodali na zagrebškem ribjem trgu. Hoti!, zaradi katerega se zruši celoten si- j poljedelsko.	f ua j0 v Donavi Josip Kijauovie iz Ml'
stem. Tako je določena za koruzo cena'	-kovara.'
----------------------------------------------- 8 n „Zavod za visok« i>agosl'ovsk:> izolira**
• » _ Riso za katoliški duhovniški slan" se inre* nuje odslej Centralno bogoslovje v Splitu
Zahteve slovenske usnfarske indusfrr©
Odsek usnjarske m čevljarske indu- nega davka na poslovni promet. Te kon-j
strije pri Zvezi industrijcev je na svoji zadnji seji ugotovil med drugim tudi to. da način razdelitve kož, kot ga določa nova naredba, ne ustreza interesom usnjarske stroke. Zato se bo odsek obrnil na odločujoče z -nekaterimi predlogi. Predvsem naj bi se razdelitev izvršila na vsa podjetja enakomerno, sorazmerno njihovi storilnosti in ne glede na to, v katerem upravnem področju se podjetje nahaja. Poleg banovme Hrvatske naj bi bili še dve razdelilni področji: eno za dravsko banovino, drugo za ostalo državo. Iz razpoložljivih zalog kož v državi naj se tem področjem razdeljujejo pavšalni kontingenti, določeni na temelju po posameznih področjih plačanega skup
jo podpisali kra-:dldLf bana Hrvat;
tingente bi razdeljevali predelovalcem dravske banovine banovinski referat za kontrolo cen, po ostali državi pa beograjski kontrolni urad in v banovini Hr-vatski po veljavnih predpisih. Pri razdeljevanju naj bi sodelovali zastopnik' gospodarskih ustanov.
Odsek je poudaril, da je 60% jugoslovanske usnjarske industrije v Sloveniji ter so se prej vse surove kože, ki so odpadle v Sloveniji tudi to predelale. Zatogmalo. Ob eesli Zagreb—I naj ostanejo tudi v bodoče izključno nail)lavlT'na mnoga zemljišča razpolago slovenski industriji, saj itak krijejo le 15% njenih potreb. Odsek se je zavzel tudi za preprečenje legalnega in ilegalnega izvoza v tujino.
po novi uredili, ki Ijevi namestniki na ske.
n 50!) Ijutiskošolskih uči’v bo n >""" bovala banovina llrvalska jeseni.
n Zgorelo je suhih klaias, šini?-: ši’ masti za nad 3000 din v neki zagrebški mesnici, ker se ie vnela mast.
n 12,290 gospodinjstev iirisi Sj|!!» ■ edee po prijavah za živilske kari/.
n Italijanski filmski s'i\>k;>v3\'.?ki	- ’
prišli na poli v Albanijo preko Snšee.i v Dubrovnik, n lvolpa narašča ter je (MM) cm nad por-
'ii.ja so po-
Pletilna industrija fip?zadsa
Zastopniki pletilne industrije v Sloveniji so imeli konferenco o vprašanju tipizacije tekstilnih izdelkov. Poudarili so ponovno predloge, ki so bili že izneseni glede načrta nove uredbe o tipizaciji na sestanku tekstilne industrije v Zagrebu, ki-pa se.niso upoštevali. Tipizacija bi imela pomen samo z istočasno tipizacijo prediv. Čas pa za tipizacijo ni primeren, ker je industrija odvisna od surovin, ki
so ji pač na razpolago. Kvota domače bombažne preje, ki odpade na tekstilno industrijo, je prenizka ter bi se morala povečati vsaj za 15%. Urad za razdelitev bombažne preje v Beogradu, ki že nekaj časa ne izdaja izkaznic na domače predivo, naj začne čim prej z njihovim izdajanjem za razdelitev razpoložljivih količin, s katerimi razpolagajo nekatere domače predilnice.
PLASIRANJE BONOV ZA NARODNO OBRAMBO, ZAČNE ŽE PRIH. TEDEN
Kot poroča Jugoslovanski kurir« bodo začeli s plasiranjem bonov za narodno obrambo na domačem denarnem trgu že v prvem tednu prihodnjega meseca. Po znanih konferencah z zastopniki denarnih zavodov, bo Narodna banka predložila že te dni konkreten predlog o plasiranju bonov finančnemu ministru dr, šuteiu.
UKREPI PROTI ŠČITASTI UŠI
Poročali smo že v ogromni škodi, ki jo je povzročila v nekaterih, južnejših nokrajinah naše države ščitasta uš. Da bi preprečili še večji njen razmah ter jo
zatrli, je Prizad nabavil 161 litrov karbo-iineuma, ki so ga že razdelili med prizadete banovine.
»JUGOSLOVANSKI ČELIK« D. D. ZVIŠAL GLAVNICO NA 800 MILIJONOV DIN
Ministrski svet je na predlog ministra za gozdove m rudnike zvišal temeljno glavnico delniške družbe »Jugoslovanski Čelik« od 600 na 800 milijonov din. Zvišanje za 200 milijonov predstavlja 40.000 delnic, ki se glase na prinašalca ter imajo nominalno vrednost 5000 din. Finančni minister je pooblaščen za izplačilo 130 milijonov din t. j. za 26.000 delnic. DI1B pa vpiše prioritetne delnice v znesku 70 milijonov din ali 14.000 delnic.
NAREDBA
O NADZORSTVI/ ZOM FILMOV
NAI) I VO-
Svet za zunanjo trgovino je sprejel načrt uredbe o nadzorstvu nad uvozom filmov. V bodoče bo potrebno za uvoz filmov dovoljenje ravnateljstva za zunanjo trgovino in državne filmske centrale v Beogradu. Mlinski zavodi bodo morali položiti kavcijo 5000 din, filmske zadruge pa 3000 din.
g O izpolnjevanju naših dobav Nemčiji
se raztovarjajo te dni naši uradni zastopniki z. nemško delegacijo, katero vodi predstavnik nemškega kmetijskega liiini-slrslva Waltcr. Razpravljajo o kontingentih, za katere so se pogodili naši zastopniki lani v septembru, predvsem pa o dobavi koruze.
g Veliko industrijo za proizvodnjo kmetijskega orodja bo zgradila po raznih informacijah v Kneževcu tvrdka \Vesten.
g Dobiček Beograjske zadruge, znane srbske banke, .je narasel lani s prenosom vred od 102 na 12/2 milijonov din pri glavnici 10 milijonov din. Dividenda znaša 10 odst. na delnico. Vloge so se dvignile od 138 na 281 milijonov din.
g Pisarniško opremo bodo izvažali iz našo države v Nemčijo. Nemške oblasti so izdale odlok, da dobijo uvozna dovoljenja vsi nemški uvozniki ,ki bi hoteli uvažati tako opremo iz naše države.
g 1 vozniki umetnih gnojil smejo uvažali j gnojila skupno ter potem razdeljevati po-sameznim tvrdkam.
n ti! oranž je dozorelo na oranžnem drevesu Randj; ia Raduloviča, trgovca i* Cuprije.
n čez milijon km je prevozil doslej bitol.jski šofer So Ur. n Tudi Beogradu grozi poplava. Sava ia S Donava sla že preplavili nekaj ulic.
n \a sprehodu je padel v Donavo 7t letni kmet Boža Vcselinov iz Starega l*u-
LoSa- •	,	,
n 1 m visok sneg je nenadoma panel v Črni gori. n Tramvaj so je vnel sredi Ter.izij 'f
Beogradu, ker je nastal kralel stil: žar so kmalu pogasili. Potniki so takoj poskakali ‘iz voza. •
Radio
(flrlek. 27. februarju Ljubljana: 12. solistična lahka e/ pl,K 13.03 salonski Ro; 17.30 pisan spored Ro; 19.50 deset minut zabave; 20. koncert zbora Glasbene Malice in Slovenskega vokalnega kvinlela; 21. koncert. Beisgrad: 18.30 plesna gl.; 20. zabavna ura; 22. zabavni koncert Ro; 22.50 plesna gl. Zagreti: 5*‘‘-šansone poje Ral ko l.olorko; 20. koncert komorne gl.; 22.15 plesna gl.' Ro. —- Praga: 15. pisan koncert: 15.53 Brahms "a sonata: 10.35 koneerl zabavne gl.: 18.20 lahka gl.; 10.30 pisan koncert; 21.!/> koncert zabavne, gl.; 22.30 Smetanova ..Prodana nevesta . Sofija: 12.50, 17.30 in 2)./0 lahka in plesna g!.; 20. simfonični koli-ceri. Beromiinsler: 18.20 citre: eefO presenečenja: 21. švicarski skiadai ■■ Budimpešta: 13.30 ciganski «>rk.: ;o.2 ' iaii; ka gl.; 22 lahka gl. Italija ! bi.lo kvartet violončeli 20. Poncliiellijeva . Conda" prenos iz. ..Scale	Berlin:	i,'! '•>
18.20 in 21.15 zabavna gl.; 10 15 Vesel snemi.
