Zgoda Ju
Katoliák cerkven list,
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. M kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za«V4ert letal gld.'30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 g' • ako zadene n? ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 15. vel. serpana 1879.
List 33.
Braiorsine in drugi pripomočki r pomoč dučum r rica h.
Spisuje V. K.
(Dalje.)
b) Moj Jezus, usmiljenje.
Nič manj lepa, nič manjše moči ni druga pogoja te bratovšine, namreč vsak dan zdihniti *) k Jezusu: „Moj Jezus, usmiljenje!" Ravno v presvetem Jezusovem imenu namreč vera, upanje, pa ljubezen, ki smo jih poprej priporočevali, imajo svojo moč, kakor sploh vse naše odrešenje, sveti zakramenti in keršanske čednosti. Evangeljski slepec je spregledal, ker je veroval v Jezusa; žena, ki je dvanajst lét na kervotoku terpela, je bila ozdravljena, ker se je z vsim zaupanjem dotaknila Jezusovega oblačila, v kterem trenutku je Jezus čutil, da se ga je nekdo dotaknil, zakaj „poznam", je rekel, „da je moč iz mene izšla" (Luk. 8, 46); očitna greš-nica je dobila odpuaenje grehov ravno zato, ker je Jezusa ljubila, od njega torej prejela milost pravega spre-obernjenja. Omenjeni evangeljski slepec je vedel, da Jezus vse premore, zato je klical: „Jezus, sin Davidov, usmili se me", in po njegovem izgledu spoznala je tudi Evgenija Smet, vatanoviteljica te bratovšine, da v Jezusovem imenu je vsa moč; zavoljo tega je tudi med pogoje sprejela prelepi zdihljcj „Moj Jezus, usmiljenje", in tega gotovo ne brez vzroka, zakaj Jezusovo ime je silno velikega pomena, velikantke moči kakor nas uči sv. pismo, uči sv. katoliška Cerkev s svojimi obredi, v kterih se vedno nahaja presveto Jezusovo ime, v kterem ona vernim deli gnade. Uči to tudi vsakdanja skušnja, koliko gnád Bog deli vernim, ki zaupljivo v njegovo presveto ime kličejo.
Ime Jezus pomeni Odrešenik, Izveličar, ktero ime je Bog sam dal svojemu Sinu; „Imenuj njegovo ime Jezus, on bo svoje ijudstvo od greha odrešil", je rekel Bog Mariji po svojem angelu Gabrielu. Njegovo ime je silno imenitno in velike moči, naj veiičastnejši, povišano nad vse druge imena. „Zato ga je Bog povišal in mu dal ime, ki je nad vse imena"; ime, v kterem edino je izveličanje: „Zakaj nobeno drugo ime ni dano pod nebom ljudém, v kterem bi zamogli izveličani biti." Ime, v kterem zamoremo vse zadobiti: „Kar koli boste Očeta
*) O vrednosti zdihljejev sploh nekoliko pozneje.
v mojem imenu prosili, vam bo dai." Ime, v kterem bodo hudiče izganjali, roke na boloika pokladali in bedo ozdravel?, in velike čudeže delali. Vse to se je tudi godilo. To ime je po izrekih cerkvenih učenikov pobožnemu kristjanu v veliko veselje in tolažbo in zaklad vsih gnad: „V Jezusovem imenu vse imamo", piše sv. Ambrož; in sv. Bernard: „Kadar koli s častjo izrečem ime Jezus, čutim, da se moja duša v dobrem poterdi, poživi."
To vero v veliko moč Jezusovega imena sv. katoliška Cerkev daje na znanje s tim, da v Jezusovem tiuecu üelí 83. zakramente, v^e očitne molitve s tim imenom sklepa. Ona nas z vso prizadevnostjo vabi in nam na serce poklada, to ime častiti, in v ta namen je postavila praznik presvetega Jezusovega imena, podel la več odpustkov onim, ki Jezusovo ime častitljivo s skesanim sercem izgovarjajo in na pomoč kličejo. Tako je za vsak pobožni zdihljej: ,.Moj Jezus, usmiljenje!" podelila 100 dni odpustkov (Leon XII 1824 in Pij IX 23. kimovca 1857); za keisansko pozdravljenje: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!!< tudi 100 dni; za pobožno iz-rekovanje imena „Jezus" pa 25 dni odpustkov in sicer za vsak pot posebej, kar veljá tudi zastran omenjenega pozdravljanja „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" in tdibljeia „Moj Jezus, usmiljenje!" Popolnoma odpustek zadobi na Bmertni postelji tisti, ki je v življenji imel večkrat lepo navado sveti imeni „Jezu* in Marija" bogoljubno izrekovati ali pozdravljati: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ako te imeni s skesanim sercem tudi na smertni postelji izreče, kar veljá tudi onim, ki druge tako storiti učijo, ali jih k temu napeljujejo (Sikst V in Benedikt XIII 21. prosenca 1728; Klemen XIII 5. kimovca 1759), kteri vsi odpustki se zamorejo dušam v vicah v prid obračati.
Kako veliko moč sv. katoliška Cerkev v Jezusovo ime stavi in kako želi, da bi verni vedno to presveto ime v sercu imeli in izrekovali, ga na pomoč klicali, zlasti na smertni postelji, kaže s svojimi molitvami pri bolnikih, umirajočih, pri sv. maši za mertve. Kadar daje bolniku sveta Popotnico, govori po svojem mašniku: „Sprejmi brat (ali sestra) Popotnica Telesa Gospoda Našega Jezusa Kristusa, ki naj te varuje pred hudim sovražuikom in pripelje v večno življenje!"
Pri umirajočih moli: „Gospod Jezus Kristus! prosim te, reši dušo vsega terpljenja in kazen, ki se boji, da si lih je s svojimi grehi zaslužila", in „Ti neskončno usmiljeni Gospod Jezus Kristus, ki si nas s svojo drago Kervjo odreši), usmili se duše tega služabnika (služab-
na dan dušam v vicah b tako majhnim trudom na pomoč prišli! Lepota in moč presvetega Jezusovega imena in pomoč, ki a imenovanim zdihljejem dohaja nam in dušam v vicah, naj nas podbada, večkrat s tim zdihlje-jem Jezusa častiti, sebi pa in dušam v vicah milost in odpnšanje časnih kasen si naklanjati! Kdor bi pa hotel še bolj Jesusa častiti, več gnad dobiti, več dašam v vicah pomagati; mu je pot odperta, ako se v to bratov-šino zapiše (pri miig. proštu A. Jarcu); v bratovšini bo imela vsa njegova molitev veliko veči moč v družbi, deležen bo mnogoterih drugih dobrčt, tako med drugim vsak mesec Čez 940 ss. maš in 38.000 ss. Obhajil..., o kterih bo še pozneje govorjeno.
(Dalje sledi.)
niče), pelji jo v vedno aelene rajske pokrajine". Kadar umirajoči dušo Bogu iaročnje, moli mu mašnik in mu na jesik in serce poklada besede: „Jezus! sprejmi mojo duša", ktere besede naj bi on aa mašnikom izgovoril, ali če bi tega ne mogel, naj bi vsaj željo to isreči v sercu obudil.
Ta velika moč Jezusovega imena pa še s posemelj-skim življenjem ne neha, temuč seže tudi onkraj groba ▼ večnost, v Jezusovem imenu prosi cerkev Boga, naj ondi d& dušam večni mir in pokoj. V sv. maši pri spominu sa mertve moli: „Spomni se, o Gospod, svojih služabnikov in služabnic I. I., ki so pred nami s snam-njem sv. vere šli v večnost.." Dodeli njim, o Gospod, te prosimo, in vsim ki so v Kristusu saspali, kraj počitka, luči in miru. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem."
