TIM 1

poštnina plačana v gotovini

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • september 1983 • 22. letnik • cena 30,00 din

WyW7TWr

drobne zanimivosti

Leta 1999 prva
naselbina na orbiti

Tako trdijo strokovnjaki univerze v Houstonu,
Teksas, kjer po naročilu agencije za aeronavtiko
in vesolje NASA razvijajo orbitno naselje za 100
prebivalcev. Tega naj bi vesoljski čolniček že do
konca našega stoletja ponesel v višino okrog 350
kilometrov.

Stene orbitalnega naselja naj bi bile iz večplastne
armirane plastike, kar je presenečenje, saj je ob¬
stojnost takšnih organskih snovi pri temperaturah
globoko pod ničlo in v razmerah močnega seva¬
nja vprašljiva. Menda pa so načrti že izdelani do
podrobnosti in zgradili so tudi že model v naravni
velikosti.

Naselje sestavljajo štiri enote, povezane s ceva¬
stimi hodniki. V križišču le-teh je zračna zapora za
vstopanje in izstopanje. Naselje bo vesoljski čol¬
niček pripeljal na orbito v šestih poletih, tam pa ga
nameravajo napihniti z zrakom in postopoma
opremiti.

Načrtovalci posvečajo posebno pozornost okolju,
v katerem naj bi po šest mesecev živeli prebivalci
naselja. Pri tem računajo na velike obremenitve,
ki jih bodo morali zdržati: te so deloma fiziološke,
saj breztežnost povzroča razgrajevanje kosti in
mišic, nadalje težave s prekrvavitvijo in še kaj, de¬
loma pa so psihične in najbrž najbolj nevarne.
Prebivalcev sorazmerno številnega naselja se¬
veda ne bodo mogli tako skrbno pripravljati in izbi¬

rati, kot so to doslej počeli z astronavti, kar po¬
meni dodatne težave.

Nič čudnega ni zato, da več kot šestnajstino pro¬
stornine namenjajo zdravstveni postaji, ki bo do¬
volj zmogljiva, da bi vsak dan lahko sprejela vse
prebivalce naselja. Mnogo pozornosti bodo na¬
menili urejanju prostorov za bivanje, pri čemer že¬
lijo kar najbolj posnemati običajna zemeljska oko¬
lja. V celoti to ne gre: postelje na primer bodo
enostavne pokončne ploskve, na katere se bodo
prebivalci za spanje prepasali. Vsako jedilno mizo
bo med obroki pokrival prozoren poveznik, kar je
edini način, da drobci hrane ne bi lebdeli po vsem
prostoru — in tako naprej.

Načrtovalci trdijo, da se bo ob koncu stoletja
takšno naselje že splačalo, pa ne toliko zaradi
raziskovalnih nalog, kot zavoljo uporabe tehno¬
logij, ki terjajo zelo nizke temperature, popoln
vakuum in breztežnost.

Rezanje z vodo

Z vodnim curkom, ki je tanek kot las in izstopa iz
šobe pod pritiskom 4000 barov ter ima dvakratno
hitrost zvoka, režejo umetne mase in kompozitne
materiale brez prahu in zelo natančno. Azbest
debeline 8mm lahko režejo s hitrostjo do 40crrVs.
Naprava, ki zagotavlja tudi možnost tridimenzio¬
nalnega rezanja, se je posebno obnesla pri razre¬
zih teflona, laminatov, epoksidnih smol, umetnih
mas, ki so ojačene š steklenimi vlakni, in aramid-
nih vlaken. Izdelala jo je avstrijska tovarna Verei-
nigte Edelstahlvverke na Dunaju.

.

186671

TIM 1 • 83/84 1

prva stran

Lep pozdrav vsem, ki boste tudi letos sodelovali
z nami, pa tudi tistim, ki se boste na novo priklju¬
čili naši družbi. Upam, da se bomo tudi letos vsaj
tako dobro razumeli kot lani in druga leta. Da pa
bo to tako, naj na kratko povem, s čim vse se
bomo v letošnjem letniku ukvarjali. Pravzaprav, s
čim se bomo ukvarjali poleg tistega, s čimer smo
se sicer v prejšnjih letnikih. Uredniški odbor je
sklenil, da naj letošnje številke spregovore več o
tem, kaj delate v klubih mladih tehnikov, v krožkih
in pri vseh tistih dejavnostih, ki so v zvezi s teh¬
nično kulturo. Da pa bi ta namen dosegli, vas va¬
bimo k sodelovanju. Pišite nam o tem, kaj delate,
kako vam gre delo od rok, kakšni so vaši uspehi
in težave. Pri tem se seveda ne branimo fotogra¬
fij, črno-belih pa tudi barvnih, saj bo katera od
slednjih lahko zagledala luč sveta tudi na na¬

slovni strani naše revije, če bo le dovolj kvalitet¬
na. Ne bomo se branili tudi drugih prispevkov;
tako kot prejšnja leta bodo dobrodošli tudi načrti
in drugi prispevki, ki bodo v skladu z vsebino
naše revije. Tiste pa, katerih prispevki ne bodo
objavljeni, že vnaprej prosim, da se ne jeze, pač
pa raje poizkusijo znova. Vsaka lastovka še ne
prinese pomladi, pravimo.

Še nekaj mi leži na srcu. Kot ste opazili, smo bili
znova prisiljeni zvišati naročnino. Videli boste, da
smo kljub temu ostali  s ceno v lahki kategoriji, če
se smem malo pošaliti. Upam, da to ne bo vzrok,
da bi revijo odpovedali. Letos bomo tudi poizku¬
sili razširiti krog naših bralcev in morda tudi na ta
način zadržati ceno revije na sedanji ravni. Pa
kaj, to so že podrobnosti, ki vas najbrž ne zani¬
majo. Skratka, zastavili smo prvo brazdo za tole
naše jesensko oranje, kaj pa bo naša njiva rodila,
bomo videli prihodnje leto v juniju, ko bomo po¬
spravili našo skupno žetev.

Toliko za uvod. Naj zaključim tale svoj samogo¬
vor z upanjem, da bo prav kmalu postal dialog.
Na svidenje v naslednji številki!

TIM 1

September 1983 22. letnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 300,00 din, po¬
samezna številka 30,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel.
213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo
Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬
ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Na sliki je tekmovalec, ki tekmuje v sestavljanju
konstrukcij FISHER. Prizor je z letošnjega VI. sre¬
čanja mladih tehnikov Slovenije v Murski Soboti.

KAZALO

2  TIM 1 • 83/84

Baterijska svetilka iz plastičnih lončkov jogurta je
lahko lep izdelek za učence 3. oziroma 4. razreda
osnovne šole. Izdelava sodi v sklop spoznavanja
elektrike in električnega tokokroga v okviru pred¬
meta osnove tehnične vzgoje in izobraževanja v

3. razredu osnovne šole.

Material

1. za izdelavo senčnika (poz. 1), nosila grla (poz.
5) in nosila svetilke (poz. 6) potrebujete jogurtove
kozarce

2. za kabel (poz. 4) uporabite izolirano bakreno
žico

3. za kontakta (poz. 7) uporabite pisarniški
sponki

4. grlo (poz. 3) pa je obstoječe: grlo E10

Orodje

1. flomaster za označevanje na plastiki

2. škarjice za rezanje

3. izvijač za montažo

Delovne tehnike

1. merjenje in označevanje na materialu

2. izrezovanje

3. vijačenje

4. montaža

5. preizkušanje

Navodila za delo

1. Najprej izberete potreben material (kozarce,
žico, sponke, grlo E10, baterijsko žarnico 2,5 V —
3,5 V in 4,5 V ploščato baterijo).