IŠirite „¥@e@rnik
m
Janko J. Srimšek-
Seme za volinisko vas/o
Prekleti hudič!« je izbuljil'oči Pavoše | jajta! Jaz bom spet molil. To pot ne samo
-Kdo bi si mislil!« sem vskliknil Neštetokrat sem že takole sporočil v ozadje našim ljudem o položajih in krajih, kjer stno se nahajali In o »zmagah«, ki smo jih izbojevali. Največkrat na onih dopisnicah; Zdrav sem in dobro se mi godi. Vse so gladko spolzele pod prsti cenzorjev. Seveda je treba biti oprezen! Svinčnik ne srne biti pretrd in pretop!«
In takole smrtno obsodbo,« sem Fra-•ii vrnil Ki/žničevo pismo, »še zipiral nosiš s seboj? Oa nisi uničil? Te ni strah?-
Samo korajžnemu se sreča smeje!« ;e ekel de*-- k. »S pismom sem dosegel 1:	Pokazal sem ga
vama v dokaz svojega zaupanja v vaju. Pravilnejše rečeno; v d icaz mojega
1	',ritega poštenja! — Zdaj svobodno zgori!«	„
V.aknim je zlbkoMo pismo v laterno n ea oj spust'! z- pvk. dokler ni zgorele do zadnjega končka. .
•Jutri zjutraj, fanta, k prisegi! Brez ’- v ' •' 'u (,'r o , ne iKimo stal' drug zraven drugega. Molita, ali kolnita! Delajta, kar hočeta! Prisege ne izgovar-
za svojo rodno mater temveč tudi —
»— za Domovino!« smo v isti čas izgovorili vsi trije.
»Pomagaj Bog, prijatelja,« je še pristavil desetnik Ječmenica, »da ne zastonj'! S.eme šele sejemo. Toda tudi žitnice borno sezidali in mline zgradili. Skrb, kakšen kruh bodo iz njih prejemali in jedli oni, ki pridejo za nami — ker naše delo je njim posvečeno — je usoda naložila na naše rame in položila v naše dlani...«
Nad obogo volinijsko vasico Brany, kjer je že nekaj tednov taborila komanda 7. pehotne divizije, je viselo surovo severno jutro. Megla se je vlačila nad razstreljenimi in za silo pokrpanimi bajtami, megla vlažna in mrzla kakor mrtvaški prt. Iz svojih kvartirjev so po blatnih potih, sivim sencam podobni, prihajali posamezni oddelki štabne čete: vod dragoncev, peščica dunajskih črnovojni-kov in vod pehote. 78. polka pred nizko poslopje, ki je v njem bilo zmeščeno mestno poveljstvo. Oddelki so se postrojih v linijo s čelom v praven vežnih vrat.
Nadporočnik v skrbno očiščeni unifor-
mi, na levi polovici prsi dolg niz žvenk-ljajočih odlikovanj, ki. si jih je bil zaslužil kot »Platzkommandant« pri diviziji nekaj kilometrov za fronto, je stopil čez prag. Zahreščala so kratka povelja. Premrle postave vojakov so se sunkoma zravnale in nadporočnik je zapridigal:
»Manner und Kampfer fiir Gott und Vaterland! Njegovo cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef T. — kakor vam je večinoma že znano — je preminil. Zmagoslavni z lovorikami ovenčani prestol avstro-ogrske monarhije je po milosti najvišjega Gospoda vojnih trum zasedel kot cesar in kralj Njegovo Veličanstvo Karel I. — Heil! Eljen!«
»Heil! — Eljen!« je zamolklo odgovorilo iz jesenskega mraza.
Nadporočnik: »Gott strafe England!«
Par odzivov na nadporočnikov vzklik,
»Položili boste prisego zvestobe in udanosti presvetlemu cesarju in kralju Karlu I. Cital bom prisego, vi boste izgovarjali za menoj. — Razdelite se po narodnosti! Nemci na desno! Madžari v sredino! Hrvatje na levo! — Aber flink! Chargen! Keine Zeit vergauden!«
Odskočil sem na levo krilo. Med Hrvate. Nadporočnik se je zasadil vame.
»Kam? Slovenec ste!«
»Slovenec, da. gospod nadporočnik! Med Hrvate!«
»Zakaj ne med Nemce? Die Windi-schen sind ja doch alte deutschgesinnt!«
Na-
assaaB
»Nc vem, gospod nadporočnik! Nemščine ne znani dosti,« sem lagal. »Hrvatje so mi bližji!«
»So—o? WirkMch? BI'/ji?«
»Da, gospod nadporočnik!«
»Das werde ioh mir merken! prej! Ne obotavljajte se!« ...
»Prisegema pri Bogu vsemogočnem.--
Poslušal sem monotono žlobudranje nadporočnika, diktirajočega iz črne knji' žice prisego v pokvarjeni hrvaščini :il neizmerno hladno mi je bilo v duši. P<}' slušal sem enolično žlobudrali je mož, k* so za oficirjem ponavljali poedine stavko in besede iz prisege, in dušo sta mi za' livali trpkost in kakor pelin grenka ža*. lost. Zaprl sem oči in zagledal sem Pre<^ seboj moško lepi obraz desetnika Ječin^' niče.  - Njegove iskreče se oči. ■ Rdeče ustnice, ki so razločno šepetale nio-__
(Konec jutri.)
litev.
V	našem novem romanu o lepi itl strastni Celjanki, ki prične izhajati v s0' boto, 1. marca, boste Spoznali
Jarto«
ženo, ki je nenehoma hrepenela po pray!» čisti ljubezni, a je v svojem burnem1 žaljenju tii našla.
Afavfee
OBSaSKUBi
iliiiafi|ska zbornica o EJudskošoiskem zakonu
t-iudska šola je nedvomno ustanova, ki žal neupoštevane. Kmalu pa je zbornica j dolžnosti	zbornice,	ta	ne	bo	odgovarja-
Rloboko posesa v življenje in v usodoi uvidela, da bi tudi z izpolnitvijo soglas- i la,	ker	bi	se	pisec	članka	v	letošnji	45
naroda, a veliko večino naroda tvori pri nili resolucij to pereče vprašanje še ved- številki »Večemika« lahko poučil Ms ravno kmet. Vse ugotovitve zadnje j no ne bilo rešeno, ker ga je treba rešiti dobe se strinjajo s tem, da je naše kme- v celoti, to je s polno spremembo za-t;Jstvo danes med zadnjimi v Evropi in j kona, ki je po ponovnih ugotovitvah za-Je eden izmed važnih vzrokov tega | konitih zastopnikov interesov kmečkega nezadovoljivega stanja vprav v premajh- ljudstva v svoji obliki nevzdržen.
Ni splošni in strokovni izobrazbi naših j To so bili motivi, ki so privedli zbor-jšiti z vsemi primernimi sredstvi. Da vrši kmečkih množic. Ako ogromna večina nico do tega, da je sestavila načrt pre- te dolžnosti še tudi danes, se bo pa pisec r;ašega kmečkega ljudstva nima prilike | potrebne izpremembe ljudskošolskega za- lahko prav tako izčrpno poučil iz zbor-aobivati te svoje izobrazbe drugje kot j kona in da je ta načrt vsak trenutek pri ničnega letnega poročila za !. 1939 in samo v ljudski šoli. potem je več kot j roki, kajti vsa javnost pričakuje, da se 1940, ki izide v nekaj tednih, naravno, da je kmet na res primernem ] bo nadaljevalo s ponovno obetanimi no- j Kmetijska zbornica dravske banovine v ustroju ljudske šole še prav posebno za- j tranjimi spremembami države.	j	Ljubljani.
'nteresiran. To tem bolj. ker mu more in i Na pouk, kaj bi bile v teh težkih časih i
mora dajati navadno tudi samo ljudska I	-------------------------------
ze
iz »Letnega poročila zbornice za 1. 1937 in 1938«, da se je vseh teh nalog in še mnogih drugih prav dobro zavedala od vsega svojega početka in jih po svojih najboljših možnostih skušala tudi vr-
s'ola tiste temelje, brez katerih ne more tudi po.zneje uspešno slediti raznim drugim prizadevanjem za dvig svoje Pomanjkljive izobrazbe po raznih društvih, tečajih, predavanjih, po strokovnem tisku itd.
Pri Makarski je padel na tla italijanski J eh dejstev so se vsi zbornični svet-j	bombnik, ki je	v	nedeljo	popoldne letel
in organi dobro zavedali od vsega	j nad Malcarsko	in	izgubil	smer. Bombnik
Početka. zato je več kot naravno, da že j je poskusil zasilno pristati, kar pa se mu °d vsega začetka zborničnega dela sko- j ni posrečilo, ker je hipoma strmoglavil 'o ni bilo ‘važnejše seje, ko bi se ne bilo	na zemljo ter	se	razbil.	V letalu je bilo
sptožilo tudi to vprašanje. Raznim pe-	pet mož. Trije	so	se rešili še pravočasno
rečim potrebam in nujnim željam s tega j s padali, dva pa sta ostala v letalu. — Področja so dajali razni zbornični organi; Kljub temu. da se je bombnik čisto raz-«°slej izraza v raznih oblikah, zlasti s j bil, sta bila letalca le lažje poškodovana Primernimi resolucijami, ki so pa ostale j in se sedaj zdravita v splitski bolnišnici.
Nesreča italijanskega bombnika v Makarski
ITALIJANSKI PADALCI ZASILNO PRISTALI PRI MOSTAR J L
V ponedeljek popoldne so se blizu Do-manovičev pri Mostarju zasilno spustili trije italijanski padalci z letala »Savoia«. Preiskava je dognala, da so se nadalci na treh italijanskih letalih dvignili z letališča v Tirani hoteč bombardirati neke grške postojanke. Med poletom pa jih je ujela nevihta, da so morali letalci zaradi poškodb na motorjih poskakati z letal. Padli so na naše ozemlje. Orožniki so padalce prijeli in jih poslali v Mostar.