Pri černi sv. masi pred darovanjem moli sv. Cerkev : „Gospod Jesus Kristus, Kralj slave, reši duše vsih umerlih vernih kasen spodnjega sveti", to je, is kraja terpljeoja ali vic; in sopet drugod moli: „Izbriši njim grehe... madeže, in pripelji jib v večno življenje. Po ravno tistem Gospodu N. J. Kr.", opiraje se na besede sv. Pavla, ki pravi: „Tedaj bo Bog tiste, ki so v Je susu saspali, žnjim pripeljal" (I. Ter. 4, 13), to je, tiste, ki so s živo vero v Jesusa in v prihodnje življenje umerli, bo z Jezusom pripeljal v nebesa. Cerkev naravnost Jesusa prosi: „Usmiljeni Gospod Jezus, daj njim pokoj!"
Bog sam, Jesus Kristus, cerkveni učeniki, sv. Cerkev s svojimi obredi pri delitvi ss. zakramentov in pri daritvi sv. maše spričuje, kolika moč je v Jezusovem imenu. V Jezusovem imenu sprejme Cerkev keršenca med število Božjih otrok, v njegovem imenu mu d£ duhovno življenje, posvečujočo gnado božjo; vtem imenu ga spremi v večnost; v tem imenu mu tudi še unkrsj groba pride na pomoč, prosi ma pri Bogu rešenja iz vic: „Zakaj nobeno drugo ime ni dano pod nebom, v kterem bi zamogli izveličani biti", kakor ime Jezus.
Ta velika moč Jezusovega imena in neskončno usmiljenje njegovo je vzrok, da zdihuje k Jezusu pravoverni kristjan v križih, nadlogah, skušnjavah; bolnik v bolezni; grešnik pod težko butaro svojih pregreh; umirajoči v hudem boju zoper napade hudobnega duha; tukaj je iskati vzroka, zakaj da za umerle brate in sestre, znance... sploh za uboge duše v vicah v Jezusovem imenu molimo, — to je nagnilo pobožno devico Evgenijo Smet, da je med pogoje bratovšine za duše v vicah sprejela prelepi zdihljej: „Moj Jezus, usmiljenje!" sdihijej, ki je že sam na sebi silno lep in velike moči zavoljo Jezusovega imena, čigar moč je v bratovšini še tim večja, čim večkrat za tisuč in tisuč njenih udov v rešenje duš iz vic dan za dnevom izrekuje.
Koliko pomoči dohaja dušam v vicah s tim pre-serčnim sdihljejem „Moj Jezus, usmiljenje!" posname se lahko iz tega, ker na stotisuče bratovskih udov s tim sdihljejem pri Bogu dušam v vicah rešenja prosi dan za dnevom, ker nekteri to večkrat ali velikrat na dan storijo, vedoč, da z vaakterim zdihljejem se vdeležijo 100 dni odpustkov, ki se zamorejo dušam v vicah v prid obračati, kteri zdihljej v bratovski družbi gotovo še tim veči moč ima po besedah Jezusovih, ako dva ali trije v njegovem imenu prosijo..."
Odpustkov za ta zdihljej k usmiljenemu Jezusu se zamorejo vdeležiti tudi oni, ki niso v to bratovšino vpisani; tudi ti (sploh vsakter, ako je v gnadi božji) zamorejo s tim zdihljejem tolikrat na dan dušam v vicah po 100 dni odpustkov nakloniti, kolikorkrat na dan „Moj Je2us, usmiljenje!" za duše v vicah k Jezusu zdihnejo. Kako je vend ir želeti, da bi ta prelepi zdihljej verniki pogostoma na jeziku imeli ter tako večkrat
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Slovstvo. „Her der8 Conversations Lexicon", ali na-učni slovnik, je dospel do besede „Schubert". Zvezek, ki je zdaj prišel na dan, obsega 24 pol. Mora se priznati, da je ta slovnik prav raben, katolišk in resničen. Kaj pomaga kak naučni slovnik, ako pa v naj višem, naj potrebnišem nauku ni zanesljiv? Prav močno škodljivi in žaljivi za nas katoličane so slovniki, kteri kazijo članke o veri, Cerkvi, Bogu in Odrešeniku, kteri v vso zgodovino laži mešajo in svoje strasti in zmote vpletajo! V tem oziru naj tu pristavimo, kar se bere v „Feierstunden" (Blätter für Unterhaltung, Belehrung, Erheiterung, 1. zvez. 4. letnik 1878) in zadeva Meyers Convers.-Lexicon. Članek je pisan pod naslovom: Güts-laff, der Apostel China's, in pravi:
Protestanški misijonar Gützlaff (roj. 1803, umeri v Uong-kongu 1. 1851) si je ob svojem času pridobil slovesno ime. Na vsih evangeliških shodih se je govorilo o „čudovitem možu božjem". Se v naj novejši izdaji Meyerovega konverzacijskega slovnika je Gützlaff čislan z „aposteljnom kitajskim". Po teh besedah nasledujejo nektere besede rezne kritike tega Meyerovega slovnika. Pisatelj pravi: „Meyerov leksikon, kteri, kakor se zdi, ne poznd sv. Frančiška Ksaverja, in ki vse slavne katoliške može ali pregleduje, ali pa jib le prav silno kratko omenja in jim naj goropadniši krivice dela, — ta slovnik tedaj je pa čez polovico strani odločil „velikanskim delom" (Grosstbaten) tega protestanškega „apostola"! Ali kako da je bilo s temi velikimi deli, nam poroča časnik „Ausland" (8. vinotoka 1877, str. 820) po protestanškem misijonskem listu „The Chinese Recorder and Missionary Journal". „Ausland" piše: „Kakor nove razodenja kažejo, je dr. Gützlaff pri svojih prizadevanjih, da bi keršanstvu na Kineškem pot od-perl, delal tako, da je skorej neverjetno. Izmed tistih Kinezov, ki so njegov svetopisemski nauk hodili poslušat, si je namreč izvolil naj bolj pazljive in razpošiljal jih je s polnimi vrečami „novih testamentov" in knjiža-ric v naj daljniši okrajine. Zraven tega jih je previdil s popotnino in jim je plačeval po 6 dolarjev na mesec, v začetku iz svojega žepa, pozneje iz darov, ki so se v ta „pobožni (?) namen" zbirali po Evropi in Ameriki. V tacih okolišinah, se vč, je bilo v njegovi pisarnici zmeraj polno prosivcev za te koristne službe. O nekem času ni imel nič manj kot 366 tacih raznašačev (kol-porterov) in popotnih pridigarjev, kakor jih je imenoval; le ti, s popotnino in vrečami polnimi „testamentov" obloženi, so (kakor je on menil) v naj večem redu vi-dežno tekali po svojih zaznamnjanih potih; povračaje pa se, so kazali lepo spisane dnevnike potov, kterih nikoli niso obhodili, tudi so prinašali osnove govorov in pridig, ki jih nikoli niso imeli, in zapisnike novo*
spreobernjencev, ki jih nikoli kerstili niso. Revež Güts-lsff (pravi dalje protestanški časnik) je menil, da ti nevredni šterki so tako navdani svete gorečnosti, kakor on; tolmačil je njihove prav z vernimi besedami pisane poročila, jih pošiljal v vse vetrove ter prosil podpore za svojo „unijo" (edinost), kakor je imenoval to derhal svetohlincev, s kterimi je menil vao Kino spreoberniti. Biblije pa, ktere je od kineškega tiskarja knpoval z de-narom, ki ga je a trudom zbiral, in jih je delil druž-nikom avoje „unije", — te biblije ao (goljufi) precej sopet ravno tiatemu tiskarju prodajali, in ta pa jih je v novo prodajal Giitzlaffu! Raanašalci niso storili koraka iz Nanking a, „za pečjo" ao kovali avoje lažnjive potne poročila."