Kosovnica

2. Zamislite si svojo izvedbo nosila grla.

3. S škarjicami oblikujte nosilo grla (v kozarec
zarežete in izrežete zobce).

4. S konico Škarij oblikujte luknjice (glej sestavno
risbo) v pozicijo 6 spodaj in v sredino dna kozarca
ter v sredino dna, pozicija 5.

5. Skozi luknjice povlecite žici in ju privijte na
kontaktna vijaka grla E10 (žici morate napraviti
objemko, še prej pa na razdalji 15mm sneti izola¬
cijo).

6. Na konceh žic snamete prav tako izolacijo na
razdalji 15mm. To storite tako, da s škarjicami za¬
režete izolacijo ter jo z roko potegnete. Na teh
konceh pritrdite sponki.

7. V grlo uvijete baterijsko žarnico, na sponki pa
priklopite 4,5 V baterijo. Svetilka vam bo lepo sve¬
tila.

Navodila za preoblikovanje zamisli

1. Po izdelavi tega izdelka poskušajte izdelati
novo svetilko, ki pa naj bo plod vašega razmišlja¬
nja,

2. razmislite, kako bi kozarec še lahko sestavili in
oblikovali,

TIM 1 • 83/84 3

Slika 1 — Pogled na svetilko od zgoraj (vidimo grlo z
žarnico)

Slika 2 — Svetilka brez dodatnega senčnika

Slika 3 — Svetilka s senčnikom

3. nadalje, kako bi vgradili prekinjalo in

4. kako bi lahko baterijo posebej shranjevali v
sami svetilki. Zamisel s skico in fotografijo pošljite
do 10. 10. na uredništvo Tima.

Najboljšo rešitev bomo objavili v 4. številki Tima,
tri dobre pa nagradili!

proizvodno delo

Amand Papotnik

z električnim
ročnim orodjem

Delovna naloga: Stenska svetilka

Prikazujem opis z načrtom in fotografijami za iz¬
delavo stenske svetilke. Doslej sem vam posre¬
doval že svetil ko-robot in stoječo svetilko, tokrat
pa takšno, ki jo lahko izdelajo učenci sami doma,
pri pouku ali pri krožku šolskega proizvodnega
dela.

Električno ročno in drugo orodje, priključki in
pribor

1. Električno ročno orodje: vrtalnik

2. Drugo orodje: leseno kladivo, čopič, knjigove-
ški nož

3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬
cijski brusilnik

4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kovinski meter,
vzdolžno leseno vodilo, svore, maska za krožno
žago, konzola za povratno žago, gumi kolut, ver¬
tikalno stojalo, sveder 0 10, zaščitna očala

Material

1. Za izdelavo nosilne letve (poz. 2), nosilna le¬
stenca (poz. 3) in povezave (poz. 4) smrekov les,

2. za pokrov lestenca (poz. 6) vezano ploščo,

3. za ohišje lestenca (poz. 8) furnir in

4. elektrotehniški material (grlo E14, kabel, vti¬
kač in potezno stikalo).

Delovni postopki

1. merjenje in zarisovanje na material,

2. razžagovanje,

3. utorjanje,

4. izrezovanje,

5. brušenje,

6. montaža:

a) mehanična,

b) elektrotehnična,

7. preizkušanje funkcionalnosti,

8. dopolnjevanje.

4  TIM 1 • 83/84

1

Navodila za izdelavo

1. Najprej je potrebno razžagati letvice za pozi¬
cije 2, 3, 4,

2. v letev je potrebno izvesti utor s krožno žago.

TIM 1 • 83/84 5

Slika 1 — Stenska svetilka lahko koristno služi svo¬
jemu namenu

Slika 2 — Stenska svetilka dopolnjuje prostor
(dnevna soba, kabinet, otroška soba) s svojo izvir¬
nostjo

Opomba: Ta postopek sem opisal v 9. številki
Tima 83, 21. letnik!

3. iz vezane plošče izdelate pokrov lestenca,

4. iz turnirja ohišje (glej poz. 8), ki ima izreze.
Te izreze izrežite s knjigoveškim nožem

5. v izvrtino 0 10 (poz. 6) uvijete obroček z navo¬
jem, ki ga nato uvijete v grlo za žarnico,

6. sledi montaža

a) mehanska: lepljenje povezave v nosilno letev
nosilo lestenca ter lepljenje delov lestenca (poz.
8) v lestenec,

b) elektrotehniška: napeljava kabla z vtikačem
skozi utor, montaža poteznega stikala na kabel
ter grla na lestenec,

7. v zaključni fazi lahko lesene dele polakirate s
prozornim lakom in pritrdite kovinsko obeso,

8. opozarjam, da morate kabel pravilno vezati na
kontakte grla, prav tako pa tudi prekinjalo pravilno
vezati na eno prekinjeno žico kabla.

Opomba: O tem sem pisal v 2. številki Tima 1983,

9. preizkusite, če sveti, in ko to ugotovite, jo mon¬
tirajte na ustrezno mesto (otroška soba, predso¬
ba, kabinet itd.).

Beseda učiteljem tehnične vzgoje

Takšno oziroma podobno stensko svetilko pa
lahko izdelujete pri pouku, in to v obliki projektne
naloge v 8. razredu.

Možne vzgojnoizobraževalne enote:

1. Razvoj ideje za izdelek.

2. Izdelava prototipa.

3. Tehniška in tehnološka dokumentacija.

4. Serijska proizvodnja.

5. Analiza dela in ovrednotenje izdelka.

O poteku takšne projektne naloge nas seznanite
in pošljite do 10. 11. 1983 dokumentacijo (opis,
načrt, fotografije), ki jo bomo ovrednotili, nagradili
in objavili v 6. številki Tima 83 / 84.

6 TIM 1 • 83/84

<j«^- »SL

PRAVILNIK

ZA TEKMOVANJE BRODARSKIH MOTORNIH
MODELOV V PROSTI VOŽNJI

MČ-1 Tekmovanje v cilj

1.1. To so modeli proste gradnje ali maket. Ma¬
ksimalna dolžina modela ne sme presegati
1000mm.

1.2. Pri uporabi električnega vira pogona je ma¬
ksimalna dovoljena napetost 42 voltov, merjeno
pri neobremenjenem viru.

1.3. V času vožnje modela od starta do cilja ne
sme na smer vožnje vplivati ne tekmovalec ne
druga oseba, bodisi ročno ali z neko napravo. Za¬
želeno je, da ima model vgrajeno napravo za iz¬
ključitev pogona, ko prečka ciljno črto. Vodstvo
tekmovanja ne more jamčiti za modele, ki prosto
nadaljujejo vožnjo po prehodu skozi cilj.

1.4. K tekmovanju se prepuste samo tekmovalci,
ki so sami izdelali modele. Vsak tekmovalec mora
imeti model samo za ta razred, lahko pa s tem
modelom tekmuje v MČ-3.

1.5. Tekmovanje se vrši na 25m dolgi progi za
tekmovanje. (Glej spodnjo skico.)

Če se tek prekine zaradi določenih okoliščin in
traja ta prekinitev več kot eno uro, se ponovi celo¬
ten tek. Tekmovalna proga naj bo po možnosti
postavljena v smeri vetra.

1.7. Premer boj je od 100 do 200 mm in naj gle¬
dajo iz vode vsaj 100 mm. Medsebojna povezava
boj naj bo vsaj 200m pod gladino. Razdalja med
vrati se meri od osi boj, ki naj bodo izdelane iz ma¬
terialov, ki ne morejo poškodovati modelov.