Cel
?e
Odkup celjskega obrtnega doma
Na zborovanju obrtnikov, ki je bilo v nedeljo v Celju, je bila tudi obširna debata glede nakupa Obrtnega doma v pelin. Obrtni dom v Celju je bil pred ‘cti odprt v takratni lastnini Slovenskega
Ljubljani. Iz debate na nedeljskem zborovanju je bilo razvidno resno stremljenje obrtnih krogov za tem, da bi dom prišel zopet v last obrtništva, ker je bil tej svrhi prvotno tudi namenjen. Seveda
‘»brtnegit društva. Ker pa je bilo na domu j bo za uresničenje te akcije potrebno pre-Precej hipoteke, Obrtnega doma ni bilo | cej kapitala in nastane vprašanje, kako inogoče vzdržati v lasti omenjenega dru- i priti v sedanjem času do potrebnih de-stva in je bil prodan Zbornici za TOI v j narnih sredstev za odkup.
e a .skupščina Združcsiju trgovcev za
"'eslo Celje ho v četrtek 13. marca, ob 18. ' mali dvorani Narodnega doma.
(' .Ms;.';\artit5a Olepševai.iega društva v ki je bila sinoči v Narodnem do-,llu. i 1 i>ila zaključna prireditev letošnjega P^dpusla. Bila j 1 dobro obiskana in za-"avna. ter je dosegla tudi lep ••motni uspeli.
•' Na ofefnsm’' zb aru Oljskega šahov-s'-f‘ga Muiia so bili v upravo izvoljeni iiasJednjt: predsednik Josip Grašer. pod« 1’rcdsednik l‘. (irein, tajnik Mirko Fajs, "-'.‘■ajnik Pleterski, knjižničar prof. Tav-':i odborniki Tine ivocm u r, Vladimir iJie!d in Josi]) Sebneider. Revizorja sla "i/. Srečko Sajovic in O. Lečnik.
c Prosvetni inšpektor ministrstva dr. kotnik iz Beograda inspiciru le dni obe C(-ljski ;;imnaziji.
I* pisari- pododbora (UtOIR v Leiju. J < dodbor Fdruženja rezervnih oficirjev in '■'"j- vnikav v Celju bo imel občni zbor nedeljo, il. marca, ob !). (lop. v Oficir-lii domu ; vojašnica kralja Pel ra I).
Uk
c Mestna občina celjska razpisuje nabavo okoli 1.30 m3 lomljenega kamenja za regulacijska dela na Koprivnici. Ponudbe je vložiti do 5. marca.
<• Važno gospodarsko predavanje bo v četrtek, 27. I. m., ob 20. v telovadnici okoliške šole. .,0 obdelovanju vrtov" bo predava! kmetijski refeiVnl Janez Sitar.
c Umrla je v Zavodni pri Celju G5 letna posestnica Karolina Košič. Pokojna je bila mali gledališkega igralca g. Milana Košiča v Mariboru.
<• Pred okrožnim sodiščem v Celju so se zagovarjali zaradi železniške nesreče*, ki se je dogodila lani 3. maja zvečer na postaji Zidani most, ko je tovorni vlak št. .'Ki zavozil v osebni vlak št. 02(5, ki je peljal iz Maribora v Ljubljano, pri čemer jo bilo nekaj potnikov laže poškodovanih), 10 letni Leopold Burkele iz Vrhovega pri Radečah, !21elni Ludvik Šinkovc iz Ljubljane in 28 letni Leopold Slefanic iz Ljubljane. Obloženi so bili, da so iz matomar-
V i ivjs je padla enoletna liči, delavca ■ liosli zakrivili trčenje vlakov. Obsojeni so p arija Koldič iz Lipe pri Teharju in se j bili vsak na tri mesece strogega zapora', id:' poparila po hrbtu in nogi.	!	pogojno za eno loto.
Ugodnosti za ©dieko-i?s.,Lse z ieiijTč oriom
ž-udn.ie Službene Novine« objavljajo Uredbo, .s katero se odlikovancem z rejnin Belega orla z meči zaradi izpričane !1 abrost- in posebnih zaslug v vojni iz-r;iža ;;:jsebii!) priznanje in zahvala ter se !!|:i priznavajo iste ugodnosti,. ki jih iiži--Uo odlikovanci z redom Karadjordjeve ^v-zde z meči.
Ustanovitev nemškega znanstvenega ZAVODA V BEOGRADU
V	ponedeljek je bil slovesno odprt 'Vinški znanstveni zavod v Beogradu. K s*°Ves!tosli so se zbrali mnogi naši in tlf-!T!.škj odličnik . med drugimi tudi :nez Jlaniestnik. naš prosvetni minister dr.
zastopnik nemškega prosvetnega ^)iiiistra prof MetizeJ in nemški posla-‘i;; v ; M teren Minister dr Krek in r°i. Menze! sta imela pomembna go-v°ra o kulturnih stikih in sodelovanju 00h narodov
13 S'NI. Gl .ADOVNt STAVKE
Zloglasni .pustolovec in zločinec Azbi se ie hotel v tetovskem za-'9ru .s pomočjo gladovne stavke preseliti
na drugi svet. GladOval je že 13 dni m močno oslabel. Tedaj pa je preiskovalni sodnik ob priliki nekega obiska trdil, da na ta način greši zoper koran. To je zaleglo tudi zakrknjenemu Azbi, da je prenehal z gladovno stavko.
PLAZ KAMENJA ZGRMEL TIK PRED AVTOMOBIL
Ko se je pred nedavnim vračal H. F. iz Celja domov, je nekako v sredi med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom zgrmel na cesto nekaj metrov pred njegovim avtomobilom plaz kamenja. V poslednjem trenutku je opazil grmado kamenja, ki se vali po strmem pobočju in ustavil avtomobil.
Na državni cesti med Zidanim mostom in Rim ''.ni toplicami je na več mestih nevarnost plazov. Cestna uprava naj b; zavarovala varnost cestnega prometa pred plazovi kamenja z zaščitnimi plotovi. Tudi skob in kamenje, ki je še vedno na obeh straneh ceste, kjer se je utrgal plaz. bi cestna uprava že lahko odstranila.
OPERETNA PREDSTAVA PRI SV. LENARTU V SLOV. GOR.
Na pustno nedeljo so v Sokolskem do
rili Gobčevo opereto »Planinska roža«. Dvorana je bila nabito polna, saj so prišli na predstavo ljudje iz vseh krajev Sl. gor. Predstavi je prisostvoval tudi avtor g. Radovan Gobec. Uspeh je bil nadvse lep ter so mo-rali skoraj vse prizore ponavljati. K uspehu je mnogo pripomogel orkester pod vodstvom sodnika gosp. Cvirna. Kakor čujemo, bodo pri Sv. Antonu v Slov. goricah v kratkem vpri-zorili Gobčevo opereto »Habakuk«.
o C ven. Tukajšnje mlado Društvo kmetskih fantov in deklet je v nedeljo, 23. I.m; uprizorilo svojo prvo igro ,,Begunka" v dvorani Rajhove gostilne „Pri sokolu*1 na Moti. Izvajanja igralcev po večini novincev — so bila prav dobra ler je bik) občinstvo nabito polne dvorane prav zadovoljno.
TATVINA KOVČKA S STRUPENIMI KAČAMI
Krotilec strupenih kač Peter Brakus. ki je potoval iz Novega Sada v Sremske Karlovce, je prijavil policiji, da mu je nekdo iz čakalnice novosadske postaje ukradel kovček, v katerem je bilo 15 stru penili kač. Ker je nevarnost velike nesreče. so oblasti uvedle vsestransko poizvedovanje za tatom, ki je namesto bogatega plena dobil — strupenjače.
METEOR V ISTRI
V	Istri blizu iialijansko-jugoslovanske meje nedaleč od Klane je v soboto zvečer padel z vsemirja meteor, ki je razsvetlil vso pokrajino. V bližini, kjer je padel meteor na zemljo, so se stresle hiše, čul se je pok kakor pri eksploziji bombe. Italijanske oblasti so takoj odredile iskanje meteora, ki pa ga doslej še niso našli.
o lian dr. .Natlačen je botroval štirinajstemu otroku kmeta Jožefa Caltša iz Dra-škovega sela pri Smarji pri Jelšah.
o V krop ja padel triletni železničarjev sin Bogomil Ajdič iz Šmartnega ob Paki. Opekline so smrtnonevame.
o Sv. liolfenk pri Središču. Tukajšnja Društvo kmetskih fantov in deklet ima 11. redni občni zbor v nedeljo, 2. marca;, ob 14. uri pri predsedniku Jošku Tomažiču na Vitanu, r ant je iti dekleta vabljeni!
o	Ljutomer. Ptujsko okrožje kmetskih fantov in deklet priredi s sodelovanjem ljutomerskega in prekmurskega okrožju v času od 23. do 25. marca XI. prosvetno« organizatoričen tečaj v Zavratnikov! dvorani. Društva prejmejo te dni okrožnico s podrobnimi navodili. Prijave je treba poslati predsedniku okrožja, pošta: Sv. Bol-ienk pri Središču.
ljudskega dela za mesto
PlU*
]> Obvezniki
Ptuj lahko vpogledajo v seznam, ki je razpolago prizadetim do 5. marca t. 1 na mestnem poglavarstvu. Morebitni ugovori ali pripombo se po tein rok« ne bodo več upoštevale.
p Zadnja ponovitev .,’Veselega večera' v Mestnem gledališču je zelo dobro uspela.
Iudi tokrat je bilo gledališče nabito polno.
p Mestno gledališči' v Ptuju je četrto v naši banovini. Sicer služi kol kino, ko ni zavzeto za gledališko predstave. Nujno 1 ' potrebno bo vnesti v novi proračun precejšnji znesek za prepleskanje, prebarvanje, ventilacijske naprave in za adaptacije, ki so neodložljive. .Stavba bo poleni odgovarjala svojemu namenu v vsakem pogledu.
p ltdeči križ je imel nedavno občni zbor, katerega se je za. banovinski odbor udeležila ga. dr. Kroftova iz Ljubljane, ki je podala smernice, za uspešno in smotrno delo. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. dr. Malijo Mrgo-letom na čelu.
