Iz delovnih kolektivov naše občine
Grand Hotel Union Ljubljana
Nadpovprečni rezultati po-slovanja. Poslovni rezultati tozd Grand Hotela Union so že več let nad povprečjem go-stinske panoge. Ugodni rezul-tati se nadaljujejo tudi v letoš-njem letu. Prekoračen je plan realizacije, izboljšuje se eko-nomičnost poslovanja, aku-mulacija na zaposlenega je 3x večja, kot v poskupini pano-ge, nad povprečjem je tudi donosnost vloženih poslovnih sredstev. Veliko.namenjajo za investicijsko vzdrževanje; ta-ko so v lanskem letu namenili kar 11,5% celotnega prihod-ka. Glede na rezultate poslo-vanja izplačujejo zadnje čase tudi višje osebne dohodke.
Holliday INN - center po-slovnega in tranzitnega tu-rizma. Hotel ima 133 sob s te-levizijo, radiom, direktnim te-lefonom in klimatskimi na-pravami; ima bazen, sauno, trim kabinet, konferenčne prostore, trgovino s spomin-ki, frizerski salon in garaže za 100 avtomobilov. Visoka ra-ven storitev, zlasti v kuhinji, strežbi in pri nastanitvi jih uvršča v sam vrh mednarod-ne delitve dela. Struktura go-stov se vedno bolj nagiba v korist tujih gostov. Največ go-stov je iz Italye in Nemčije. Tozd Grand Hotel Union ima skupno 592 ležišč, kar pomeni 15% vseh zmogljivosti.
Gradls Ljubljana
Obnova Plečnikovih za-pornic. Ob večji skrbi za Pleč-nikovo zapuščino je letos pri-šla na vrsto celovita rekon-strukcija zapornic na Ljublja-nici. Pri obnovi sodeliye Gra-dis kot sestavljalec odra, ven-dar je njegovo postavljanje ze-lo.zahtevno opravilo. Resta-vratorjem mora omogočiti do-stop do dveh delov zapornic. Zato so morali obdati z odrom celoten most in to tako, da so ga na mostu sestavili, nato pa spustili podenj. Ob stolpih " mora segati oder vse do vod-ne gladine, ker pa ga niso ime-li kam opreti, so ga morali se-stavljati od zgoraj navzdol, pri tem pa so si pomagali tudi s splavom, ki jim ga je dala na razpolago Hidrotehnika, ki je investitor del. Ob vsem tem pa so morali omogočiti nemo-teno dvigarye in spuščanje za-pomic, kar je precej otežkoča-lo delo. Objekt bo obnavljal Zavod za raziskavo materiala in kpnstrukcij.
Pogodba vredna 3,5 mili-jarde dinarjev, Pred dnevi so predstavniki Gradisa in UNI-ALA - Tovarne glinice in alu-minija Boris Kidrč iz Kidriče-vega podpisali pogodbo za iz-vajanje gradbenih del za mo-dernizacijo elektrolize v Ki-dričevem. Zgradili naj bi dve proizvodni dvorani s kletjo in spremljajoče objekte. Vred-nost gradbeno obrtniških del znaša 3,5 milijarde dinarjev. Poleg domače opreme bodo del tudi uvozili iz Francije, Švice in Zahodne Nemčije. Nova elektroliza naj bi pričela poizkusno obratovati že jese-ni leta 1988. PTT Ljubljana
Nepravilnosti pri opremi poštnih pošiljk za tujino. Ne-davni inšpekcijski pregled poštnih pošiljk v Ljubljan-skem glavnem poštnem cen-tru je odkril vrsto nepravilno-sti pri opremi pisemskih po-šiljk, naslovljenih v tujino. In-špektorji notranje kontrole ZO PTT Slovenije so namreč ugotovili, da so pošiljke izred-no slabo opremljene, neu-strezno žigosane in da so mnoge oznake neustrezne in nečitljive. Še posebno v med-
narodnem prometu so in-špektorji odkrili, da so bile mnoge pošiljke prenizko fran-kirane, kar pa se občutno poz-na v prihodku ptt prometa. Obravnavali so tudi prilož-nostno frankiranje poštnih pošiljk ob tednu Rdečega kri-ža in ob tednu solidarnosti.
Obisk italijanske delegaci-je v PTT Slovenije. Predsed-nik PO ZO PTT Slovenije Mi-loš Mitič s sodelavci je v pro-storih ZO PTT na Cigaletovi 15 v Ljubljani sprejel šest-člansko delegacijo telefonske družbe za tržaško-videmsko pokrajino. Srečanje predstav-nikov ZO PTT Slovenije in predstavnikov PTT pdjetij ob italijanski meji z delegacijo SIP je postalo že tradicional-no, saj se predstavniki obeh organizacij sestanejo vsaj en-krat letno, da se pogovorijo o sodelovanju in razvoju malo-obmejnega telefonskega pro-meta med državama.