1.8. Od vpoklica tekmovalca do trenutka, ko
model prevozi ciljno črto, ne sme preteči več kot
dve minuti, sicer je start ocenjen z 0 točk in orga¬
nizator lahko odstrani model s proge. Isto se
oceni z 0 točk, če je modelu odpovedal pogon ali
se je ovil okoli vijaka nek tujek. Modelar nima pra¬
vice do ponovnega starta. Na startu ima tekmova¬
lec lahko samo enega pomočnika.

1.9. Vsota vseh tekov se upošteva za plasma.
Večje število točk omogoča boljše mesto. Prva tri
mesta se ne delijo, v primeru enakih rezultatov

Proga je postavljena tako, da je rob bazena
štartna linija, ob katerega tekmovalec prisloni
krmo modela, oziroma zaščito zunanjega motor¬
ja, ki pa ne sme biti odmaknjena več kot 10 mm od
elise motorja.

1.6. Vsak tekmovalec ima pravico do dveh star¬
tov ali treh tekov, odvisno od pogojev tekmovanja.

zato tekmovalci z enakim rezultatom ponovijo tek.
Kolikor se tudi tedaj ne odloči, tekmovalci žrebajo
svoje mesto.

1.10. Vožnjo ocenjujeta dva sodnika.

1.11. V tem razredu tekmujejo tekmovalci, ki obi¬
skujejo v letu tekmovanja katerikoli razred osem¬
letke.

TIM 1 • 83/84 7

Zveza organizacij za
tehnično kulturo Slovenije
Svet za tehnično vzgojo mladine

Razpis

Vlil. srečanja mladih tehnikov
Slovenije

Srečanja mladih tehnikov bodo v šolskem letu
1983T34 potekala v občinah, nato po regijah, in
regijske ekipe bodo enoletno aktivnost pri mno¬
žičnem vključevanju učencev osnovnih šol v teh-
nično-konstrukcijske in proizvodne dejavnosti
predstavile na republiškem srečanju mladih teh¬
nikov.

Vlil. srečanje bo potekalo v okviru Jugoslovan¬
skih pionirskih iger: »Pionirji veselo na delo« in v
okviru delovnega praznovanja obletnice Ljudske
tehnike.

Osrednji moto Vlil. srečanja:

MLADI TEHNIKI ZA KMETIJSTVO
IN ENERGETIKO

S takim naslovom želimo poudariti pomen udej¬
stvovanja, aktivnosti in ustvarjalnega dela učen¬
cev v agro-tehničnih, energetsko-inovacijskih in
proizvodno usmerjenih krožkih kluba mladih teh¬
nikov. Pod enakim naslovom naj potekajo sreča¬
nja tudi po regijah.

Kraj in datum:

Vlil. srečanje mladih tehnikov Slovenije bo pote¬
kalo v mesecu maju 1984 v Novi Gorici.

Udeležba na srečanju

Srečanja se lahko udeleži regijska ekipa, ki šteje
30 mladih tehnikov in do 10 mentorjev.

Regijska ekipa se sestavi na podlagi rezultatov, ki
jih mladi tehniki dosežejo na posameznem regij¬
skem tekmovanju.

O datumu in kraju srečanj vas bodo obvestili no¬
silci organizacije srečanj v regijah.

Regijskega srečanja se udeležijo vse šole v po¬
samezni regiji.

PROGRAM SREČANJA

Program sestavljajo tri področja:

1. tekmovalno

2. razstavno

3. razpisi delovnih organizacij

1. tekmovalno področje

Tekmovalne discipline:

1.1. spoznavanje proizvodnega procesa

1.2. sestavljanje konstrukcij Fischer U-T1 in
U-T2

1.2.1. sestavljanje konstrukcij Mehanotehnika

1.3. tekmovanje v uporabi električnega ročnega
orodja

1.4. tekmovanje mladih tehnikov v obrambi in
zaščiti

1.5. modelarstvo

1.5.1. jadralni modeli A 1

1.5.2. modelarski zmaji

1.5.3. modelarske rakete

1.5.4. modeli avtomobilov na električni pogon

1.5.5. brodarski modeli MČ 1

1.6. mladi fiziki

1.7. mladi fotografi

1.8. radioamaterji

1.9. mladi izumitelji

1.10. računalništvo

1.11. projekcija pionirskih filmov

2. razstavno področje
Razstave:

2.1. Konstrukcije in makete energetskih objektov
iz sestavljanke Fischer in Mehanotehnika

2.2. Makete energetskih objektov in inovacij

2.3. Makete s področja tehnike v kmetijstvu

2.4. Ponovna uporaba odpadnih surovin

2.5. Izdelki otrok VVO

2.6. Izdelki iz učnega programa, ki predstavljajo
originalno zamisel učitelja ali učenca

2.7. Didaktični pripomočki za pouk tehnične
vzgoje, fizike, kemije, matematike, SND, SN itd.

2.8. Razstava izdelkov, dokumentacije in foto¬
dokumentacije družbeno potrebnega dela

2.9. Razstava izdelkov, dokumentacije in foto¬
dokumentacije proizvodnega dela učencev

2.10. Razstava izdelkov, dokumentacije in foto¬
dokumentacije fakultativnih predmetov

3. razpisi delovnih organizacij

Razpisi delovnih organizacij s področja uporabe
njihovih orodij in materialov

3.1. Iskra — izdelava uporabnih predmetov z
orodjem Klip-klap

3.2. Mehanotehnika — izdelava eksponatov iz
različnih sestavljank (Mehanotehnika, Birno,
Elektropionir)

3.3. AS — Tehnocentar — prikaz uporabe in raz¬
stava eksponatov iz sestavljank in materialov te
organizacije

3.4. Mitol, tovarna lepil — izdelava uporabnih
eksponatov z uporabo lepil, ki jih izdeluje Mitol.

Podrobnejši program in celotne propozicije bomo
objavili v 2. in 3. številki Tima.

8 TIM 1 • 83/84

Amand Papotnik  — Andrej Jus

Že lani in tudi letos smo v programe srečanj
vnesli nove vsebine, ki potrjujejo našo zahtevo,
da seje potrebno odtrgati od utečenega stanja, ki
se kaže v ročnem delu in vnesti takšne dejavnosti,
ki so tehnično in intelektualno zahtevnejše, da
imajo politehnično vsebino in dajejo možnosti za
inventivno delo.

Osrednji moto VII. srečanja je bil: »Mladi tehniki
za kmetijstvo in energetiko«. S takim naslovom
smo želeli poudariti pomen udejstvovanja, aktiv¬
nosti in ustvarjalnega dela učencev v agro-teh-
ničnih, energetsko-inovacijskih in proizvodno
usmerjenih krožkih kluba mladih tehnikov.

Pod enakim naslovom so potekala srečanja tudi
po regijah. Srečanja potekajo v okviru Jugoslo¬
vanskih pionirskih iger in v okviru prizadevanj za
iskanje tehničnih in tehnoloških izboljšav, dopol¬
nitev in inovacij članov kluba mladih tehnikov,
predvsem na področju energetskih objektov,
kmetijske mehanizacije in izkoriščanja odpadnih
surovin ter na področju varstva in zaščite okolja.
Prispevajo k medsebojnemu spoznavanju učen-

Slika 3. Udeleženci si ogledujejo razstavljene ekspo¬
nate

Slika 4. Mladi konstruktorji pri delu s sestavljankami
Fischer- Technik

VII. srečanje
mladih tehnikov
Slovenije

I. NENEHEN VZPON KAKOVOSTI
IN MNOŽIČNOSTI

Srečanja mladih tehnikov so v šolskem letu
1982/83 potekala po občinah, nato v regijah, 27.
in 28. 5. pa je bilo VII. republiško srečanje mladih
tehnikov v Murski Soboti.