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri »Milijonar Andy Hardy“ najboljši film znanega Mickey Rooneya.
Ljubljana
a Mestni avtomobil za nalezljivo bolne
je namenjen samo za prevažanje nalezljivo bolnih v mejali mestne občine ljubljanske, vendar je doslej v mnogih primerih ljubljanska mestna reševalna postaja pomagala tudi pri prevažanju bolnikov iz okolice in s podeželja. Zaradi potrebe štedenja z bencinom in pnevmatikami pa la pomoč zdaj ne bo več mogoča iti sc opozarjajo zdravniki ,občino in bolniške blagajne Ler vsa javnost, naj ne kliče več ljubljanske reševalne postaje za prevoz nalezljivo bolnih z dežele v Ljubljano. Prevoz vseh lakih bolnikov je izven območja mestne občine ljubljanske dolžan opraviti Higienski zavod.
a Za zimsko pomoč sla v Ljubljani prirejena dva nabiralna dneva vrgla skupnd vsoto 103,718 din. Pri akciji so požrtvovalno sodelovale članice vseli ljubljanskih dobrodelnih društev, uslužbcnslvo banske uprave, železniške in finančne direkcije, moštvo državne policije ler mestno usluž-ki je na' henslvo. Omenjena vsota je bila nabrana
med manj premožnimi sloji, pridobitni stanovi pa so prispevali za zimsko pomoč že prej z večjimi zneski in z darili v blagu.
a ltjai ega premoga iz Velenja bo meslni prehranjevalni odbor, kakor nam sporočajo z magistrala, naročil še 75 ton in ga prodajal v vrečah po 50 kg za ceno 12 din siromašnim slojem. Škoda, da je s lo akcijo pričel šele proti koncu zime in ne že mesecih najhujšega mraza.
L7UBL7AHJKI KIMEMATOCRAFI
KINO UNION. Tel. 22-21: Sijajna filmska komedija ,,Lažni tast“ s Hansom Mo-serjem v glavni vlogi.
' KINO MATICA. Tel. 22-11: f.eški film, duhovita komedija ..Bolniška blagajna
V	glavni vlogi Vlasta Burian.
KINO SLOGA. Tel. 27-30. Film iz španske državljanske vojne „Dve fronti". Danes premiera.
Kino S oga, Ljubljana, tel. 2730 predvaja od 26.—28. februarja	napeto	film-
sko dramo, ki se odigrava v metežu španske državljanske vojne
D V-E FRONTI
V	glavnih vlogah: DON AMECHE, LORETTA YOUNG iti naš rojak	BORA	MINJEVIč
Predstave ob delavnikih ob 16., 19. in 21. uri
Slovenski akadem ki v Beogradu so priredili lep Prešernov večer
Akademski odsek Društva Slovencev j bil izbran in sov njem sodelovali sledeči
v Beogradu, ki že več let predstavlja vodilni slovenski akademski klub v Beogradu m uživa tudi v srbski javnosti velik ugled, je pretekli teden priredil kulturni večer, posvečen 140 letnici Prešerno,-ga rojstva. Večer je bil v nabito polnih društvenih prostorih v Kursulini ulici. Poleg velikega števila akademikov mu je prisostvovalo tudi mnogo vidnej-mu pri Sv. Lenartu v Slov. s^or. vprizo- šili beograjskih Slovencev. Program je
akademiki: Silili z recitacijo »Glose;
—	Pertot s solo točko na violini »Pomladna pesem« in »Sanjarjenje«, za klavirjem, Medved - Farkaš z lepim prikazom Prešerna kot pesnika, Šilili -Cotič z recitacijo »Nove pisarije . Završnik z lepo izvedeno pevsko točko »Mornar« in »Kam?« in Cita Potokarjeva z recitacijo »Sonetnega vene a«.
i
m. vosti
Naše oči so lahkoverr e
Kako se priroda varljivo norči je iz človeka m njegovih čutiš
Rdeče je rdeče, zeleno je .zeleno, kajne, vsaj trdili boste tako!? Le počasi! Zeleno je lahko rdeče, mora pa biti celo brezbarvno, kajti človeško oko, ki naj nam te pojme posreduje, je naše najbolj nezanesljivo čutilo.
Kdor vtakne prst v vrelo vodo, ta tega samo ne občuti, ampak more občutek tudi dokazati z opeklino. Toda z barvami zadeva ni tako enostavna. Vsakdo je bržčas že videl pavovo pero, ki se blešči v vseh mogočih barvah, zlasti na onih mestih, ki jim pravimo »oči«. Kdor je kdaj natančno gleda! tako pavovo »oko«, je videl, kako preliva in izpremmja barve. Zakaj? Sončni žarki, ki padajo na »oko«, so vendar vedno isti, a tudi pavovo pero ni slikarska paleta, na kateri bi po svoji volji mešali barve. Tu s? je priroda pošalila z ljudmi, prav za prav s človeškim očesom. Čudovito prelivanje barv na pavovem peresu se dogaja izključno le na . samem peresu Pero sestoji namreč iz več raznovrstnih slojev. Ti sloji lomijo svetlobo (žarke), človeško oko pa sprejema samo one žarke, ki se odbijajo vanj: to pa je ona barva, v kakršni pavovo pero pravkar blešči.
—Pomislite, mojega moža nocoj ni bilo domov...
— Da se mu ni kaj hudega primerilo?
— Zdaj še ne, toda ko pride domov!
Podobno je tudi z drugimi občutji za barve. Mi prav za prav ne vidimo barv ampak prihajajo barve same k nam. Školjka nam sije v tisočerih barvah, ko da bi jo obračali. Kajpada se vse te barve ne nahajajo v školjki, ampak nastajajo z re-flektiranjem neizmerno tankih slojev, k; odbijajo in lomijo svetlobo kot ogledalo. Naše oko vidi torej šele končni produkt teli silnih refleksov, vidi torej rdeče in
zeleno, ko rdečega in zelenega prav za prav nikjer ni. Naše oko je torej silno lahkoverno.
Našega očesa pa ne vara zgolj priroda, ampak ga more ogoljufati tudi fizika Tako 11. pr. lahko z mešanjem barvn;,.i žarkov ustvarimo barve, ki jih tako rekoč nikjer ni. Človeško oko vidi tani. kjer ni nobene barve, ampak zgolj belo ozadje, barvne in senčne odtenke. V takile j>fiz'-
8rat§t¥o krvi in orož a
■ •••' >:
Kalni kuhinji« nam torej fiziki mirne sipljejo pesek v oči ter dokazujejo, da je rdeča barva zelena in narobe.
Zamenjava barvnega občutja pa ’C neprijetna šele .takrat, ko človek po ';?nrodi ni zmožen razlikovati barv. ko n. pr. vid ves svet v sivini z nekaj temnimi od’ tenki. To slepilo za barve je kaj neprijetna bolezen, včasih se oeituje na način, da je ta ali oni človek slep za zeleno ali rdečo barvo. Oči takih ljudi so neobčutljive za izvestne barve. Barva Je sicer — kot je bilo že tolikokrat ugotov-_ Ijeno — človekov občutek na osnovi ne-: kega refleksa. Ljudje, ki so n. pr. slepi za rdečo ali zeleno barvo, dolgo tega ne spoznajo. S takim človekom laliKO brez konca in kraja razpravljate na priliko o barvi kravate, nikoli ne bodo mogli razumeti ali občutiti pravilnega, ker ne morejo razlikovati rdeče od zelenega' Zanje je vse zeleno. Taki ljudje n. pr. Iie morejo nabirati jagod, četudi so zrele rdeče, kajti zanje so jagode vedno san'0 zelene.
Ljudje, ki so »slepi za barve«, seveda niso sposobni za določene poklice. Prav gotovo bi ne mogli biti železničarji. pa so na železnici vprav raznobarvni s.-gnali velike važnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da trpi za »barvno slepo*o« mnogo več moških kot žensk. Pribržno cenijo, da je 3% vseh moških »slepili -»a rdečo in zeleno barvo«. Nasprotno Pa trdijo, da so ženske oči mnogo bolj občutljive za vse odtenke barv ter reflekse in igre žarkov in svetlobe.
Italijanski in nemški letalec si prižigata cigarete.
„Zds se mi, da bi vas lahko
vse v enem trenutku zadušil"
1900 LET NASILNE SMRTI RIMSKEGA TIRANA CALIGULE
Norvežani so segli
po galehiH
S prehrano je povsod stiska. Na Norveškem so poleg drugih stvari, ki P*0] niso šle ljudem v slast, posegli sedaj tudi
Leta 41. p. Kr. in sicer 24. februarja je bil zavratno umorjen rimski cesar Gali,mila. Ves lakralni imperij si je oddahnil, ko je izvedel za smrt tirana. Dušeslovci; ki so kasneje raziskovali značaj lega kru-lega cesarja, zatrjujejo, da je bil Cali-gula zaradi svojih norosti in grozotne kru-losli edinstven psiho-patološki lip. Cesar Caligula je zasedel prestol rimskega imperija, ko mu je bilo jedvu 23 Set. NeinleLV Renten in niti malo izobražen je prevzel dediščino svojega očeta Tiberija, ki je nasledil prvega rimskega imperatorja Okia-viana Avgusta.