Tudi Herderjev alovnik ima ime „GiitzlafF"; kdor želi, lahko pogleda, kako pa je ta a kratkimi besedami zadel pravo.
Zoper pohqjsljive podobe in spise. Po nekterih pro-dajalnicah so sem ter tje izpostavljene spotikljive podobe, posebno pa v eni bukvarnici se že skorej zaporedoma, kakor v zasramovanje katoličanov, pred oči stavijo ali ostudne podobe ali pa tudi kaka pohujsljiva knjižura, v kterih in po kterih se psuje katoliško duhovstvo, katoliška vera itd. To je nehvaležnost do katoličanov, med kterimi in od kterih ti ljudje živč. Zmeraj bolj pogosto ae zarad tega izmed ljudstva, tudi že celó izmed m latí in e, slišijo pritožbe. Ako bomo primorani jih po imenu našim poštenim Ijudém naznaniti in katoličane pred spa-kami svariti, gotovo to njih kupčiji ne bode v korist. Prosimo tudi si. vrade, ki imajo čuti nad tem, naj varujejo občinstvo pred tacimi strupenimi spakami. V tem ne velja izgovor, da po vélikih mestih se vidijo enake reči. Oči spačenih velikih mest morebiti vnémarno pregledajo ali prenašajo, kar pa močno žali še ne skvar-jeno oko našega naroda in spriduje mlade in odrašene. Hvaležni moramo biti, da naš narod še studi take po-šaatnosti in v tem ga je dolžnost in potreba podperati.
Y Radi na Goriškem, kakcr piše „Eco", sta bila 4. t. m. ob enem dva požara. Pervi je zbučal ob 3 zjutraj v hlevu, s senom na hlevu. V trenutku je ogenj tako zagernil hlev, da niso več mogli do živine rešit jo. Zalrstno je bilo viditi, kako so se živinčeta vile in stresale med plamenom, ki jih je skorej že zadeval in jih niso mogli rešiti. K sreči priteče pridni župan, in ko vidi, da ea del zadi za hlevom ni še bil v ognju, dá z veliko silo prebiti zid, in verii mož sam se z nevarnostjo svojega lastnega življenja zmuzne skoz preder-tino v hlev ter odklene uboge živinčeta. Iu kctkor so se čutile proste, so sredi plamena osmojene uderle skoz odperte vrata. Ne vé se, če bo moč živinčeta še ohraniti, ali ne. Pogorel je samo hlev s senom.
O poli 9, ko so dušiii še zadnje ostanke ognja, so zagledali v drugem kraju, kako so strašni plameni švigali proti nebu. Bil je drugi hlev, iz kterega so pa živino k sreči še do časa rešili. Eden pervih je prihitil na pomoč čast. gosp. duhovni pomočnik, čigar previdnim vravnavam z omenjenim županom vred se je zahvaliti, da se je ogenj ustavil. Opomniti je, da poštenjak župan, ki se je zopet tukaj tako skazal, je bil že od pervega pogoriša bolehen in zdelan. Čast in poštenje takim možčm!
Iz Rima, 8. vel. serp. (Nova okrožnica Leona XIII in sv. Tomaž Akvinski.) Sv. Oče Leon XIII ao te dni razglasili in poslali do vsih škofov katoliškega sveta silo tehtno okrožnico, eccikliko. Njih Svetost želč namreč, da naj po vsih katoliških šolah oživi s vsim naj lepšim cvetom modroslovje keršansko v duhu in po načelih sv. Tomaža Akvin3kega. Učeni papež najprej omenjajo ve-
liko moč, ktero je dobra filozofija zmožna skasovati, da se ozdravijo sla in bolesni naše dobe. Potem bolj posamezno razkazujejo pretehtno nalogo, ktero opravlja človeški um, kadar je podveržen veri, iz ktere razkazuje podlage, kaže pot, daje naukom učenoatno obliko in služi kakor bramba zoper napadanja sovražnikov. Enciklika v drugi stopnji pojaanuje, kakega učila (metode) naj ae katoliški filozof poprime oziroma na filozo-fiško včdo in ktere pravice mu vera naklada, ne da bi kaj kratila veljavo razuma, kterega moči še le povik-šuje, ker jih dviga na naj viši stopnjo. Po taki poti ao as. očetje že od pervih časov rabili um in modroalovje. Okrožnica omenja, kako ae je bogata dedovina učenosti, zbrana po njih, prešel-la v svoji celoti do školastiških učenikov, ki so jo zbirali, množili in doverševali. — Od tega djanja previdnoati av. Oče glavni oddelek prištevajo sv. Tomažu, in njegovo delo sijajno preslavljajo v spomin klicaje notranje in zunanje njegove prednosti.
Dalje Leon XIII obžalujejo, da ta bogata dedovina učenosti je bila velikrat prezirana, tožijo tudi, da v naj veči škodo občinskega blagra je bila namesto nekdanje podtaknjena nova šega filozofiških naukov, ktera je po svojem učilu, po stalnosti načel in po zanesljivosti sklepov veliko nižji memo poprešnje.
Poslednjič papež v prid verskega, družbinskega in vedostnega reda pokazujejo, kako koristno je in kako je želeti, ne da bi se tajili ali zametovali resnični napredki, ki jih je storila veda do naših dni, kako je želeti, da naj bi se katoliška filozofija sv. Tomaža, ki se v ničimur ne ustavlja razvijanju in rasti ved, na novo v šolo povernila. Iskreno opominjajo vse škofe, naj jo dajo učiti v svojih učilnah, naj vstanovljajo akademije, da se ondi goji in razširja, kar je mo?, in sicer iz studenca m potoka, ki nam ga je ta učenik zapustil v vsi njeni celoti. Sv. Oče končno živo priporočajo vsim molitev po izgledu, ki nam ga je dal ravno ta sveti učenik.
Iz Jeruzalema. (Naprava sv. Petra v Jeruzalemu.) Znani misijonar Alfons Ratisbon tole piše: Po besedah sv. evangelija je to veliko poniževanje, ki more čloreka zadeti, da tega ne more dokončati, kar je začel. Veliko bolj boleče poniževanje ie pa, ako je zidanje namenjeno kacemu delu ljubezni do bližnjega ali pa kersanski oliki; in še le britkejše je, ako je vea Jeruzalem tega priča in kadar je reč spodletela, če Bi vsi, razkolnili, krivoverci in nevcrci, roke manejo ter med skrivnim posmehom pravijo: „Začel je zidati, pa ni dozidal." — To je v tem trenutku naše žalostno stanje.
Blizo pet let že se s privoljenjem in oserčevanjem jeruzalemskega patrijarba in med večkratnim blagoslovljen jem nepozabljivega Pija IX vzdiguje nas vstav sv. Petra Sijcnskega, to je, obertnijska šola za moško mla-dimo Svete dežele in z Libanona.
To sejanje v času, ko se ima Jeruzalem povzdigniti, je bilo tako dorastlo, da se nikakor nismo toliko nadjali.
Začetki so bili mali; v nekem najetem poslopju se je začelo delati, pa od leta do leta smo bili siljeni nove najemne pogodbe sklepati in prostore razširjati.
Najemsina, oprava in vedno popravljanje zahtevalo je obilno stroškov, in pri vsem tem se je končevalo s pomanjkljivo vravnavo, kar je ohranjenje reda v vstavu močno obteževaio. Morali smo po vsaki ceni začeti lastno poslopje zidati. Zato smo kupili za 25.000 frankov prostorno zemljiše pred jeruzalemskimi vrati. Četert ure od jafskih vrdt je to zemljiše, na mični višavi. Mislin imenuje ta kraj Bogomirovo višavo.