Slika 1. Razstava izdelkov klubov mladih tehnikov je
nadvse navdušila z izvirnimi inventivnimi izdelki s pod¬
ročja energetike, didaktičnih pripomočkov, proizvod¬
nega dela, konstruktorstva in družbeno potrebnega
dela

Slika 2. Mladi liziki zagovarjajo svoje inventivne pred¬
loge, ki so plod enoletnega dela v krožkih mladih fizikov

TIM 1 • 83/84 9

cev, ki se v krožkih kluba udejstvujejo kot fotogra¬
fi, modelarji, maketarji, energetiki, inovatorji,
strojniki, agrotehniki, radioamaterji, konstruktorji
itd. Izmenjava delovnih izkušenj ter možnosti za
uveljavljanje znanja v nastopih, prikazih, razsta¬
vah in manifestacijah prispeva k uveljavljanju de¬
lovne, proizvodne, politehnične in samouprav-
Ijavske vzgoje, tehnično-produktivne ustvarjal¬
nosti, popularizacije tehnike in poklicnega sveto¬
vanja in usmerjanja osnovnošolske mladine.
Republiškega srečanja se je udeležilo 11 regij¬
skih ekip. Ekipe so imele po 30 učencev in po 10
mentorjev. Skupaj je sodelovalo 341 učencev in
110 mentorjev. Srečanje je bilo dvodnevno in v
teh dveh dnevih so se vrstile vse tekmovalne pa¬
noge in vzporedne dejavnosti (nastopi, svečano
odprtje srečanja, razstave, posveti z mentorji, po¬
delitev priznanj in diplom, svečani zaključek).

Z izvedbo srečanja smo v celoti zadovoljni, kajti
organizator srečanja Zveza organizacij za teh¬
nično kulturo Murska Sobota je vložil veliko dela,
prav tako tudi Svet za tehnično vzgojo mladine pri

Slika 5. Komisija razvršča gradnje ter se odloča po kri¬
teriju za določitev vrstnega reda

Slika 6. Modelarji so pripravljeni!

ZOTK Slovenije in gostitelj srečanja Center sred¬
njih šol v Murski Soboti.

Republiško srečanje je uspešno zaključilo eno¬
letno aktivnost pri množičnem vključevanju učen¬
cev osnovnih šol v tehnično-konstrukcijske in
proizvodne dejavnosti šole in ožjega okolja. Ob
zaključku pa velja poudariti, da so veliko delo pri
aktivnostih klubov mladih tehnikov opravili učenci
in mentorji, zato gre njim še posebna zahvala in
priznanje.

REZULTATI 7. SREČANJA
MLADIH TEHNIKOV SLOVENIJE

1. Spoznavanje proizvodnega procesa:
tretje mesto: Avžner Toni iz celjske regije,
drugo mesto delita Vidic Florjan iz gorenjske re¬
gije in Žlebnik Špela iz Ljubljane

prvo mesto delita Kapus Primož iz gorenjske re¬
gije in Ratnik Alenka iz Pomurja.

2. Brodarsko modelarstvo:

tretje mesto: Učakar Gorazd iz Ljubljane,

Slika  7 . Delo na električnem ročnem orodju je dobro
potekalo

Slika 8. Na vrsti je nova ekipa!

10  TIM 1*83/84

drugo mesto: Florjanič Marjan iz Pomurja,
prvo mesto: Jemec Rok iz Podravja.

3. Tekmovanje z avtomobilskimi modeli:
tretje mesto: Kuhar Roman iz Pomurja,
drugo mesto: alko Tomaž iz Pomurja,
prvo mesto: Grof Gorazd iz Pomurja.

4. Sestavljanje konstrukcij:

tretje mesto: Juvan Silvo in Krumpak Darko iz
celjske regije

drugo mesto: Radakovič Robert in Ranzinger
Jože iz zasavske regije

prvo mesto: Primčič Marko in Pajič Aleksander z
Obale

5. Projekcija pionirskih filmov:

tretje mesto: Miha Stenbaher z Obale,
drugo mesto: Šijanec Tone iz Ljubljane,
prvo mesto: Dolmovič Boštjan iz Ljubljane.

6. Raketno modelarstvo:

tretje mesto: Sulejmanovič Grega iz Ljubljane,
drugo mesto: Štrilec Igor z Gorenjske,
prvo mesto: Blažič Igor iz Ljubljane.

7. Tekmovanje z zmaji:

tretje mesto: Udovč Peter z Dolenjske in Maučec
Zdenko iz Pomurja,

Slika 9. Prikaz gradnje najrazličnejših izdelkov s po¬
močjo različnih letvic

Slika 10. Svečani zaključek. Podelitev priznanj, diplom
in pokalov

drugo mesto: Kraševec Branko in Kovačič Berti,
oba iz celjske regije

prvo mesto: Mihelič Matjaž iz Zasavja in Malen¬
šek Andrej z Dolenjske.

8. Tekmovanje obramba in zaščita:

tretje mesto je osvojila ekipa Koroške v sestavi:

— Prislan Matjaž,

— Pandev Lovro in

— Meznad Sandi,

drugo mesto je osvojila ekipa kraško-notranjske
regije v sestavi:

— Križman Nadja,

— Ženko Ernest in

— Mihelčič Martin,

prvo mesto pa je osvojila ekipa Podravja v sesta¬
vi:

— Romana Planinc,

— Matjaž Murko in

— Tonček Galun.

9. Tekmovanje z modeli jadralnih letal A1:
tretje mesto: Kovačič Franjo iz Celja,

drugo mesto: Pavlin Alan iz severno-primorske
regije,

prvo mesto: Kostadinov Sašo iz Celja

10. Amatersko radiogoniometriranje:

tretje mesto: Marošek Aleksander iz Koroške,
drugo mesto: Pungartnik Goran iz Koroške
prvo mesto: Loborec Matjaž iz Ljubljane.

11. Tekmovanje mladih fizikov za 7. razred:
tretje mesto je osvojila ekipa podravske regije v
sestavi:

— Pristovnik Andrej in

— Tomazini Aleksander,

drugo mesto je osvojila ekipa severnoprimorske
regije v sestavi:

— Štokelj Tomaž,

— Ušaj Nadja in

— Šinigoj Sabina,

prvo mesto pa je osvojila ekipa koroške regije, ki
jo je zastopal Vidoz Miha.

12. Tekmovanje mladih fizikov za 8. razred:
tretje mesto je osvojila ekipa Gorenjske v sestavi:

— Mubi Zalka,

— Baumgartner Toni in

— Jovan Janez,

ravno tako je tretje mesto osvojila ekipa Pomurja
v sestavi:

— Jagličič Nastja,

— Lenger Suzana in

— Miloševič Goran.

drugo mesto je osvojila ekipa Celja, ki jo je zasto¬
pal Rečnik Boris,

ravno tako je drugo mesto osvojila ekipa iz Ljub-

TIM 1 • 83/84 11

Ijane, ki sta jo zastopala: Kricev Peter in Vodičar
Iztok,

prvo mesto pa je osvojil predstavnik Koroške
Ravnjak Tomaž.

13. Tekmovanje v uporabi električnega ročnega
orodja:

tretje mesto je zasedla ekipa Obale v sestavi:
Lapanja Sandi, Gomišček Kristjan in Prinčič
Marko,

drugo mesto je zasedla ekipa severno-primorske
regije v sestavi: Simčič Roman, Furlan Simon in
Rupnik Renato,

prvo mesto pa je osvojila ekipa Pomurja v sestavi:

Jan Lokovšek

Akumulatorji
v modelarstvu

Uvod

V modelarstvu imamo opravka z množico razno¬
vrstnih akumulatorčkov, tako za pogon modelov,
kakor tudi v napravah za daljinsko vodenje le-teh.
Izkušnje kažejo, da ima veliko modelarjev težave
z vzdrževanjem izvirajoče predvsem iz neznanja.
Zato bo prav, da si ogledamo tovrstne probleme,
posredujemo koristne nasvete in izkušnje.
Pravzaprav sem se tega članka lotil predvsem z
namenom, podati nekaj načrtov naprav za pol¬
njenje modelarskih akumulatorčkov, ob tem pa se
nisem mogel izogniti tudi ostalim problemom, ki
so povezani s tem, kakor tudi kratkem opisu zna¬
čilnosti posameznih vrst akumulatorčkov.