SCT L)ubljana
Zmanjševanje investicij-skih del v tujini. V letu 1984 je delalo v tiyini povprečno 3.678 gradbincev, ki so opra-vili za 202,6 miljjona dolarjev del, lani jih je bilo 3.075, njiho-va realizacija pa je bila 95 mi-lijonov dolarjev, medtem ko letošnji plani kažejo, da bo v tujini delal 2.901 delavec, na-črtovana realizacija pa bo mnogo večja kot lani - nekaj pod 192 milijoni dolarjev.
ŽG Ljubljana
44 tisoč ton fosfatov iz Ko-pra v Linz. Lani so začeli za
potrebe avstrijskega gospo-darstva iz terminala za razsute tovore v Luki Koper s prevo-zom premoga, nadajjevali s prevozom kontejneijev in pi-lotov, pred dnevi pa so za av-strijsko firmo Chemie Linz začeli prevažati nov tovor, in sicer fosfate. Železniško go-spodarstvo Ljubljana in Luka Koper uspešno izkoriščata ve-like zemljepisne prednosti, ki jih imata koprska luka in so-ški koridor.
Šest brigadirjev iz ŽG Ljubljana na unski progi. Tu-di letos je želežničarska mla-dinska delovna brigada »15 april« sodelovala na delovni akciji. Brigadirji in brigadirke so od 12. maja do 12. junija letos delali v Golubiču pri Kninu na zvezni mladinski delovni akciji »Bihač - Knin 86«. Iz železniškega gospodar-stva Ljubljana je na letošnjo delovno akcijo odšlo šest bri-gadirjev.
L)ubl|anska banka, Ljubljana Kritično   o   svojem   delu.
Koordinacijski svet osnovnih
organizacij sindikata Ljub-ljanske banke je ugotovil, da so se sindikalne in tudi druge politične vezi med družbeno-političnim organizacijam v zadnjih dveh letih preveč zrahljale. Koordinacijski svet se je sestajal poredkoma. Pač zato, ker ni bilo iz osnpvnih sindikalnih organizacij nobe-nih pobud za delovanje, ki bi bile skupne 14.000 delavcem Ljubljanske banke. Ne velja pa to za osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, saj ryihov koordinacijski svet deluje dokaj zavzeto v akci-jah, kot so: kviz znanja, me-dobčinske delovne brigade, športna srečanja, proslave in podobno. V okviru delovanja Zveze komunistov je bil v zadrgih letih organiziran sa-mo en posvet komunistov v letu 1985. V Ljubljanski banki je 1237 komunistov, organizi-ranih v 48 osnovnih organiza-cijah. Imajo tudi aktive bor-cev NOB in aktive žena. Izha-jajoč iz take organiziranosti morajo strniti lastne sile tudi na ravni vseh delovnih skup-nosti. Strokovno bančno delo mora biti hitro, poenostavlje-no, ceneno, predvsem pa učinkovito. Koordinacyski svet je za novega predsednika sindikata izvolili Dragana Milkoviča iz Združene banke.
Jugoreklam, Ljubljana
Pomembna je tudi spodbu-
da. DO Jugoreklam se je ko-nec lanskega leta znašla v tež-kih razmerah. Zaradi nizke ra-sti dohodka in nizkih osebnih dohodkov je nezadovoljstvo v kolektivu stalno naraščalo, poleg tega pa so praktično ostali še brez vodstva delovne organizacije. Istočasno pa jih je kritično stanje privedlo do streznitve in zavestno so se lo-tili ocene lastnih slabosti. Analizirali so tudi možnosti za -nadaljnji razvoj. Pod vod-stvom DPO in novega VD di-rektorja so začeli intenzivno spreminjati način dela in zao-strovati odgovornost, predv-sem na poslovnem področju, kajti prav tu so ugotovili naj-večje slabosti, pa tudi vpliv ria težke razmere je bil največji. Na osnovi takšnega staiya so sprejeli vrsto ukrepov. V le-tošrgem letu pa se že kažejo prvi rezultati. Tako so izbolj-šali finančni položaj, zagotav-Ijajo pa tudi večjo zasedenost tiskarne. Pozitivno je tudi, da so uspeli povečati OD, ki sicer zaradi zaostajanja še niso za-vidanja vredni, toda ni samo pomembna spodbuda, tem-več pomeni tudi red in disci-plina vsakega in vseh.
Lojze Cepuš