Ko so bili pervi stroški zmagani, so nam nekteri naši prijatelji pomagali toliko, da smo bili zmožni vse
poslopje z zidom ograditi. To delo nas je stalo do 30.iKX>
*
frankov. Obseg poslopja je bil sdaj dokončan, in serčno smo sačeli vlani pervi oddelek poslopja sidati, kar je bilo naj potrebniše sa pervo pohišje.
Pa žali nam! Rasmčre časa so bile smiraj bolj težavne, pomoč smiraj bolj redka, in tako smo bili prisiljeni napervo delo nataviti, in potem 25.000 frankov na poaodo vseti, da bi sačeto poslopje doveršili in prej ko moč v dodelane proatore ae vselili. Nam ae je sdelo koriatniše plačevati obre8ti od laatnih poslopij, kakor pa čisto sgubljeno najemiino dajati.
Toda, ko porabimo tistih 25.000 frankov, ksteri so ae že selč stisnili, kaj bodemo pa potem počeli, če nas ie naii prijatelji sspuatč?
Primorani bi bili sidsnje opustiti, obresti in na-jemsino ob enem plačevati, oddelek otrčk razpustiti in na podertinah jokati.
Upajmo, da nas ta neareča ne sadene. Marija, naša nebeška in zveata varhinja, nam bo, kakor vaelej, tudi zdaj na pomoč prišla, da ia te sadrege pridemo. Obudila bo biagib duš, in potem bomo veaeli in hvaležni klicali: „Ccepit aedificare et potuit conaummare! Začel je zidati in dozidal je."
Tako je mesca 6ušca t. 1. Ratisbon sam piaal v listu „Das heil. Land", 3. zvez. Bogu pa bodi potoženo, da je a svojo prelepo napravo še vedno v zadregi in ako smo resnico slišali, je res bil primoran razpustiti mladino, ali nekaj, ali vso, ne vemo. Upajmo pa, da ga Bog ne bo zapustil pri delu te naprave.
Slovansko
iz vzhodnje Bister ške doline (Pusterthal) na Tirolskem.
(Spisal dr. Jan. Zl. Mitterrutzner.)
(Dalje.)
III. Razširjan je Slovanov po Tirolskem. Njih spreobernjenje h keršanstvu.
Velik alaviat je v debelem kvartantu 884 atrani dokazoval, da Staroitalija je bila alovanska (Jan. Koilar: Staroitalia). Z veči pravico smé nemšk zgodovinar terditi, da je bil čas, ko je vsa Bisterška dolina (Pustertbal) bila alovanska (slovenska); kajti v resnici nahajamo poterjeno, da ao Slovani v pervi polovici 7. stoletja bili dospeli do Izaka (Eisaka) in Brena. *)
*) Pri tem ima pisatelj naslednjo važno opombo: „Koch-Stemfeld: O pokretu slovanske moči na južnem Bavarskem itd. I. str. 133. Prof. dr. Bidermann piše (Slaven-Reste in Tirol): „V Bisteriki dolini se stezajo (ti ostanki) daleč ven čez mejo, ktero navadno stavijo za nekdanjo ločivno čerto med Slovani in Nemci, in ktero je celó Šafarik sprejel. Celó v središu dežele blizo starodavnega škofijskega sedeža v Silben-Brixen-u na Pfeffersbergu stoji cerkev sv. Vida. in kar je še znameni-tiše, čisto blizo nje je sv. Cirilu posvečena silo stara cerkvica. Akoravno bi bilo vse preveč prederzno terditi, ako bi kdo temu pritikal menitev, da je bila tukaj kdaj v navadi litur-gija, vstanovljena od tega slovanskega aposteljna: je vendar dovoljeno tako razlagati, da nahajanje temu svetniku posvečene cerkve v središu Tirolskega je znamnje, da do semkaj je njega dni segel slovanski narod. S tem se tudi zlaga, ker v sosedstvu onih dveh cerkev se vidijo podertine starega gradú, ki se je imenoval Voitsberg. Da je to ime slovanskega vira, pač ni treba dokazovati, ravno tako malo, kakor pervi zlog te besede razlage ne potrebuje. Zakaj, da ,,Vojt" pomeni vodnika, kakor kje nemško „Schulze", to je slehernemu znano. Pisatelj še omenja potem tudi starodavni „Voita-lehen" na Gützenbergu pri Ehrenburgi ob Rienz-u in pristavlja, da pomenljive Šentviške cerkve človeku toliko bolj pogosto
V letih 631 in 632, tedaj v letih velikega kralja Samo-t» (627—662), čigar kraljestvo ao ae prištevali todi Karanteni ali koroški Slovani, nahajamo le-tč ne le aamo v Inaki, Zilaki in Vipaki, smpak še dalje. Po Samovi smerti ae je rasdjsla slovanska sveža in s tem je onemogla slovanska (alovenaka) moč. Se vč, da le počaai ao jih odrivali, slasti pod bajoarakim vojvodom Hugber-tom. Se bolj pod njegovim naslednikom Odilom itd.
Pod alovanakim vojvodom Borutom (749) je bila moč karantanakih Slovanov že oslabljena: premagani od Bajoarov ao ae podvergli nadgospostvu frankovskega kraljestva. L. 770 je 8lovanaka meja ob večeru potis-njens že čez Innichen do Erlbach a, ki ob večerni atrani pritčka z Anraškega hriba in se pri Abfaltersbach-u v Dravo iztčka itd.
Oziroma na spreobernjenje Slovanov (Slovencev) ni gotovo, koliko da se je za nje storilo iz Ogleja (Akvi-leje); gotovo je, da misijonarji, ki so prihajali iz Sol-nograda, ao imeli več vspčha. Naj veči zasluge ai je pridobil škof Virgilij. Le ta (745—784) ae po pravici imenuje apoatelj Karantanov. Arno, Virgilijev naslednik (785—821), od 798 nadškof, je spreobernjenje doveršil, obhodil deželo, vstanovil samostanov in cerkvä in postavil je 803 korakega škofa (Chorbischof) Teodoriha, zoper kar je Oglej ugovarjal. Cesar Karol Vel. je določil, da Drava bodi meja med Oglejsko io Solnograško škofijo. (Obširno o apreobernjenji Korošcev piše Huber: Gesch. der Einführung des Christenthums in Süddeutsch-land. Salzburg, 1874, 4. zvez.). Ree ste vzhodnji deka-niji Bisterške doline Lienz in Windischmatrei, v kterih ao se bili posebno vkoreninili Slovenci, do 19. stoletja ostali pod Solnogradom.	(Dalje naal.)
Pavel Frančišk Klapše.
(Zgodovinska Čertica. J. S.)
Zelus domus tuae comedit me. Ps. 68.
Iz preteklih dob premalo znanih je nam značajev, kteri so bili vneti za vsaki blagor svojega naroda in so vse moči, sile dušne in gmotne, temu vzvišenemu namenu posvečevali.
Takim vzorom smč se prištevati Pavel Frančišk Klapše, vitez, pervi biležnik apostoljski, korar Pičanski na Istrijskem, rojen v Kostelu, župnik v Tomaji (1732 —1772), svojim ovčicam pravi pastir z življenjem in vsim lepim izgledom. Nikoli ni pozabil besed: „Ljubil sem lepoto Tvoje hiše" (Ps. 25. 8), ker z neutrudljivim prizadevanjem popravil je sčasoma vse cerkve svoje župnije, priskerbel vsim potrebnih reči. Cerkev v Krep-Ijah je na laatne stroške dogotovil. Dobroserčen je bil slednjemu in do ubozih milodaren, krotkega in prizanesljivega značaja, kajti obnašal se je po izreku Zveli-čarjevem: „Ljubite svoje sovražnike."