Vrste akumulatorjev

Modelarjem so nam najbolj znani nikel-kadmijevi
(NiCd) akumulatorji, ki jih srečujemo v izvedbi z
masnimi in sintranimi elektrodami. Prednost prvih
je v dolgi življenjski dobi (tudi do 10 let) in zmož¬
nosti ohranjati energijo tudi po več mesecev. Ker
so namenjeni predvsem za manjše tokove, jih
srečujemo v napravah za daljinsko vodenje. Za
pogonske elektromotorje niso neprimerni, prav
nesmiselno pa bi jih bilo uporabiti za pogon tek¬
movalnih modelov ladij ali letal.

Kiraly Ferencu in Halas Albert.

14. Foto dejavnosti:
tretje mesto: Fener Mihael iz Pomurja,
drugo mesto: Šega Miha iz kraško-notranjske re¬
gije,

prvo mesto: Pelko Mitja z Dolenjske.

Ekipni rezultat:

Tretje mesto je osvojila ekipa Ljubljane z 832 toč-
kami.

Drugo mesto je osvojila ekipa celjske regije z 855
točkami.

Prvo mesto pa je osvojila ekipa Gorenjske z 871
točkami.

V zadnjem času se veliko uporabljajo Ni-Cd aku-
mulatorčki s sintranimi elektrodami. Prednost to¬
vrstnih izvedb je v možnosti večjega obremenje¬
vanja in hitrejšega polnjenja. V primerjavi z onimi
z masnimi elektrodami imajo večje samopraznje-
nje in krajšo življenjsko dobo. Srečujemo jih tudi v
napravah za vodenje, predvsem pa za pogon,
kjer se zahtevajo največje obremenitve.

Bistvene razlike v ceni med obema vrstama ni.
Nekoliko cenejši od Ni-Cd so svinčevi akumula¬
torji, ki so sedaj že na voljo v zaprti obliki, to po¬
meni, da nimamo več skrbi z nivojem elektrolita,
dolivanjem destilirane vode in podobno. V primer¬
javi z Ni-Cd so težji (za enako količino električne
energije) in imajo krajšo življenjsko dobo. Upo¬
rabljamo jih za pogon težjih ladijskih modelov, za
startanje letalskih modelov, kakor tudi za napaja¬
nje žarilnih svečk eksplozijskih motorčkov. V na¬
pravah za daljinsko vodenje jih ne najdemo.

So tudi še druge vrste akumulatorčkov (srebro-
cink ipd.), ki pa so predragi in večini modelarjev
nedostopni.

Polnjenje

Večina akumulatorjev navadno polnimo v nor¬
malnem 12- do 14-urnem ciklu z nazivnim tokom.
To pomeni npr. za akumulator s kapaciteto 500
mAh (miliampernih ur) tok 50 mA. Čas polnjenja
velja seveda za prazen akumulator.

V napravah za daljinsko vodenje najpogosteje
uporabljamo akumulatorčke kapacitet 225 mAh,
450 (500) mAh in 1,2 Ah. Napetosti so navadno
4,8 Vzasprejemnik in 7,2 do 12 Vzaoddajnik. Za
normalno polnjenje torej potrebujemo napravo, ki
bo dajala tok do 120 mA in do napetosti 15 V
(dvakrat).

Napetost akumulatorčka se namreč spreminja od
0,8 V (prazen) vse do 1,5 V na celico, ko je polna

12 TIM 1 • 83/84

(pod tokom), in tako moramo imeti za 12 V aku-
mulatorček, sestavljen iz desetih celic na voljo
napetost 15 V.

Želimo, da je tok polnjenja ves čas konstanten,
zato je najbolje narediti polnilec, ki je v bistvu
tokov generator.

Enostavni polnilec

Najpreprostejši način stabilizacije toka je s po¬
močjo žarnice. Izkoristimo znano dejstvo, da se
tok skozi žarnico malo spreminja z napetostjo. Na
tak način so zgrajeni mnogi znani polnilci (Multi-
lader), saj so zanesljivi in obenem najcenejši.
Vezje prikazuje slika 1.

Tovarniški imajo običajno moč 10 do 15 VA, na¬
petosti pa od 24 do 40 V in seveda izbrane žarni¬
ce.

Elektronski polnilec TIM XXXIX

Tudi za ta polnilec je značilna čim preprostejša
vezava in poudarek na »stabilizacijskih« rešitvah.
Namenjen je predvsem polnjenju akumulatorč-
kov naprav za daljinsko vodenje, in sicer tako
sprejemniškemu kakor tudi onemu v oddajniku.
Vezavo prikazuje slika 2.

Slika 2. Vezava (shema) polnilca TIM XXXIX

Uporabili smo mrežni transformator s 24 V se¬
kundarnim navitjem. Moč se giblje od 10 do 30
VA; izračun si bomo ogledali kasneje. 24 V sem
izbral zaradi žarnic, ker se podobne uporabljajo v
vozilih. Tok je v takem vezju dokaj dobro stabilizi¬
ran (10 do 15 %) za akumulatorčke od ene do de¬
setih Ni-Cd celic.

Tok je seveda določen z žarnico, točneje, z njeno
močjo. V tabeli I so podani tokovi za posamezno
moč.

TABELA 1

moč (W) tok (mA); napetost 24 V

Najprej se odločimo za število polnilnih mest in
izberemo ustrezne žarnice. Moč transforma-
torčka določimo tako, da seštejemo moči vseh
žarnic in vzamemo določeno rezervo (vsaj 20%).
Usmernik dovoljuje obremenitve do približno 30
VA. Za močnejši polnilec, tj. za večje tokove, mo¬
ramo vzeti tudi močnejši usmernik, vendar preko
50 VA navadno ne gremo pri takem tipu polnilca.

V tem vezju sem uporabil transformator za hišni
zvonec, ki je veliko cenejši od drugih vrst. Slednji
ima 8 ali 12 V sekundarno navitje, zato moramo z
dvojilnikom napetosti (diodi D1, D2 in kondenza¬
torja C1, C2) povečati enosmerno napetost, saj
potrebujemo za akumulator oddajnika vsaj 15 V.
Delovna napetost obeh elektrolitov mora biti vsaj
15 V (18 V) za 8 V (12 V) transformatorček.

S pomočjo zener diode stabiliziramo napetost
(5,6 V), ki jo potrebujemo za oba tokova genera¬
torja. Prvega tvori transistorTI z uporom R4, dru¬
gega pa T2 z uporom R5. Upora R2 in R3sta na¬
menjena zgolj zaščiti.

Tok posameznega tokovega generatorja je dolo¬
čen z napetostjo zener diode in vrednostjo upora
R4 (R5). Ker smo napetost stabilizirali, je pred¬
vsem vrednost uporov tista, ki določa ta tok. Na¬
petosti obeh polni Icev sta različni I e pri 12 V trans-
formatorčku; na izhodu I (sprejemnik) doseže do
6V, na izhodu II pa do 16V pod obremenitvijo.
Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja na plo¬
ščici, ki jevelika65x45mm. Vmerilul :1 jo prika¬
zuje slika 3.