Caligula je pričel svoje cesarovanjc zelo
JOŽE KOMLJANEC:
Vojno poročilo ias Cjubljane
Vinko', vpije Cene proti tretjemu nadstropju, „pridi hitro .— bomo napravili ofenzivo!1' — ,,Zlodjev poba," se krega go-,spa Ivrižajeva, ki posluša pravkar v prvem nadstropju za oknom radijska poročilu*, ».ravno zdaj se li najbolj dere“. Cene zažvižga na prste enkrat kratko, potem na dolgo. To jo znamenje, da gre v glavni slan. Zgoraj f>ograbi Vinko za samokres na zamašek, ki je skrbno skrit pod posteljo in jo urno mahne po stopnicah*
Ko pride do glavnega stana, ima Cene za plotom premogarja Jaškela zbran že ves svoj generalni štab. „Pazi“, vpije polglasno, ko pleza Vinko naglo čez plot, ,,stari .laške stoji pred hišo!" Toda predno se stari Jaške obrne, je Vinko že čez plot. „Kaj je“, sope, „proli komu bomo napravili ofenzivo?"
,.Proti komu neki, proti Rtimpijevemu 1'ranclu iz Most! Ta doslej še nikdar ni bil Anglež. Ampak danes bo. In proti njemu bomo napravili ofenzivo".
Da pa Rumpljev 1‘rance tega ne mara, je že dovolj glasno vpil. „Zakaj naj bom ravno ja/. Anglež? Naj bo raje' Kregarjev Hajko, jaz sem bil že dvakrat.'
,..To boš že še videl“, vpije Kregarjev Hajko, ,,kdo bo Anglež! Jaz sem bil šele včeraj Cerčit — misliš, tla bom danes spel1)1"
„Saj ti ni treba delati Cerčila. Pa delaj koga drugega.
Poveljnik Cene prekine energično vročo debato m pograbi debelo cev od peči, ki so jo že pred par dnevi odnesli iz Jašketo-vega skladišča in jo moli Kumplievemu Francetu pod nos. ,,Tu imaš protiletalski lop - s tem lahko streljaš tudi na terenu na nas. In oklopni avtomobil dobiš tud* Svojo ljudi si pu sam izberi.“
Top mora seveda vsakega vojščaka vzra-dostili. Oklopni avtomobil je sicer samo star upokojen otroški voziček Jaškelovo hčere, toda kdor ga ima, je le precej na boljšem, ko lisli, ki ga nima. ., Torej do* bro,“ pravi Rumpljev France, „pa naj bo. Toda če ne pridejo Maks, Pavle in Joži; na mojo stran, delate lahko Angleže sami."
Vsi trije stopijo k njemu. In Skvarčeve-na Toneta je tudi pridobil, tako da je bil zadovoljen „In zdaj se splazite čez plot • do peščene jame mi vas napademo v desetih minutah od Turkove nove hiše." 1
,..Ampak, če boste spet metali opeko namesto letalskih bomb," pravi Rumpljev I* ranče, ko se že plazi s svojimi Angleži če,z plot, „potem takoj nehamo, ker to ni dovoljeno orožje.“
Na oni strani se — neopaženo od sia-rega Jašketa —- zberejo Angleži. Na tej strani pa se okrog poveljnika Ceneta gnale moštvo, ki dobiva povelja. Pet ljudi ima v celoti. „Trije so naša glavna armada in dva bosta napadalni koloni. Jaz grem na Turkovo stavbo in bom vodil bilko."
rIn kdo“ — vpraša Vinko — ,.je pri napadalni koloni?1'
sTi.“ odgovori Cene, „in Jože. Vidva se, splazita že zdaj od južne strani k peščeni jami. Napasti morata sovražnika od strani in ga odrezali od zaledja/
»Kaj pa glavna armada?" vpraša Vinko. »Ali liaj napade šele tedaj, ko smo mi že .s sovražnikom v s liku?"
^Ne,1' pravi Cene, .,kadar vi naskočite od strani, takrat naskoči glavna armada od spredaj.1'
„Dobro,' pravi Vinko in hitro si nataknejo plinske maske, slare konservne škatle. Da bi jih ne opazil slari Jaške, se previdno plazijo skozi kislico in koprive proti peščeni jami. Ko pridejo do zarjavelega, preluknjanega lonca, ki jo služil nekoč za pranje perila, leže Vinko na trebuh. ,,Kritje,“ sikne, ..tam je že sovražnik! Ce zdajle hil^o ne napademo, je naš generalni štab zgubljen.1'
Komaj pa. se dvignejo, že tudi obstoje kakor zadeli od strele. Proti peščeni jami vihra stari Jaške. Oni s Turkove hiše so že vsi v galopu pobegnili okrog ogla.
.,Pamži zlodjevi,“ vpije Jaške, „moj lepi voziček! In moja cev od peči! Glave vam potrgam, svojat!"
Angleži se. spuste v bog. Vsa fronta na obeh straneh je v razsulu. Oklopni avlo in protiletalski top ležita prevrnjena.
»Pobriši jo, Cene," se sliši od daleč, drugače smo zgubljeni."
Stari Jaške pa sloji s stisnjenimi pestmi in hrope za frontami. ,J,e čakajte, smrkavci. Se že še snidemo, paglavci na-gravžni!"
Potem pa jo zlovoljen mahne z zajetim oklophim 'aviomobildm in	v;t' .kim
topom kol edini zmagivaJ.e uv.iil douni.
srečno, saj mu je s simpatijami slai ob strani ves narod. Ali Caligula je zaupanje kaj naglo izrabil ter postal strah in trepet vsega imperija. Dušeslovci poslavljajo dve hipotezi: znabiti je imel. Caligula neozdravljivo možgansko paralizo, ki je bila vzrok njegovim grozotnim izbruhom, ali pa je mladega imperatorja velika slava opijanila do tolike mere, da je 'poslal objesten in ošaben. Njegovi zgodovinarji pišejo o premnogih njegovih drznih in prostaških dejanjih, ki jih stori lahko samo še norec. Med drugim poročajo, kako se je nekega dne zarežal v obraz svojim konzulom in senatorjem, ki so bili zbrani okoli njega, ter jim zabrusil: ,,V glavo mi je šinila čudovila ideja: zdi se mi, da bi vas lahko v enem trenutku zadavil",
Rim je trepetal" pred Caligulo. Celemu nizu bogatih patricijev je javno obljubljal, da jih bo obglavil ter‘ se cinično proglašal za njih naslednika. Zagrešil je na stotine krvavih zločinov urez vsakega povoda, kar tako, da je nasiLil svojo krvoločno naturo. Ko je nekoč šla čez most Tibere povorka z namenom, da pozdravi in se pokloni cesarju, je hotel dali pometali vse ljudi v reko. Njegova norost ni poznala meja, saj je nekoč hotel zažgali rokopise Homerja, Virgila. Livija in Tila. Drugič spet je vodil armado 200.000 dobro oboroženih vojakov na mejo takratne Ger-manije. Ko je prišel z vojsko na meji*, je presenetljivo ukazal: „Nazajl Nazaj!" Triumfalno se je s Lega pohoda nad sovražnika vrnil v Rim, ki ga je moral sprejeti kot zmagovalca.
Nekaj pred svojim tragičnim koncem življenja je imenoval svojega konja za konzula. Ob lej priliki je zbranim konzulom in senatorjem izjavil: ,,Odslej sem jaz bog. Naj mi gradijo svetišča in mo obožujejo | z molitvijo in kadili. Želim, da me obožujete kol Jupitra!" Kmalu po tej blazni izjavi ga je zavratno umoril z bodalom tribun prolerijanec Chereasa. Ves Rim je zadihal s polnimi pljuči ter slavil pogum-j nega Chereaso kot rešitelja.
Galeb nad morsko gladino
po galebih. Ribiči razmečejo po ledu koščke rib, na katere planejo galebi, v tem hipu pa vržejo nanje ribiči mreže ter jih zajamejo. Dnevno vlovi ribič do ^ galebov, kar predstavlja ob velikem P°' vpraševanju po galebih precejšen dne v-ni zaslužek.
Zanesljivo znamenje.