Že prileten je neki praznik pred popoldnevnim sv. opravilom neko osebo sastran plesovanja rezno pokregal; ali ko se v družbi s svojimi duhovni vrača iz cerkve, ga nenadoma napade aovražna maščevalna roka ter ga tako nevarno rani, da se nezaveden pred cerkvijo na tla zgrudi.
Ta napad je njegovemu telesnemu zdravju odsihmal jako škodoval, kar pa je a hvalevredno poterpežljivoatjo
naproti prihajajo, kolikor globokeje pride v slovanske okrajine. — V izgled še pristavimo (pravi konečno g. Mitterrutzner), da v ljubljanski škofiji je pet krajev Šentviških (sveti Vid) in pripominjamo, da sv. Vid je prt Slovanih poseben pomočnik za živino, kakor sv. Lenart pri Bajoarih.
in voljno prenašal. Hudodelnik je bil sicer k smerti obsojen, Pavel mn je blagodušno odpustil, le 2 leti se je v Dvinu (Števanu) pokoril v ječi. Tako, lejte! se duhoven mašuje; mnogi pa obrekljivo lažejo, da duhoven ne odpusti, ako se mu kdo asmeri. Prečastiti gospod je vsled te dogodbe vedno slabeji prihajal, dokler ni 31. prosenca 1772 v dobi 84 Ičt - v Gospodu mirno saspal. Bil je mučenec svojega poklica. Bog mu daj večni mir.
G. P. Fr. Klapfie sluje tudi s slovstvom. Iadal je namreč knjigo s naslovom: „Synopsis catechetica. Tu je: Sbrani Nauk karšanski u kratkih besedah sapopa-den." V pervo je prišel na svitlo 1. 1743, v drugo 1. 1757. Erotematično, to je, v prašanjih in odgovorih razpravlja poglavitne nauke sv. vere, kterim so pridjane kratke molitve, mašne in druge.
Oblika zunanja je prijetna, porazdeljenje tvarine precej sistematično, pisava za ono dobo še precej pravilna, se vč, da germanizmi se tudi ne pogrešajo.
Knjiga, v oni dobi pissna v slovenskem jesiku, smč prištevati se nenavadnim prikasam na polju domačega slovstva.
To mi je rnsno o pisatelju Klapše-tu; kaj več bi moglo se morebiti dobiti v deksnijskem vradu v To maju, ali pa se pri faranih nahaja kako ustmeno sporočilo o delovanju verlege pastirja, kar bi bilo vredno poznam-njsti in shraniti, da bi se potem doveršil dostalen živ-ljenjopis Klapšeta, v kterega spomin so te verstice napisane. (Prosimo zadevne gospode, naj bi v dopolnjenje „Danici" poročili, kteri kaj zvedö. Čast. g. pisatelju pa serčna hvala za to znamenito čertico! Naj bi ga posnemali tudi drugi Slovenci v lepem prizadevanji obraniti poznim vnukom lepe dela rojakov naših. Vr.)
V Dolini 1. vel. serp. 1879.
To je res strašno!
Deklina si je z razuzdanim življenjem nakopala grozno bolezen, kakor je velikrat pri takih, in prišla je v bolnišnico. Terpela je strašne bolečine, sama je prosila za spoved, za sv. Obhajilo, in prejela je res ss. zakramente z znamnji velikega skesanja in resničnega po-boljšanja. Kazalo je, da je čisto spregledala, kako brez-glavno-neumna je ta pregreha, kako silovito škodo si je nakopala z njo za dušo in telo, pa kako pravična je Šiba, ki si jo je s tem zaslužila. Obljubila je, da bo raztergala vse pregrešne zaveze, se varovala priložnosti, da nobenega znanja ne bo več delala, ter da bo vedno imela Boga pred očmi zato, da se v kako pregreho ne pogrezne. Kmali po tako lepih obljubah so jo izpustili iz bolnišnice. — „In kdo me je srečal bližnjo nedeljo zvečer ob nekem oglu na sprehodu?" vpraša naznano-valec te dogodbe. „Bila je ravno tista deklina — z vojakom ob roki! Kdo bi verjel! Pa kdo je tudi šest tednov nato zopet okužen prišel v bolnišnico? Kavno ta deklina. O pač da, živa je prišla noter, in mertvo so v kratkem zopet ven nesli, mertvo na telesu in — na duši, ker ni se spreobernila." — Ali ni to strašno!
V	ljubezni rajski bije.
(Prosto poslov, po: „Hoch über aller Herzen." „Cantate",
stran 70.)
V	ljubezni rajski bije Enö — nad serca vse, Nadsolnčno milo sije, Nam briše vse solzč.
Je Serce sere — premilo, Ki je, v reženj e nam,
V	grenkosti se vtopilo — Na križa grešnikem.
Je vir nem tolažile, Zdravilo, serčnih ržn, Zvezdica jasno-mila, Ki kaže v rajsko plin.
Je škit nam, bramba draga,
V	skušnjavi budi moč; Po njem prihaja smaga, Če tudi boj je vroč.
To Serce te v težavi Nikdar ne zapusti; Ljubč vse rane sdravi, Če zvest si njemu ti.
Oh duša, če ljubila To Serce boš zvestč; Prekrasno se svetila Kdsj krona tvoja bo.
Sercé Ti čem dariti.
(Prosto poslov, po: „Mein Herz will ich dir schenken". „Can-tete", stran 71.)
Sercé Ti čem dariti, Sercé, svetó Sercé! Se v Tebe pogrezniti, Preljubljeno Sercé! Naj moje s Tvojim le v enó Bo, Jezus, serce združeno; Češeno Tvoje Serce naj Bo, Jezus, vekomaj. —
Te ljubim nad vse drugo, Sercé, svetó Sercé! Deliš s menoj vso tugo, O milostno Sercé! Naj v lasti večno Te imam, Ki dana se Tebi vsiga dam; Češeno Tvoje itd.
. O daj, s teboj terpeti, Sercé, svetó Sercé! O plam neskončno sveti, Rad'vati v Tebi se! O večni Oče, slava Ti! Za Serce polno milosti, Češeno Tvoje itd.
Odpusti vsa žaljenja,
Sercé, svetó Sercé!
Mi bodi vir življenja,
Dobrotljivo Sercé!
Naj živ in mertev bom le Tvoj,
Le v Tebi vživam mir, pokój.
Češeno Tvoje itd.
Radoslav,
Razgled po sveta.
0 avstrijskih poslednjih volitvah pravi „Wanderer"
v Minesoti: V Avstriji so deržavne volitve močen žebelj zabile v rakev liberalizmovo, ki se je že prav davno
tesala. Čadno — ali prav sa prav žalostno se je vertilo, da v Avstriji so dosdsj gospodujoči bili liberalni, močni s vsim svojim judovckim časništvom in ne s svojo lastno močjo, njih glavne podpornje so bile v napčno vojenem katoliškem plemstvu, v vživanja željnem meščanstvu (bourgeoisie) in v velikih iabrikantih. Zdaj si dobro katoliško ljudstvo oči mane in pričenja liberalni jarem otrese ti.