Vezava posameznih sestavnih delov na ploščico
podaja tabela 2.

Pri sestavljanju začnemo z diodami D1 do D3 in
uporom R1. Sledijo preostali elementi in na koncu
oba transistorja.

TIM 1 • 83/84 13

Slika 3. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

TABELA 2

priključek sponka opomba

Glede na vrsto uporabljenega zvončnega trans-
formatorčka imamo različne izhodne sponke za
polnjenje akumulatorja sprejemnika, in sicer
sponko B za primer 8 V in sponko A za primer, ko
ima transformatorček 12V sekundarno navitje.
To je zato, da se transformatorček in transistor T1
manj grejeta pri polnjenju. Glede na zahteve do¬
ločimo vrednost uporov R5 oziroma R4 in tudi tip
transistorja. Podatki v tabeli 2 se nanašajo na
polnilni tok 50 mA, za ostale vrednosti pa so po¬
dani v tabeli 3.

TABELA 3

Na transistorja BC 140 nataknemo manjše hla¬
dilno rebro pri izvedbi z 12 V transformatorčkom in
tokom polnjenja 50 mA. Pri obeh izvedbah za tok
22 in 50 mA lahko zaporedno z izhodnima spon¬
kama vežemo še LED diodo za indikacijo polnje¬
nja.

Polnjenje

Pred polnjenjem ne pozabimo akumulatorčke
najprej izprazniti, če že niso. V ta namen upora¬
bimo kar primerno žarnico, in sicer 6V/3VV za
sprejemniški in 12V/5VV za oddajniški akumula-
torček. Praznimo, dokler napetost ne upade na
0,8 V na celico, tj. 3,6V za akumulator spreje¬
mnika oziroma 8 V za oddajniški akumulator z de¬
setimi celicami. Nato ju priključimo na polnilec.
Vemo, da je naše vezje dober tokov generator, to
pomeni, da bo tok polnjenja enak ne glede na to,
koliko celic ima akumulatorček oziroma na izhodu
I do 6V in izhodu II do 15V.

Polnimo 14 ur.

i

Prihodnjič: Hitro polnjenje

Igor Cotman

Raketni model
Visoko

Model, ki je objavljen v tej številki Tima, je name¬
njen predvsem tekmovanjem, seveda pa tudi za¬
četnikom izdelava ne bo povzročala težav. Grad¬
nja ni posebno zahtevna, ne potrebujete pa tudi
posebnega orodja ali materiala, saj bodo dovolj
dobri tudi ostanki balse, ki se vam še mogoče
premetava po vaši delavnici. V gradnjo se z raz¬
lagami ne bomo spuščali, če pa vseeno ne bo
komu kaj jasno, naj preprosto polista v starejših
Timih, kjer bo zagotovo našel željen odgovor. Na¬
tančneje bom opisal predvsem tiste »finese«, ki,

14  TIM 1 *83 84

čeprav na zunaj dokaj nepomembne, na tekmo¬
vanjih odločajo o metrih in sekundah in tako se¬
veda o zmagovalcu.

Telo rakete izdelate po načrtu tako, da izrezani
kos kartona ali še bolje kos šeleshamerja ovijete
okoli palice, debele 22mm (metla). Robove na¬
mažete z lepilom, potem ko je to že suho, sna¬
memo ta tulec in ga nekajkrat tanko prelakiramo,
zbrusimo in zopet prelakiramo. Postopek nekaj¬
krat ponovimo, tako da dobimo kar se le da gladko
površino.

Model ima štiri smerne stabilizatorje, izdelajte jih
iz koščkov 2 mm debelega furnirja, mere in oblika
sov načrtu, risan je v merilu 1:1. Vse robove, se¬
veda razen tistega, ki je prilepljen na trup, lepo
obrusite v trikotno obliko, tako kot je tudi narisano
v načrtu. Vsak zračni upor, ki ga tako zmanjšate,
pa čeprav le za nekaj odstotkov, vam v končni
seštevek kaj lahko doda nekaj metrov večjo viši¬
no. Tako tudi krilca večkrat prelakirajmo in zbru¬
simo na največjo gladkost. Pozorni bodimo tudi
pri lepljenju le-teh na trup. Model ima štiri stabili¬
zatorje, torej je kot med njimi natančno 90 stopinj
in nič več in nič manj. Napačen kot ali napačno,
postrani nalepljena krilca nam poslabšajo višino
in stabilnost pri letu modela. Na trup prilepimo še
tudi dvoje vodil, ki jih izdelajte iz tulcev papirja, ali
pa preprosto prilepite dve plastični cevčici, dol¬
žine okoli 1 cm. Na načrtu sta vodili označeni s
črko V. Pazite le, da sta vlepljeni v isti osi.
Konica rakete naj bo izdelana iz trdega stiroporja,
koščka lipove palice ali pa iz balse, če jo lahko se¬
veda kje dobite. Svetujem vam, da, če je le kako
možno, si izdelate konico na stružnici, torej jo iz-
stružite, saj se vam bo tako izdelana konica obre¬
stovala v lepem in stabilnem letu modela. Žal pa
večina izmed vas te možnosti nima, preostane
vam tako le oster nož, košček raskavca in seveda
še nekaj potrpljenja ter natančno oko, in prav go¬
tovo vam bo uspelo. Pri izdelavi pazite predvsem
na simetričnost konice, kolikor bo konica iz lipo¬
vega ali katerega drugega lesa, ji izvotlite notra¬
njost. Tako zmanjšate težo modela, ki jo mora
motor »ponesti v višine«. Spodnji del konice naj
bo dolg približno 1 cm, to je del, ki je vsajen v trup.
Sama izdelava je tako že skoraj opravljena, po¬
trebno jo je le še prelakirati in zbrusiti. Ko boste
ves postopek nekajkrat ponovili, bo v zadnjem la¬
kiranju in brušenju konica dosegla visoko glad¬
kost in sijaj, s tem pa seveda tudi nizek zračni
upor in s tem večjo končno višino poleta. V spodnji
del konice pritrdite še košček žice, ki bo rabil pritr¬
ditvi strimer traku, seveda pa lahko uporabite tudi

padalo, kar pa je popolnoma vaša odločitev. V ko¬
likor boste uporabili za pristanek padalo, bi vam
le svetoval, da ga, predno ga vložite v trup, po¬
sujete s smukcem (dobite ga v lekarnah) ali zmle¬
to kredo (dobite jo v šoli), kajti plastična folija se
rada v toploti obratnega polnjenja zlepi.

Model je tako že skoraj končan, ostane le še
morda najpomembnejši del pri izdelavi, ker je
prav od tega odvisna končna višina, določiti mo¬
ramo še stabilnost modela. TeHšče preprosto do¬
ločimo z balansiranjem na konici noža in si dob¬
ljeno točko označimo. V tej točki izpostavimo
model, obešen na vrvici, močnejšemu zračnemu
toku (ventilator, fen, kalorifer...). Stabilen model
se vam mora obrniti v smer zračnega toka, če pa
nit pomikamo nazaj, se vam model v nekem polo¬
žaju ne bo več vrnil v smer gibanja zraka, temveč
se bo začel vrteti. Torej, center potiska mora biti 1
do 2 debelini trupa (2 r) pred označenim težiščem,
kolikor to ni, ga morate doseči z različnimi obtež¬
bami konice ali repa, glejte predvsem, da se teža
modela ne povečuje, torej bolje, da material od¬
vzemate, kot dodajate.