Zdravnik: »No, ka’ko se počutite da-
nes?«
Pacient (bogat stric): »Zdi se mi, tla se stanje poboljšuje.«
Zdravnik: »In po čem to sodite?« Pacient: »Danes 'so ine posetili številni sorodniki, a so vsi odšli zelo potrti**
Lekcija zastonjkarskim čitate^etf
»NIKAR SAMO NE ČITAJTE, AMPAK TUDI KUPITE!«
Vsepovsod je brez števila ljudi, ki jih iahljo imenujemo »zastonjkarski čitate-lji«. Po večjih mestih se taki ljudje ustavljajo pred trafikami in raznimi prodajal-nicami časopisov in kioski, naglo mimogrede preberejo naslove na prvih straneh časopisov, prav tako naglo odidejo, ne da bi kaj kupili. V Budimpešti se je število takih zastonjkarjev tako povečalo, da so jim prodajalci časopisov napovedali pravcato vojno. Na zborovanju so prodajalci sklenili podvzeti najostrejše ukrepe proti tem »vtikačem nosov v časopisne naslove«. Bitko proti njim vodijo na najraznovrstnejše načine. Pri nekate-v:h prodajalnah so izobesili časopise z narobe obrnjenimi' naslovi. Ponekod - sc
poslužujejo tkzv. »'totalne zatemnitve8-ko sicer časopis izobesijo, vendar pa ”a' slove o vseh važnih svetovnih dogod^11 enostavno prelepijo z modrim papirJcrl1 Nekateri prodajalci pa so izobesili velifce vidne napise »Druga stran je še mnoS° bolj zanimiva!«, ali pa »Nikar samo ^ čitajte, ampak tudi,kupite!«, ali »Vse d°' vesti so na notranjih straneh!* \°\ ročila iz Budimpešte pravijo, da so^ sopisni prodajalci bitko tako rekoč ^ prvi dan dobili. Nekemu novinarju so javili: »Uspelo nam je preprečiti vse P°^ skuše sovražnika, da bi še naprej br^f' plačno vtikal svoj nos v naslove. N' vseh frontah smo r: ' uspešno ter sami prešli v na;>'adi«
od^ii1
Prevozniki s tovornimi avtomobili in vzdrževanje cest
Ker so zahtevala policijska oblastva (okrajna načelstva) od avtoprevoznikov z dovolili ali pooblastili plačilo cestnega Prispevka v smislu čl. 2 odst. b) Uredbe
0	izpremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih, je seve med njimi nastalo veliko nezadovoljstvo, zlasti ker so nekatera oblastva zahtevala plačilo že ob izdaji bencinskih kart, to je začetek januarja, torej prej ko pa bi jih sploh bili dolžni Plačati, če bi se cit. uredba nanašala tudi »a avtoprevoznike. Ker pa avtoprevozniki niso v cit. uredbi prav nikjer omeniti, bi se pač ne mogel nanje nanašati dl 2 odst. b) uredbe, ker se ta pač nanaša samo na tovorne avtomobile, in sicer na vse zasebne brez izjeme; potemtakem se spremembe in dopolnitve uredbe z dne 18. V. 1940 ne tičejo oseb, id se obrtema bavijo, s prevozom blaga s tovornimi avtomobili. Torej so podvr-^Bi avtoprevozniki še naprej plačilu izrednega cestnega prispevka po uredbi o ^rednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest, Sl. •• od 23. 10. 1937, ker so te določbe še 'vedno ostale v veljavi, v kolikor ne nasprotujejo uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovin stdh cestnih skladih. Saj čl. 2. uredbe o 'zpremembah in dopolnitvah ure.dbe o državnem in banovinskih cestnih skladih lovori o avtoizvoščkih (taksijih) in potem o zasebnih potniških avtomobilih, 'er je za taksije predvidena manjša da-btev ko za zasebne avtomobile. Ge to-fei ta člen ne omenja oseb, ki se bavijo °hrtoma s prevozom blaga s tovornimi Uvtoruobili, je pač jasno, da ti plačujejo, ^kor že omenjeno, še nadalje izredni cestni prispevek po uredbi o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest. Sicer pa bi tudi ne mogel zakonodajalec predvideti ža avtoprevoznike iste odnosno enako vJsoke dajatve kot za tovorne avtomobile vseh zasebnikov, ker prvi plača od Svoje obrti, od katere živi, že pridobni-*to, medtem ko zasebnik ne plača pridob-*™e od prevoza blaga kot takega, nego ‘UlaČa pridobnino ali pa družbeni davek Ij1 podlagi svojega obrtnega lista, ki se Stasi bodisi na obrt, trgovino ali industri-
jo. Dalje je zakonodajalec tudi pri voza-rinski taksi po postavki 101 taksne tarife predvidel 25% manjšo davščino za obrtne prevoznike blaga, kakor pa za zasebnike. Iz tega pač sledi, da imajo avtoprevozniki plačevati tudi manjši cestni prispevek, t. j. izredni cestni prispevek po uredbi o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest, kar je pravilno že zaradi tega, ker kot omenjeno, člen 2 uredbe o 'izpremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih, nikjer ne omenja upravičenih avtoprevoznikov.
Zbornica za TOI v Ljubljani je na obvestila upravičenih avtoprevoznikov po svojih združenjih, tolmačila to stališče kr. banski upravi dravske banovine, tehnični oddelek v Ljulbjani, ter prosila, da ga osvoji in da taka navodila oblastvom, ki pobirajo to davščino. Kralj, banska uprava v Ljubljani, pa se je obrnila v smislu člena 8. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih na g. ministra za
grad.be za zadevno tolmačenje. Prošnji, da bi se do rešitve odložilo pobiranje te davščine od obrtnih prevoznikov, pa s strani kr. banske uprave ni bilo ustreženo. Po zadnjih vesteh si je gradbeno ministrstvo usvojilo stališče, ki ga je v tem pogledu iznesla zbornica za TOI v Ljubljani, s čimer je za enkrat pereča točka avtoprevoznikov rešena, ker slednji niso podvrženi plačilu cestnega prispevka v smislu čl. 2. odst. b). Uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinski! cestnih skladih, temveč še plačuje naprej izredni cestni prispevek po uredbi o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest iz I. 1937. Kako se bodo zaračunali že iztirjani odnosno plačah) zneski po Uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih, ki so jih avtoprevozniki že plačali, bo razvidno iz tolmačenja ministrstva za gradbe, ki pa še ni bilo dostavljeno zbornici, katera bo obvestila združenja in slednja svoje člane - avtoprevoznike.
Fotoklub na delu za lasten dom
V	mali dvorani Grajske kleti je imel mariborski Fotoklub svoj redni letni občni zbor. Prisostvovali so mu poleg številnih 'članov tudi gg. Ludvik Zorzut za mestno občino, predsednik Fotokluba Ljubljana Pipenbaher in podpredsednik JFAU Frajtič. O delovanju kluba so poročali predsednik inž. Vičič, tajnik Pohar, blagajnik Raiča. Čeprav mariborski klub ne razpolaga z lastnimi prostori kot mnogi renomirani Fotoklubi v državi, je bilo vendar vztrajno delovanje članov kluba kronano z lepimi periznanji z raznih razstav. Podpredsednik Unije Frajtič in predsednik Fotokluba Ljubljana Pipenbaher sta poleg požrtvovalnosti članstva podčrtala tudi delež, ki ga imata na uspešnem delu mestna občina in banovina, ki sta stremljenja kluba podprli. S tem nista pomagali povzdigniti samo ime kluba, temveč sta v veliki meri prispevali k propagandi za našo lepo domovino. Oba gosta sta ob koncu želela, da bi mariborski Fotoklub kmalu dobil lastni dom, ki bo še v večji meri dvignil slo-
ves njegovega članstva, ki je že doslej doseglo odlične uspehe na domačih in tujih razstavah. V imenu mestne občine je podčrtaval važnost kluba za razvoj turizma Ludvik Zorzut ter’ je tudi v bodoče obljubil polno razumevanje in izdatno pomoč mestne občine.
Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika dr. Kušar, podpredsednik je Pavšič, tajnik Kocuvan, blagajnik Ralca, knjižničar Mesinger, gospodar Vutolen, strokovni vodja Pfeifer, odbornika Kolar in Meglič. Nadzorni odbor tvorita dr. Radšel in inž. Vičič, razsodišče pa ravn. Hrastelj, dr. Grobelnik in Kanc.
Nova uprava Fotokluba bo nadaljevala delo za zgraditev lastnega doma ter upa, da bo našla s svojimi težnjami razumevanje pri odločujočih činiteljih. Tako bi lahko člani še z večjim uspehom služili propagandi krasot našega mesta in okolice ter obenem dostojno reprezentirali slovensko umetno fotografijo.
Pust v znamenju današnjih razmer
. Mnogo manj hrupno ko druga leta se 1° letos naše mesto poslovilo od pustega časa. Značilno za današnje čase 1°> da je pustni torek ostal brez vsake vcčje. prireditve v mestu, (ločim so se Ufuga leta za la termin potegovala Klzini društva. Razne že tradicionalne Phstne veselice so odpadle, tako da je “da edina večja pustna zabava v zadnjih dneh letošnjega karnevala maškara pevskega društva ,,Kolo“ na pust-110 soboto. Sinoči so oficielno vzeli jjlovo od pusta prav za prav samo v prodnem gledališču, kjer so v korist "druženja gledaliških igralcev uprizo-
rili še vedno privlačno opereto ..Ha-bakuk“, za občinstvo pa je bilo prirejeno žrebanje ,,pustnih krofov". Tudi kavarne in gostilne so Lile sinoči dobro obiskane, saj je že nekaka stara navada, da na pustni torek poiščeš družbo. Posebno mnogo pustnih veselic pa je bilo na mestni periferiji, kjer je to priliko izkoristil skoroda vsak gostilničar. V Studencih so priredili pustno veselico tamošnji gasilci, ki so imeli priliko pozdraviti v svoji sredini tudi marsikaterega gosta iz Maribora.
Kje se dobijo živilske nakaznice
Med uradnimi urami od 8.—12. ter “d 11.—17. sc bodo jutri razdeljevale Rilske nakaznice v 7 rajonskih raz-uliščih za sledeče ulice:
^azdelišče I (dckl. ljud. šola v Miklo-iilčevi): Slovenska, Splavarski prehod, .koltia, Tkalski prehod. Trubarjeva, Tyr-Neka ulica.
^azdelišče II (dekliška ljud. šola IV, y ^d iz Razlagove); Sodna, Tomšičeva, l>°Šhiakova. Wildcma.iner.icva. Zagata, °Dališka ulica.
N^azdejlščo lil (dckl. ljud. šola III,
žčddagova); Aleksandrova, Kolodvorska hiCa
^azdeliščc IV (deška ljud. šola IV.. ^°sDosvetska); Tomanova, Turnerjeva, ^'Gariova, Strossmajerjeva. Vegova,
1	*’arjeva ulica
^Uzdelišče V (dckl. ljud. šola II.. Žol-r^eva): Dalmatinova, Dušanova, Fer-
b,
'^va. Fochova, Ghegova, Gozdna, Ule
0V;
!l ulica.