Y Sara je Vem je 8. t. m. »večer zbučal strahovit požar v latinskem oddelku in pokončal je naj lepši in naj premožniši polovico mesta. Pogorele so mnoge očitne poslopja, kakor: Katoliška cerkev; 4 male mošeje, po nekoliko napolnjene še z deržavnim blagom; več založb a robo in blagom; velike mozlemske šole pri „Begovi mošeji"; del gerške škofijske cerkve; častniška bolnišnica; nemški konzulat; mnoge premožniši hiše gerško-vzhodnjih družin itd. Poškodovanih je bilo pri gašenji nekoliko vojakov. Vojna se je verlo obnašala. Prav veliko častnikov in vradnikov je vse zgubilo. Nekoliko magazinov je ognju kljubovalo, večina jih je pogorelo. Škoda je strahovita. Najmanj tisuč družin je ob podstrešje. Da bi ljudje podstrešje našli, je vojašina veči del sunaj mesta. Da se odstrani silovita lakota, se ljudem iz vojaških zalog deli živež; oskerbovanje vojne je zagotovljeno. Cesar so zdajci telegrafično odkazali 10.000 gl. za zmanjšanje nadloge; Virteroberški vojvoda 1000 gl. in postavil je poseben odbor, ki začasno skerbi pogorelcem za stanovanje in živež in vravnava podpise sa podporo; drugi odbor je postavil za novo zidanje mesta.
Iladolaski blagri. v včlikem mestu Neapelnu je bil deržavni poslanec Vastarini z advokatom Paglianom in še z drugim gospodom vred očitno napaden od treh tolovajev, kteri so jih z gorjačami po glavah bili in razorožili. K sreči je pritegnilo ljudstvo in policaji, ki so dva tolovaja tudi vjeli.... Nikjer vradna hudobija sama sebe tako očitno ne tepe, kakor na nesrečnem Laškem. — Pervega tega mesca pa je v Rimu neki voz-njač mirno gredočega dominikanca P. Jož. Cardoni-a očitno v pričo druzib zabodel in zbežal. Redovnik je kmalo dušo izdihnil, odpustivši klavcu.
Nemška edinost. Vojna je edini klej, ki Nemčijo skup derži, in ni pomislika, da vedno pospeševanje in vidno množenje vojaštva v prihodnje tirjajo ne le oziri na zunaj, ampak tudi notranje nemške razmere. Tako ■odi o nemstvu eden radikalnih amerikanskih časnikov, in eden konservativnih ravno tam pa pristavlja, da jo je dobro zadel.
Angleški katoličani na otokn Cipru. V sredo po Veliki noči je preč. gosp. Civilli, veliki namestnik jeruzalemskega patrijarha, obiskal tudi Ciper, povabljen od katoliškega vojaškega duhovna v angleškem taboru pri Matiatu. Msgr. Civilli je bil prav priserčno sprejet in od pobočnika Edrige-a in njegovih častnikov povabljen k obedu. Kmalu po njegovem prihodu so se vsi katoličani zbrali v svojo malo leseno kapelico, da bi podali preč. g. Civilli u pismo verne vdanosti, v kateri je izrečena zahvala za ljubezen in sočutje, odkar je angleška vojska Ciper v oblast vzela. Prebrana je bila na glas adresa in oddali so celo malo svoto denarja, katero so vojaki med seboj nabrali. Veliki namestnik je malo pa globokočutnih besed množici spregovoril, zahvalil se vsim pričujočim sa nepričakovano veselo sprejetje, katero jim bode zmeraj vesel spomin v misijonskem življenju. Opravili so kratko Božjo službo na cerkvenem koru, zapeli nekaj nalaš za to napravljenih pesmic in ob koncu so vs: kleče sprejeli sv. blagoslov od velikega namestnika. Poznejši so prišli tudi družniki
družbe ss cerkveno olepšanje (Altar-Society), ki so cerkvico prav lepo okinčali in prejeli še poseben blagoslov. Proti večeru je namestnik obiskal tudi vse hospice in druge vsakoverstne poslopja v taboru, potem se je ver-nil v Larnako, obilno oblagrovan s vošili vsih, ki so imeli srečo ga bolj spoznati.
Amerikansko. 25. majnika je bila največi in najlepši cerkev v celi Ameriki, novozidana stolnica v novem Jorku, s veliko slovesnostjo posvečena. Ondotni kar-dinal-nadškof jo je posvečeval med asistenco štirih drugih nsdškoiov, 37 škofov in več ko 200 duhovnov. Slovesnost je terpela od desetih zjutraj do treh popoldne. Ta velikanska cerkev, ktera ni sicer še popolnoma dodelana, pa vendar po večjem, potem ko so jo celih 20 let zidali in nad 18 milijonov frankov izdali, je zidana v gotiškem zlogu, iz belega marmorja, meri 334 čevljev v dolgosti, 174 v širjavi, stolpi so po 334 čevljev visoki» Novi Jork ima 600.000 katoličanov.
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Hvala Mariji, Naši ljubi Gospej, sa nepričakovano milost, ktero mi je skazala v veliki dušni brit-kosti zadnji dan druge devetdnevnice! — Hvala presv. Sercu Jezusovemu za odvernjenje druge britkosti, ki je pretila!
St. 2. Zlo so me že delj časa oči bolele; rabila sem zdravila, pa mi niso pomagale. Začnem opravljati 9dnevnico z namenom, po „Dao." razglasiti, če me je-njajo boleti, preden zopet zdravila dobim: in res se mi je hitro zboljšalo, — le kaj majhnega sem čutila še v očeh od bolečin, zato nisem precej naznanila, — pa začele so me zopet zlo boleti in spoznam, da sem napčno storila, ko nisem koj naznanila. Začela sem v novo moliti in zopet mi je veliko boljše. Zato serčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca! S tem spolnujem svojo obljubo, in prosim še nadaljne molitve za polno ozdravljenje na oččh, kakor tudi še za neko posebno milost.
S Krasa, 9. vel. serp. 1879.
St. 3. O Marija, naj ti doižno zahvalo opravim po storjeni obljubi, da se očitno zahvalim, ako mi hitro sprosiš pri Bogu ljubo zdravje. Popolnoma ozdravljena naznanjam s polnim sercem zahvalo za to, kakor tudi za vse druge dušne in telesne milosti, ki sem jih tako obilo na tvojo priprošnjo prejela od Boga. Bodi torej zmerom bolj češena, Marija, zdravje bolnikov!
Prošnje.
Oseba, na nogi že dolgo časa bolna, se vnovič še z večim zaupanjem priporoča v bratovsko molitev za ozdravljenje, če je Božja volja. — Bolna, da bi se ozdravila, če je Božja volja, ali saj za voljno poterpljenje.
—	Zatrenje nekega pohujšanja. — Neki študiran zgubljen sin za spreobernjenje. — O Marija, z vsim zaupanjem te prosim za neko zelč bolno osebo, ki je veliko ležeče, da bi ji Bog še ljubo zdravje dodelil, če je njeni duši v zveličanje, kar bodi vsim v naj toplejši molitev priserčno priporočeno. — Goreče priporočam vsem udom družbe v molitev neko težavo, v kteri več duš zdihuje, za rešenje in pomoč. — Obče spoštovan in nevarno bolan zdravnik je serčno priporočen v molitev, da bi mu Marija sprosila ljubo zdravje in ohranila še mnogo Ičt. — Priporoča se dijaški mladeneč za duhovski stan.
—	Fant, ki je v bratovšini, pa je silno hudoben in razuzdan postal, pohujšsn od slabe tovaršije, je zapustil
«v. zakramente io Boga, je goreče priporočen vsim bratom in sestram N. lj. G. v molitev, da bi se spreobernil. Zahv. se naznani.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporo6evanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec veliki serpan 1879.