Zakaj je to tako važno in kako, da se spreminja
teža modela? Predvsem bo verjetno vsakdo upo¬
rabil drugačen material pri izdelavi, pa naj bo to
različen papir, lak in končno... konica, kjer pa je
že teža glede na material precej različna (les —
stiropor). Vsi ti faktorji pa še kako vplivajo na let in
doseženo mesto na tekmovanju. Prav zato vam
nisem v načrtu podal natančne mere potiska in
težišča, vendar vam prav gotovo določitev le-tega
ne bo povzročala težav.

Motor vgradite v model tako, da ga ovijete s
plastjo raskavca in ga potem le preprosto poti¬
snete v trup. Svetujem vam tudi, da daste med
motor in padalo, strimer košček vate, ki bo pre¬
prečil vžig in deloval kot izstrelitveni tampon pri
aktiviranju obratnega polnjenja motorja. Gradnja
modela je tako končana, barvanje in estetiko pre¬
puščam vam in vašim umetniškim navdihom,
model naj bo le v travi dobro viden, bi vam še
svetoval.

Kosovni seznam

1. — konica — 1 kom. — (balsa, lipa, stiropor)

2. — strimer — 1 kom. — (papir, tekstil...)

3. —telo, trup—1kom. — (papir)

4. —tampon—1 kom. — (vata)

5. —motor — 1 kom.

6. — krilca — kom. — (balsa, furnir...)

7. — vodila — 2 kom. — (papir, plast, cevka)

TIM 1 • 83 84

15

HB — LEC

To je japonsko letalo. Letalo je mali turistični ko¬
mercialni dvomotornik. Za pogon uporablja dva
1,5 ccm eksplozijska motorčka. Na razpolago je
modelarjem, ki imajo pri roki napravo za daljinsko
vodenje. Zadošča 6- do 12-kanalna RC naprava.
Preidimo k izdelavi: S = smreka, B = balsa, VP =
vezana plošča.

Trup

Trup najprej narišete na skupen list v merilu 1:1.
Potem izrežite rebra 1,2,3, 4,5,6, 7 in 8. Dela 7 in
8 sta iz balse. Rebra povežemo z 2x5mm debe¬
limi smrekovimi letvicami. Na njegov zadnji konec
prilepimo še smerni stabilizator. Premični in ne¬
premični del smernega stabilizatorja sta pove¬
zana z dvema prepogibnima ploščicama. Oznaka
7 1 pomeni, da je prvi konec stabilizatorja debel
7mm, ki se potem vedno bolj oži in je nazadnje
debelina le 1 mm. Dobljeni trup lepo obrusimo in
ga enkrat prelakiramo z brezbarvnim nitro lakom.
Ko se lak posuši, celotni trup oblečemo v balso ali
furnir. Ta plast mu daje prvotno aerodinamično
obliko. Nato ga še enkrat lepo obrusimo in polaki¬
ramo. Moramo ga prevleči z japonskim papirjem
in ga pobarvati.

Višinski stabilizator

Višinski stabilizatorje ves iz balse. Premični del je
pritrjen za nepremičnega s prepogibnimi trakovi.
Stabilizator lepo obrusimo in polakiramo. Ko se

lak posuši, ga še prevlečemo z balso oziroma fur¬
nirjem. Tako dobljeno krilo obrusimo in prelaki¬
ramo. Nazadnje pa še prevlečemo z japonskim
papirjem in ga pobarvamo.

Krilo

Krilo najprej narišemo na skupen list v merilu 1:1.
Iz pločevine izrežemo šablonski rebri 1 in 2, ki sta
v merilu 1:1. Letvice so iz smreke. Na koncu prile¬
pimo še 2 igli, ki sta iz balse (8). Tako debelo
balso lahko naredimo tudi tako, da več plasti zle¬
pimo skupaj. Med 4. in 5. rebrom je pritrjen motor.
Zato moramo prilepiti še dele 6 in 7. Krilo 1-krat
prelakiramo in ga oblečemo z balso ali furnirjem.
Krila, ki so v drugi polovici, prilepimo na trup in jih
prevlečemo z japonskim papirjem. Tako dobljena
krila še pobarvamo.

Motor

Za pogon se uporabljata 2 1,5ccm letalska mo¬
torčka. Pritrjena sta v majhnem ovoju. Potrebu¬
jemo 2 rebri A in B, ki sta iz balse. Letvici, ki ju po¬
vezujeta, sta tudi krivo odrezani. Prilepimo še
dela C in D na rezervoar. Glava cilindra mora biti
obrnjena vodoravno proti trupu.

Kolesa

Letalo ima 3 kolesa. Postavljena so v kljunu trupa
in v trupu pod krili. Nosilci za kolesa so iz jekla,
tako da so trdni.

Barvanje

Letalo je sivkasto bele barve z rdečim vrhnjim
delom kljuna. Prav tako sta rdeče obarvani obe
stranici ob oknih kabine in podaljšani s črtama
zgoraj in spodaj do konca trupa. Z ozko sivo belo
črto je ločena rdeča barva že od kljuna pa do
konca trupa. Namesto rdeče je lahko tudi modra
barva.

Pri delu in spuščanju vam želim veliko veselja in
zabave.

KOSOVNICA

1 krilo

2 trup

3 višinsko krmilo

4 smerno krmilo
L letvica

Pb svinec za določitev
težišča
T težišče
A-A profil krila

2 kosa (desno, levo)
1 kos
1 kos

1 kos

2 kosa

TIM 1 *83 84 17

18 TIM 1 • 83/84

TIM 1 • 83 84

19

KS x  ZZ

POMENI PRESEK

TIM 1 *83/84 21

22 TIM 1 • 83 84

REZERVOAR

TIM 1 • 83/84 23

a

l n

24  TIM 1 • 83/84

TIM 1 • 83/84 25

Robert Resman

Ročica za dvig

jadralnih

letal

Med vami so modelarji, ki nimajo jadralnih letal na
daljinsko vodenje. Ti jih dvignejo v zrak z vrvico.
Ročica vam bo kot pripomoček prav gotovo od¬
pravila nevšečnosti. Preidimo k izdelavi. Del 1 je
iz smreke dolžine 10mm. Del 2 je iz 3 delov: 2
enaka kroga in 1 malo manjši krog, ki so iz vezane
plošče debeline 2 mm. Potrebujemo še vijak in
matico in ročka je narejena. Potrebujemo še klju¬
ko, ki jo zasadimo v tla.

Tomo Kordež

Električno

pisalo

Za pisanje na pločevinaste etikete ali označeva¬
nje kovinskega orodja s številkami ali z drugimi
znaki lahko naredimo preprosto električno pisalo.
Rabimo tehnični svinčnik (ki ga s tem še ne uniči¬
mo) z držalom iz plastične mase, mehko mino (B,
B), dva, približno 80cm dolga kosa debelejše izo¬
lirane žice in spojko. Za spojko pa lahko upora¬
bimo tudi ščipalko za perilo, katere eno čeljust
ovijemo z bakreno pločevino — priključek stare
ploščate baterije, na katerega prispajkamo en
konec žice. En konec druge žice pritrdimo z me-

26  TIM 1 • 83 84

Robert Resman

Elisa za

jadralne

modele

deninasto objemko in vijakom na kovinski del
tehničnega svinčnika. Prosta konca žic pa priklju¬
čimo na sekundarno stran transformatorja. Kot
transformator pride v poštev majhen mrežni
transformator za električni zvonec, ki ima izhodno
napetost 10 V in moč 1 A. Pišemo tako, da spojko
pritrdimo na pločevino, na katero hočemo pisati, s
pisalom pa delamo točke drugo ob drugi v obliki
zaželenega napisa. Vsakič ko se s konico svinč¬
nika dotaknete pločevine, nastane majhna elek¬
trična iskra, ki vžge v ploščico točko, ki je ni več
mogoče zbrisati.