Razdelišče VI (deška , ljud. šola III, Ruška cesta); Koseskega, Kostanjevče-va. Kratka, Kurilniška, Raičeva, Stcfcn-sonova ulica.
Razdelišča VII (telovadnica v šoli na Ruški cesti):	Radvanjska.	Rapočeva,
Resljeva, Ruška, Smoletova. Sokolska, \Vattova ulica.
Mestni preskrbovalni urad opozarja vse zamudnike, da nemudoma dvignejo živilske nakaznice v svojih rajonskih razdeliščih, ki bodo poslovala samo do sobote. Naknadno izdajanje nakaznic bi bilo jako otežkočeno ter zvezano s precejšnjo zamudo.
Vsi trgovci in peki se pozivajo, da najkasneje do 1. marca oddajo odrezke živilskih nakaznic za mesec februar.
DR. TEKLIC JE ŽIV
Poročali smo, da je neznanokam izginil v Mariboru dobro znani publicist in prijatelj gledaliških igralcev ter igralk dr. Slavko Teklič, ki je živel zadnje čase v Zagrebu. Preiskava je ugotovila, da je dr. Teklič obiskal nekega znanca v Samo-boru, kjer je zbolel in obležal.
m Imenovan je za pogodbenega uradnika pri tehnične m oddelku okrajnega načelstva v Mariboru inž. Vladimir Diamanti.
m Umrla je mali našega gledališkega igralca g. Rada Nakrsta, gospa Ivana Na-krst. Pogreb blage pokojnice l>o v četrtek, ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju.
ni Poročila sta sc v magdalenski cerkvi policijski stražnik g. Rudolf Grušovnik in posestnikova lici gdč. Marica Kukovičič.
*	Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Ilinko SAX, Grajski trg.
m Narodno železničarsko glasbeno društvo „Drave“ bo imelo XXII. redni letni občni zbor v nedeljo, 2 .marca, ob 9.30 v mali dvorani Narodnega doma.
m Materinski tečaj se bo drevi ob 20. nadaljeval v dvorani Ljudske univerze s predavanjem dr. Cundrča „Kaj naj vedo starši o boleznih ušeli, nosu, ust in grlu".
m Preručunski predlog mestne, občine za
1.	1941. je ponovno obravnaval finančni odbor na svojf ponedeljkovi seji. Finančni odbor ga je se neznatno in nebistveno izpremenit ter bo proračunski predlog v tej obliki predložen mestnemu svetu v odobritev na jutrišnji proračunski seji.
m Poseben vlak v Planico 2. marca. Odhod i/. Maribora ob 3. ponoči, povratek okoli 21. ure. Radi polovične vožnje takojšnje prijave pri „Pulniku“.
očala 9
(Ji pl. O P tl K
peteln
m Dve tatvini kolesa. Trgovskemu vajencu Antonu Meiningerju s Pobrežja je nekdo ukradel izpred neke trgovine v Vc-Irinjski ulici moško kolo znamke „Nero“ z cvid. štev. 2-128153-1!) ter tov. štev. 5366.
—	Belini Francu, kovaču v delavnicah drž. žel. iz Korene pa je neznani zlikovec odpeljal izpred Železničarske nabavljalne zadruge moško kolo, last Henrika Markuša iz Maribora, s številkama 2-139564 in 3513. Na kolesu je bila tudi vreča z 41 kg enotne, oziroma koruzne moke.
*	Pisarniško potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg.
m Zensko kolo znamke ,,Buroma' s številkama 2-228066 ter 192649 je našel pri Hulterjcvi tovarni delavec Bogomir Trso-vec z Meljske ceste.
m Kvartala sta v neki gostilni na Tržaški cesti nezaposleni delavec Peserl Prane iz Beograjske ulice ter nezaposleni barvar Berčič Prane. Ko je Peserl izgubil tudi drugo igro, je vzet 'svoj in partnerjev založeni denar z mize ter odšel v drugo gostilno. Berčič je prišel za njim, po odhodu iz dmge gostilne je ponovno terjal denar od njega. V odgovor ga je Peserl večkrat udaril v lice, tako da mu je izbil zob, z nožem pa ga je še zabodel v roko.
m V skladišče tvrdke „Intra" na Teznem, pri kateri sla bila uslužbenu, sla vlomila 54 letni delovodja Jožef Postružnik s Teznega ter 21 letni Slavko Benko iz Moravcev. Odnesla sta 5 m dolg gonilni jermen, avtomobilsko zračnico ter kompletno avtomobilsko kolo v skupni vrednosti okoli 10.000 din. Pred okrožnim sodiščem sta bila zaradi tega obsojena), Postružnik na 8 mesecev strogega zapora ter na 3 leta izgube častnih pravic, Benko pa na 1 mesece strogega zapora.
Velika Kavarna. Danes slanikova pojedina.
Posteljno perje — pub nudi Srečko Pihlar, Gosposka 5.
Restavracija, hotel Zamore. Danes slanikova pojedina.
Nenadoma je umrl, dne 23. februarja na Dunaju gosp. Anton Merčnn, višji carinski nadzornik v p.; bil je dobro znan v Mariboru, kamor je zahajal vsako leto na daljše bivanje k svojemu bratu, višjemu davčnemu upravitelju v p. in vodji Kreditne zadruge Makso Merčuuu. Naj počiva v miru!
* Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor.
* Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg.
Državna razr. loterija
GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE
II.	dan glavnega žrebanja.
Din	80.000.—:	93357
Din	60.000.—:	25817
Din	40.000.—:	29769
Din	30.000.—:	64958
Din	24.000.—:	57915	56334 66324
Din	20.000.—:	42909	77015
Din	16.000.—:	24758	98140
Din	12.000.—:	46950	50072
Din 10.000.—:
309 9141 48244 49769 50542 51632 82762 85918 95149 96042
Din 8000.—:
2847 3950	11705	18427	24687	25640	31314
37843 41017	58170
Din 6000.—:
5107 21436 26520 30727 57454 58076 68320 75471 76093 99164
Din 5000.—:
381	4777	5701	10406	10188	33492	49733
48725 56126	62878	62914	66328	77118	82440
83261 85996	88149	94954
Din 4000.—:
1742 5893	9141	16638	22742	28557	34926
37171 39202	43142	43367	43877	47014	53332
54005 56247	57175	57958	62164	65882	75577
70465 70635	70769	77984	81040	81108	90699
93498 97782	99189
(Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še velikb število dobitkov po din 1000.—.
Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago.
Pri nas kupljena srečka štev. 68.320 je zadela 6000 din.
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. februarja Kraljeva dvoma lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg št. 20, tel. 20-05 ter Magdalenska lekarna. Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Narodno gladalliie
Sreda, 26. febr.: zaprlo.
Četrtek, 27. febr., ob 20.: „Caričine Amazonke". Red C.
Petek, 28. febr.: zaprto.
Sobota, I. marca, ob 20.: „Garičme Amazonko". Red B.
Drugo gostovanje mariborskega gledališča v Murski Soboti bo 1. marca. To pot bo mariborsko gledališče uprizorilo v režiji glavnega režiserja Jožeta Koviča Benedetiijevo komedijo „Dva lucata rdečih rož".
Finžgarjcva ljudska drama ..Razvalini* življenja" se v J. Kovičevi režiji pridno,-pripravlja za prihodnjo premiero v pro-slavo 70 letnice avtorjevega rojstnega dne.
Kino v Mariboru
* ESPLANADE KINO. Dunajski film ..Triumf pravice" (Platno iz Irske), Otto Tressler, Oskar Sim;i, Rolf \Vanka, Georg Aleksander.
* GRAJSKI KINO. Danes prekrasen film ..Brodarji na sinji Donavi", lepi naravni posnetki. Horbiger, Javor Pall, Oskar Sima.
’ UNION KINO. Do četrtka „Črua ekstaza". Velika senzacija iz notranjosti Afrike. Film v našem jeziku.
^oor
s Zimskošportni odsek 1SSK Mariboru
vabi vse člane na važen sestanek drevi ob 17. pri Stiblerju.
s SK Železničar (nogometni odsek). Danes ob pol 16. 1h> na igrišču važen sestanek za 1. moštvo, rezervo in juniorje.
POHIŠTVO-OPREMA
SOBO ODDA
STROJI
IZGUBLJENO
SLUŽBO DOBI
VOZILA
2ENITBE - DOPISI
RAZNO
LOKAL
ŽENSKI KOTIČEK
GLASBILA
POSEST
OPOZORILA
SLUŽBO IŠČE
VAJENCI-(KE)
DENAR
STANOVANJE IŠČE
PREHRANA
OBRT - TRdOVINA
H DAPAVE IN feJR DEČKA STE m ROKE K POSTANEJO |zUPORABO
io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Mala opremljena
SOBICA
sc odda brez hrane čez dan zaposlenemu gospodu- Piim-ševa 28-11.	23283-8
oriiijante, zas^ ijalne listke išče nujno za nakup
PERMA
KREME GLADKE IN LEPO BELE
O P O C C SIJA
KANC
Lepo
OPREMLJENA SOBA "
strogo separirana, se takoj odda Meljska c. 29-1. 23291-8
Oddam čisto, sončno SEPARIRANO SOBO Vrtna 9, desno- 23281-8
do 20 besea 13 din. vsaica nadaljnja beseda 1 (j in
Ali potrebujete novo KUHARICO?