I.	Glavni nameni: Zmaga katoliške vere nad posvetnjaštvom.
II.	Posebni nameni:
18.	vel. serpana. Sv. Helena cesarica, mati Kon-štantina Velikega, je obiskala Sveto deželo 1.327. Prip.: Cerkev na Jutrovem. Zmaga sv. Križa nad sovražniki. Spreobernjenje nesrečnih pijancev in studnih prekli-njavcev.
19.	Sv. Donat. Priporoč.: Cerkev na Francoskem soper jude in iramasone. Keršanski delavci in posli. Poboljšanje nepoterpežljivib in godernjavcev.
20.	Sv. Bernard, cerkv. učenik in opat, vstanovnik 160 samostanov. Priporoč.: Dar molitve in premišljevanja. Šolska mladost. Poklic v duhovski in posebej v samostanski stan.
21.	Sv. Joana Frančiška Šantalska, vdova, velika častilka Jezusovega najsv. Serca, t 1. 1641. Priporoč.: Keršanske vdove za pravo pobožnost. Hudo skušani, posebno zoper sv. čistost. Spreobernjenje naj večih grešnikov vsakega mesta in vasi, zlasti na Slovenskem.
22.	Sv. Hipolit. Priporoč.: Cerkev na Avstrijan-skem. Ljudske šole v keršanskem duhu. Zatrenje grešnih zvčz in ponočevanja.
23.	Sv. Filip Benicij, vel. prednik servitovskega reda v Fiorencu, 11285. Priporoč.: Cerkev na Laškem. Keršanska odgoja mladine. Ubogi stsrčki in vdove.
24.	Dvanajsta nedelja po Binkoštih. Evang.: Usmiljeni Samarijsn. Sv. Jernej apostelj, umeri v Armeniji, ko so neverci z živega kožo potegnili in ga ob glavo djali 1. 71. Priporoč.: Cerkev v mali Aziji in sploh na Jutrovem. Vredno prejemanje ss. zakramentov (noben saveden božjeropnik naj se ne prederzne več k božji mizi brez poprej dobro storjene spovedi!) Poklic v misijonski stan. Duše v vicah.
Molitev.
O Naša ljuba Gosp& presv. Serca, prosi Boga, naj odverne od nas nesreče, ktere nas bi imele prihodnji teden zadeti. Usliši vse prošnje, o milostljiva Devica! V Tvoje varstvo izročimo sami sebe, vse v molitev priporočene, vse nespokorne, vse grešnike, in vse verne kristjane. O Marija, varuj nas vsega hudega. Amen.
Listek za raznoterosti.
Težavna pot.
Od rojstva do groba težavna je pot; Goljfíva blišoba nas spremlja povsod.
Tu vidim cvetice, ki krasno cvetó, Ko stegnem ročice, so ternje samó.
In ako naj ljubši dobiš si že v last, Se kaže prerada le divja pošast.
Ce varna dozdeva se tudi ti pot; Pa zlobna ti zéva že kača naprót;
Te piči nemilo, ti rani sercé; Ko išeš zdravila, oh — stokrat gorjé,
Ti solnoe pripéka, te žge do kosti; Nikakor pokoja sercé ne dobi. —
„Brez solnca ti hočeš imeti svitló? „Brez ognja ti hočeš imeti gorkó 1
„Kje sreče boš našel preblaženi vir? Prijatelj! le v Bogu je sreča in mir."
Štef. Kosem.
Petindvajsetletnica duhovska na Dobrovi, kar smo
za gotovo zvedili, bode 26. tega mesca.
Dvanajst deželnih Titanov za dekliško sirotišnico oddaje deželni odbor. Pravico do njih imajo deklice sirote (ali saj bres očeta ali brez matere), katoliške, saj s 6. letom. Podučevale se bodo v šolskih rečeb in ročnih delih in dobivale vso obleko in hrano brezplačno. Prošnje z naznanilom starosti, vere, zdravja, in kako je deklica osirotela, se v prošnjah brez štempeljna do 10. kim. oddajejo na deželi c. kr. okrajnemu glavarstvu, v Ljubljani pa mestnemu magistratu.
Cesarjev rojstni god bode v ponedeljek, 18. t. m.,
Nj. veličanstvo stopi v 50. leto svojih dni in 2. grudna bo 31 let, kar so vlado nastopili.
Y Teriinn je po poročilu v „Nov." pogorelo 13 poslopij z vsimi pridelki; zavarovanih je bilo 10 gospodarjev za 5750 gl., škode je pa boje 50.000 gl.
6- BezenŠek, učitelj Stenografije itd. v Zagrebu, je poklican od bolgarskega denarnega ministra v Sofijo, da izuri stecogratov za bolgarski deželni zbor in spiše knjigo za stenografijo v bolgarstcem jeziku.
Šolsko. Zagrebška gimnazija je imel letos 619 učencev, 23 več od lani; narašajo se vsako leto; samo v 1. razredu jih je bilo 163, ter so se vsled tega napravili 3 oddelki.
Iz Maribora. Duhovske vaje za duhovnike lavan-tinake škofije bodo letos na Slatini pri Rogatcu, in sicer od 15. (ob 5 zvečer) do 19. septembra zjutraj. Vodja njim bo č. o. Patiss S. J.
Teržaski blagri. Kakor se že več let toži, da se v Terstu brezveratvo siri, tako se vedno več Bpakarij sliši iz tega mesta. Med pretepi, klanjem, tatvinami se zlasti tudi samomori žalostno množijo. Ali ni škoda za lepo starodavno mesto, ki ima več svetnikov v cerkveni pra-tiki, da s skrunjenjem praznikov, samomori, poboji itd. samo sebe skruni! Eden listov tudi svetuje, naj slovenski starši svoje sinove dajejo v „pravoslavne", to je gerško-razkolne šole zarad cirilice. Tega nasveta pravi katoličan poterditi ne more in ne smč, kakor tega ne, da n. pr. v Ljubljani nekteri starši dajejo otroke v protestan-ške šole. Bog obvari Slovence verske vnemarnosti!
Velikodušni dar. Prečast. gosp. Ign. Kmtijanovic, Omiški škof (i. p.), zagrebški kanonik bralec, je vložil 1000 gl., da naj letne obresti dobivate dve dekleti nevesti iz duhovnije pri sv. Magdaleni v Kapeli, kteri bo-dete v keršanskem nauku prav dobro podučeni in pa odlično lepega življenja, ter se bode tako keršansko življenje med deklicami toliko bolj razširjalo. Bil je preč. gospod dobrotnik svoje dni duhovni pastir te duhovnije. (Kat. L.)
Pefm dvajset letnico je na Kravarskem obhajalo pet
mašnikov iz Zagrebške nadakofije. Umeri jim je med tim en sam tovarš. Živi so jim še profesorji preč. gg.: Milasinovič, Rumpler in Horvat.
Preč. g. dr. Fr. Ivekovic, rektor na vseučilišu zagrebškem, je imenovan ravnatelj kr. plem. konvikta in častni kanonik.
Y 7. razred naáskofljske liceje zagrebške je sprejetih 20 mladenčev, in sicer: 4 is nadškofovega siroti ša is Zagreba; 2 is Požeškega sirotiša; 5 iz zagrebške gimnazije; 6 is gimnazije Varaždinske; 3 iz gimnazije Kanižke.
+ P. Angel Kraljevič, škof Mostarski v Hercegovini, je 27. n. m. umeri, zadet od mertuda. R. I. P.
Hvaležni duhrvnijani. V Koprivi na Goriškem je bila preteklo nedeljo (3. vel. serp.) 25. obletnica, odkar č. g. Fr. Nardin ondi pastiruje. Bil je sam zoper vsako slovesnost. Ko so pa hvaležni prebivalci nanaglomo v noči napravili dva slavoloka in zjutraj na vse zgodaj slovesno juternico svonili, ee tudi čast. župnik ni mogel več braniti v sodelu k slovesnosti ter je imel nato slovesno peto mašo, pri pridigi pa jim je naznanil zahvalo za njih blagoserčnost in jih je zagotovil, kako si bode vedno po svojih moččh prizadeval za korist njemu izročenih ovčic.
Porcijnaknla in Leon XIII. 2. t. m. so se sv. Oče podali iz svojih dvorán v Pavlinsko kapelo vdeležit se odpustkov porcijunkulnih, ki jih ondi imenujejo „Perdono d'Assisi" (prizanesenje asisko). Opravili so sv. mašo in obhajali tudi nektere družine, potem so bili še pri maši svojega kaplana.
Angel-varh is detek. Iz Rušave na Moravskem se „Hlasu" to-le piše: Na Rošavi sta oče in mati seno sušila in imela sta seboj dveletnega dečka. Dete pa je zaspalo v kolovozu na poti, ki derži čez travnik, in starši niso spazili. Oče gre domú in mati misli, da je otrok z očetom, in je brez skerbi. Na to pa gre po poti voz z dvema konjema, ali ko pride do otroka v kolovozu spijočega, konj prekorači dečka, kadar pa je bilo kolo k.e pri otroku samem — takrat angel-varh sam konja ustavi, ker obstala sta. Hlapec, ki za otroka vedel ni, maha» z bičem po konjih — ali konja ne za korak dalje nočeta, in ko hlapec še huje z bičem po njuotépa, se začneta spenjati in cepetati, nočeta pa se ne za stopinjo dalje premakniti. Zdaj še le, ko se hlapcu tako počenjanje konj čudno zdi, stopi z voza in kako ostermi, ko vidi otroka v kolovozu ravno pred kolesom. Prestrašena oče in mati sta nato goreče začela hvaliti Gospod Boga in angela varha, kteri jima je ljubega sinčka obvaroval.
Obleka. Sv. Ciril, nadškof Jeruzalemski, piše o obleki tale nauk: „Tvoja obleka bodi priprosta, ne za kinč, ampak za potrebno pokrivanje života; ne da bi se s tim bahal, temuč, da se po zimi greješ in telesno sramoto zagrinjaš (Slišite, nektere nesramne ženske?!). S pretvezo, da si sramoto zagrinjaš nikar ne zabredi v drugo sramoto z nepotrebno gizdostjo v obleki (ter s tim, da ravno sramote ne zagrinjaš in bi moral čeden človek oči zakriti pred teboj, ostudna, nečimurna koklja!).
Dnhovske posvečevanja v Ameriki. V Salezijanu pri Milwaukeju je 29. rožn. preč. gosp. škof Heiss posvetil 4 bogoslovce za ondotno skotijo; enega za svojo škofijo La Croce; 6 za škofijo sv. Ljudovika; 3 za škofijo Du-buque. V druzih škofijah je bilo posvečenih se 5 gojencev omenjenega vstava.
Loterija. Vstavni svet v Luizijani v Ameriki je sprejel postavo, vsled ktere bo loterija od 1. 1895 dalje prepovedana; do takrat pa morajo vstanovniki loterije po 40.000 dolarjev na leto plačevati v deržavno blaga j nico.
Požarov na Ruskem je bilo mesca rožnika 3501, ter akcde za več kot 12 milijonov rubljev. V 508 krajih je bilo boje nalaš zažgano, pri 930 primérljejih je bil
ogenj zatrošen, 310krat je strela zažgala, in v druzih 1753 slučajih vzrok ni znan.
Visi deržavni pravdnik V Indijani je dal deržavni nasvèt, da vsi v dobrodelne in verske koristi naloženi denari in jistine naj bodo davka proste.
Strašna lakota, kakor pišejo, je še vedno po Kini in Tonkinu. Nezmérno veliko jih pomerje za strade-žem; v Jen-Čoau-u n. pr. je bilo 1300 prebivalcev; zdaj jih je samo še 300. Tako piše apostoljski namestnik g. Grégoire v Chansy-u. Iz Tonkina poročajo misijonarji enako žalostno.
Poslednje novice. Govori se zanesljivo, da v prihodnji deržavni zbor pridejo tudi Čehi, ki so se ga do-zdaj ogibali. — Pogled v Nemčijo, Francijo in Italijo kaže, da po vsih teh deželah „kulturna borba" ali silovito preganjanje katoliške Cerkve terpi vedno dalje; zato se za svobodo sv. Cerkve vse premalo moli. — Cesarovič Rudolf je za Sarajevo daroval 1000 gl. in denar že odposlal. — Papeževa okrožnica, zaznamnjana s 4. vel. serp., je 11. t. m. izdana v Rimu. Telegram v „Vtldu." pravi, da med učenim svetom bo zbudila veliko zgledovanje. (Gl. v dan. Ogledu.) — L. 1878 je Amerika samo v novi Jork dospevsih evropejskih izsel-cev pridobila 75.347, izmed teh Avstrijancev blizo 4000.
—	Po Bosni in Ercegovini hudo gospoduje goveja kuga, posebno pa v sarajevskem in travniškem okrožji. Toliko veči nesreča je torej str&hoviti požar Sarajeva te dni!
—	V Karlovcu na Hervaškem, kakor pišejo „Pučke novine", ee je prikazala nekaka kolera. — Pri mestnih srenjskih volitvah v Florencu imajo konservativci večino. Kako bodo neki plačevali grozovite dolgove, ki so jih navlekli mestu zadegavci liberalni pretekle leta? — Nova Italija je v predštevu samo za puše odločila zadegati 9 milijonov 600.000 lir! — V Parizu je postal papežev nuncij Poljec preč. g. Vladimir Czacki, ôOleten mož iz najvisega poljskega plemstva, čegar obraz, kakor pravi poročilo, razodeva bistrost Slovana in točnost Rimljana, doveršena s francosko živostjo.
Z Dunaja se oznanujete dvé veliki novici: perva, da bode Andrasi odstopil; druga, da je avstrijansko ministerstvo odstopilo. Bog daj vse v korist sv. Cerkvi in narodom !
Dobrotni darovi.
Za pogorelce^ na Igu: Duhoven iz Loke 5 gld. — J. R. 1 gld. — Č. g. A. Kerčon 1 gld. — Neka gosp£ 30 gld.
Za pogorelce na Verhniki: C. g. Ant. Kerčon 1 gl.
—	Z Jezice po č. g. fajm. 3 gl. 70 kr. — J. R. 1 gl.
—	Neka gospd 30 gl. — Pn. g. dr. A. Cebašek 6 gld.
Za pogorelce v Terzinu: Sem. vodja preč. g. dr. A. Čebasek 12 gl.
Za pogorelce v Zagradcu v Žaliniski fari: Iz Rudnika č. g. župnik A. Kerčon 3 gld. — Z Ježice po Č. g. župniku 4 gl. — Po č. g. župniku Skulu od sv. Jak. 3 gl. 30 sld.
Za sv. Očeta: Z Vač č. g. župnik 15 gl. — Neim. po g. J. Porentu 1 gl.
Za misijon v Adrijanopolu: J. R. 1 gl. Za afrikanski misijon: Po č. g. J. Rozmanu 15gl.
—	M. Gerjol 1 gl.
Za amerikanski misijon: Po č. gosp. J. Rozmanu 15 gld.
Za stradajoče v Kini in druzih jutr. deželah: M. Ravnota 30 kr.
Za dobre namene: C. g. M. T. 5 gl.
Odgovorni vrednik: Loka J eran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznifcovi nasledniki v Ljubljani.