Oddajte oglas pod to rubriko in uspeh bo zagotovljen. 2
Sprejmem pridno
SNAŽNO SLUŽKINJO ki. zna kuhati in ima veselje do otrok. Vprašati Sodna ul. lh-Ill, vrata 7-	23295-2
TKALSKI MOJSTER
samostojen, sposoben, z daljšo prakso na revolver in šaft strojih za izdelovanje p-opeli-nov in temu sličnega blaga, se sprejme kot obratovodja Ponudbe z navedbo plače, do sedanjega službovanja in osebnih podatkov tla oglasni oddelek »Večernika« v Mari boru pod »Obratovodja« ______________ ^	23302-2
INSTRUKTORCO
sprejmem. Vprašati v trgovini Srečko Pihlar. Gosposka 5 23292-2
Sjvrejme se
PRODAJALKA
za prodajo pri stojnici "s ' 1. marcem- Vprašati v pekarni Višič, Studenci, Aleksandrova 45, od 12. do 13. ure.
_________23290-2
FRIZERKA
in brivski pomočnik se sprej meta takoj za stalno v pomoč Sprejme se tudi vajenka —-Valvazorjeva 30, Drljevjč ______________________23297-2
ŽELEZOSTRUGAR
sc takoj sprejme v službo. Pismene ponudbo pod »Žele-zostrugar« na oglasni oddelek »Večernika«. 23278-2
do 20 besed IS din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
SOBO
7. 2—3 posteljami iščem v Mariboru v bližini Glavnega trga in mosta. Ponudbe na poslovalnico »Večernika« v Ljubljani.	23296-9
d.-* 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 <*in
Dobro ohranjen ■ globok OTROŠKI VOZIČEK se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Večerni-ka«. .__________________23284-22
Nakup in prodajo
STARIH MOTORJEV
koles in ostalih vozil posreduje najuspešneje »Večernikov« oglas.	22
do 20 besed 15 din. vsaka nada!iI1M beseda 1 din
VEVERICE. DIHURJE
LISICE	|
kune, zajce in vse osta1-vrste. diviačin kupujem P' najvišiih dnevnih cena'’ Sprejemam v stroienie in vanje. Peter Semko- Ma' bor, Aleksandrova cesta
20774-2
Kupujem jejš'ove, borove SMREKOVE CEPANlCt
Štefan Lešnik, strugar, Krall? Petra c, 50, Studenci
23299-2o
do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnia beseda 2 din
VAŠ LOKAL
je na neprometnem kraju? Za menjajte ga z drugim potom naših malih oglasov! 10
V najem se odda GARAŽA
na Betnavski cesti Primerna tudi za manjše skladišče. Naslov v oglasnem oddelku »Ve černika«.	23282-10
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
MATERE!
Vaš sinko je preje! ob polletju slabo oceno. Poiščite mu inštruktorja potom »Več.« malih oglasov! 21
'o 20 besed !5 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
GRADBENA SEZONA
se bliža! Opeko, gramoz in ostalo dobite potom malega oglase.______________________15
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
KMETJE!
Gornja rubrika je najboljši posredovalec za nakup in prodajo Vaših pridelkov.	23
io 20 besed 15 din vsaka nadaliaia beseda i din
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri š Ketiš-u Stolna 1. 11406-18
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadalhb beseda 1 din
MOGOČE IMATE
tudi Vi »Stradivarijeve gosli«? Ali potrebujete mogoče nov radio-aparat? Oddajte v tej rubriki oglas in poplačan bo z uspehom _______________20
Prodam skoraj
NOVI PIANINO
Lauberger-GloC. Nasi. v ogl. oddelku »Večernika«.
23268-20
Krom-številke in črko za izložbe
do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnin beseda ? din
NEODENDRIN, MIXDRIN,
-žvepleno-apncna brozga, žveplo bakreno ajjno in druga sredstva proti sadnim škodljivcem nadalje apneni prah, Nitrofoskal in druga gnojila oddaja Kmetijska družba — Meljska cesta, tel 20—83-______________________23038-11
Pripravno
ZEMLJIŠČI:
5600 kv. m v bližini dolenjskega kolodvora v Ljubljani se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Večerni-ka«.__________________23257-11
PARCELA
pripravna za stavbo, 4780 m* — so proda — v bližini po staje Hoče. Informacije pri Ernest Hojnik Bohova štev. 24	23080-11
dc 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din
NAZNANILO.
Preselil sem svojo krojaško delavnico iz Aleksandrove c. v Jurčičevo ul. 4-1. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po rast Krojaški salon Jakob Erbus.	21798—25
BARVANJE LAS
TRAJNI KODRI
z najnovejšim aparatom in preparatom z garancijo po znižanih cenah. Salon Mra-kič, Maribor. Koroška c. 7.
22749-18
Zagreb, Masarykova l-> } Prospekti na zahtevo, f
Nogavice trajne
po >Nlmola< kopeli
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo v globoki žalosti pretužno vest, da nas je za vedno zapustila nad vse ljubljena mati, tašča, stara mati gospa
Karolina Košič
posestnica
v 65 letu starosti.
Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 27. februarja 1941, ob 16. uri popoldne na mestne pokopališče v Celju.
Celje, Maribor, Zagreb, 25. februarja 1941. žalujoči soprog Blaž; Gustl, priv.' uradnik, Milan, režiser narodnega gled., Drago, pilot, sinovi; Milka, davčna urad., Anka, hčerki; Snahe Marija, Julka, Anka. Vnukinja Olga ter ostalo sorodstvo.
do 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
brezposelni:
Ne trudite se s prošnjami!. ■ , Oglas za din 12.— pod to rubriko Vam bo olajšal iskanje služb.	3
ŠIVILJA
išče službo za vsa damska dela- Gre tudi za sobarico. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«.	23280-3
    , ,, ,
Službo išče
ŠIVILJA Šiva tudi za trgovino. Nasi. v oglasnem oddelku »Večeril ika«	23279-3
k \ / Iv
y J	preprečuje
\ /	»puščanje
K/ j petelj (zenk)
/ M Din 30- ->NIMELA< SAM0PR0DAJA CELJE, postni pradal 2
TRGOVINA
odlično vpeljana na zelo prometnem podeželskem kraju z lepo zalogo ali brez nje oddam radi večjega nakupa takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«
23286-11
Dobi se v drogerijah in trgovinah
ENODRUŽINSKA VILA
magdalensko predm., velik vrt, eventuelna stavbena par cela 140 000- — Travnik. 3 orali 35.000. z hišo 60-000. — .Posredovalnica »Raivid«. Gosposka 28.	23301-11
Vsakovrstne
Vsem onim, ki so ga poznali, naznanjam, da je nenadoma umrl dne 23. t, m. na Dunaju moj ljubi brat, gospod
Anton Merčun
1o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
OBRTNIKI!
Ali potrebujete vajenca-ko? Že luseratni oglas v tej rubriki in uspeh ne bo izostal.
NAKUPUJTE
in prodajajte posestva, hiše, komplekse itd potoni naše gornjo uspešne rubrike. Za-sigurau uspeh.	11
papirja in cunj kupuje
in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
8. ŽELEZNIK
trgovina vseh vrst surovin
Maribor Pobteiie. Cankatieva 16
NakupovalnieajKopališka ul.
Telefon 27-43
višji carinski inšpektor v p.
Pogreb dragega pokojnika bo na Dunaju v sredo, dne 26. t. ni., maša zadušniea pa se bo darovala dne 1. marca t. 1., ob 8. uri, v župni in stolni eerkVi v Mariboru.
Maribor, dne 25. februarja 1941.
MAKSO MERČUN v imenu vseh sorodnikov.
FRIZERSKA VAJENKA
sc sprejme. Salon Drexler, Ulica 10. oktobra. 23285-4
do 20 besen c0 .in. vsaka nadaljnja besed" 2 din
KJE BI Sl IZPOSODIL
DENAR?
Uspešen posrednik so »Ve-černikovi« mali oglasi v tej rubriki!	12
fo -20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Ali Se ne počutite dobro v sedanjem
Stanovanju?
Poiščite si potom naših malih oglasov novega.	6
TRGOVCI!
Inventurno prodajo Vam uspešno posreduje »Večernikov« mali oglas.	13
V svoji največji žalosti in z bolečim srcem naznanjam vsem prijateljem in znan ceni, da se je moja najdražja in nenadomestljiva mama, gospa
lo 2(1 besed 15 din. vsaka nadnl|n!a
beseda 1 din	do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja
SOSTANOVALEC	.	. besed, 2 din
se takoj poceni sprejme v cc- Prijavite naročilo na lo oskrbo v bližini gl. kolo-	MODRO	GALICO
.dvora Naslov v oglasnem Kmetijski družbi, Maribor-oddelku »Večernika«. 23300-7 Melje, tel. 20-83.____________22809-13
Ivana Nakrst
po dolgi in mučni bolezni, spravljena z vsemi cerkvenimi tolažili, dne	25. t.	m., ob	Vsl9.
uri, preselila k svojemu Bogu v večnost. K večnemu počitku	bo položena	\ četrtek,	27.
februarja, ob 15. tiri, na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušniea se bo brala v petek, dne 28. t. m., ob	7. uri v	Stolni	cerkvi.
Maribor, 26. februarja 1941. žalujoči sin RADO NAKRST, član narodnega gledališča, sorodniki OBERSNEL in ost. sor.
Ceni. občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz Taborske ulice v FRANKOPANOVO 55 (pri kadetnici).
Točil bom najboljša dalmatinska vina. Vsak petek morske ribe. — Za obilen obisk se priporoča	ttikola	Skelln
• Oglasi po ceniku — Hokoptsi Poštni čekovni račun štev. 11 '
Izdaja m o ne vračajo.
I