Prav gotovo imate doma jadralno letalo. Če ga
hočete izboljšati, mu vgradite električni motor in
eliso. Elisa, ki je pred vami, je lahka in se lahko
zloži. Potrebujemo 5mm balso in nekaj aluminija.
Iz aluminija izrežemo del 1. S svedrom izvrtamo
luknjice. Iz balse 5mm izrežemo krak elise in jo
lepo ukrivimo. Obrušeno in zglajeno eliso poka¬
pamo z vodo in jo z elastiko pripnemo za stekle¬
nico od piva. Tu naj bo pripeta toliko časa, dokler
se ne osuši in ne ostane v ukrivljeni obliki. Eliso še
pobarvamo in polakiramo z nitro lakom.

Digitalna
elektronika IV.

Npr.:

Železniška postaja ima dva tira. Vlak ne sme za¬
peljati na postajo samo v primeru, ko sta zase¬
dena oba tira. Logična funkcija (gorenje rdeče luči
na vstopu v postajo) se ujema s funkcijo IN vrat,

TIM 1 • 83 84 27

zato so v »računalniku« samo IN vrata (slika
5.1.1.).

A B F
0 0 0
0 1 0
1 0 0
' I 1  ’ 1

Slika 5.1.1.

Tak računalnik je nepopoln, ker ne upošteva po¬
ložaja kretnice ampak samo zasedenost postaje,
realizacija pa je bila enostavna, ker se je tabela
funkcije ujemala s tabelo osnovnih vrat. Funkcije
s tabele 5.1.2. pa ne moremo realizirati z osnov¬
nimi vrati.

F = 1 ... rdeča luč gon
A = 1 ... vlak je na tiru A
B = 1 ... vlak je na tiru B

Slika 5.1.5.

(F=1) v celi tabeli. Če pa je F=1 večkrat v tabeli,
realiziramo vezje za vsako enko posebej in nato
izhode vsake enke zvežemo z ALI vrati, ki »spu¬
stijo« vsako enko na izhod. Na tak način »zlepi¬
mo« popolno funkcijo. Navedimo primer funkcije,
ki je sestavljena iz primerov 5.1.3. in 5.1.4., ki ima
enke v drugi in tretji vrstici. Funkciji za drugo vr¬
stico A.B in tretjo vrstico A.B sta spojeni z ALI
vrati, zato je funkcija tabele 5.1.6. F=A.B + A.B.

Tabela 5.1.2.

Funkcija ima vrednost 1 samo v primeru, ko je
A= 1 in B=0. Samo eno enko v celi tabeli pa da¬
jejo na izhodu IN vrata, zato jih bomo uporabili
tako, da bosta na vhodu IN vrat dve enki v primeru
A= 1, J3=0. Rešitve ni težko uganiti. Spremen¬
ljivko B pred priklopitvijo na IN vrata invertiramo
(dobimo B), A pa priklopimo direktno. Funkcijo IN
zapišemo A.B=F, v našem primeru pa so vhodi A
in B, zato je naša funkcija F=A.B (slika 5.1.3.).

Slika 5.1.3.

To je osnovni način, kako realiziramo funkcijo in
vezje za vsako pravilnostno tabelo. Tako zapisa¬
no funkcijo pa se da z določenimi prijemi poeno¬
staviti. Za primer vzemimo tabelo, ki je na sliki
5.1.7J=iešimojo po prej opisanem načinu F= A.B
+ A.B.

Slika 5.1.7.

Naredimo še en primer (slika 5.1.4.). Tu je F= 1 v
primeru A=0 in B=1, torej je funkcija F=A.B.

A B A F

0 Tl 1  0

0 1 1  ! 1

1 0 0 0
1 1 0 0

Slika 5.1.4.

V primeru, da je funkcija F odvisna od več kot
dveh spremenljivk, se pristop ne spremeni (slika
5.1.5.).

Na tak način lahko »izdelamo« samo eno enko

Pozorno si oglejmo prvo (A. B) in tretjo (A. B) vrsti¬
co. Vidimo, da je F= 1 ne glede na vrednost spre¬
menljivke A = 1 ali 0. Iz tega sledi, da A nima
vpliva na rezultat v teh dveh vrsticah. F je odvisen
(samo v teh dveh vrsticah) od B, in sicer, ko je
B=0je F=1. Tako zapišemo:

A. B+ A. B= B
Zapišemo dvoje pravil: _

A + A= 1

in

A.B + A.C= A.(B + C)
in

5.1. a.

5.1. b.

5.1. c.

28  TIM 1 • 83/84

A. 1 = A_

iz izraza 5.1.a. izpostavimo B:

B(A+ A)= F

uporabimo 5.1.b.:

B. 1 = F

in .5.1 .d.:

B= F

5.1.d. Vezje za funkcijo 5.1.g. je na sliki 5.1.10.

5.1.e. Slika 5.1.10.

Tako se celotno vezje zajealizacijo funkcije iz
slike 5.1.7. zmanjša v F=B (slika 5.1.8.).

-B-

Slika 5.1.8.

Če bi iz izraza 5.1 .f. vzeli tretji in četrti člen, bi do¬
bili:

A.B.C + A.B.C = A.B
in celotna funkcija bi bila:

F = A.B + A.B.C + A.B.C 5.1.h

Postopek od 5.1 .a. do 5.1 .e. lahko strnemo v pre¬
prost »kuharski recept«: Iz zapisane funkcije
poiščemo dva člena, pri katerih so VSE spremen¬
ljivke RAZEN ENE ENAKE, ta pa nastopa v enem
členu kot lastna, v drugem pa kot invertirana
vrednost. Taka dva člena lahko skrčimo v enega,
ki je skupni del prejšnjih dveh členov.

Npr.:_

A.B.C + A.B.C = A.B
ali

A.B.C.D + A.B.C.D = B.C.D

Tako krčenje imenujemo MINIMIZACIJA.

S temi prijemi lahko izdelamo popolnejši računal¬
nik za prižiganje rdeče luči na železniški postaji,
tako da upoštevamo tudi položaj kretnice. Situa¬
cija in pravilnostna tabela je na sliki 5.1.9.

A B C | F

0  0  0  i 0
0  0  10

0 i 0 0
0  111
10  0  1

C : 1 . vlak pelje no tir B
C = 0 . . vlak pelje na tir A



Slika 5.1.9.

Nadaljnje krčenje — minimiziranje izraza 5.1.h. ni
mogoče, zato je ta oblika dražja (več vrat) od
oblike na sliki 5.1.10. Vidimo, da je pri reševanju
funkcij potrebno preverjati več možnosti, tako da
pridemo do najmanjše rešitve. Obstajajo še dru¬
gačni načini minimiziranja, ki pa so zahtevnejši za
razumevanje.

5.2. Praktična realizacija

Praktično izvedbo 5.1.g. (postaja z dvemi tiri,
kretnica, luč) bomo pregledali samo s stališča di¬
gitalne elektronike. Ne bomo razlagali, kako ugo¬
tovimo prisotnost vlaka, položaj kretnice ali kako
prižgemo luč. Na sliki 5.1.10. vidimo, da so upo¬
rabljena vrata IN, ALI in inverter. Nespametno bi
bilo vzeti integrirana vezja, v katerih imamo že-
Ijena logična vezja in z njimi zvezati vezje. Pri tem
bi ostalo neuporabljeno: pet inverterjev, dvoje IN
in troje ALI vrat. To bi bila finančna izguba, pa tudi
tri vrste vezij bi morali imeti na zalogi. Celotno
vezje lahko realiziramo z enim integriranim vez¬
jem, ki vsebuje štiri NEIN vrata (4011-CMOS ali
7400-TTL). Iverter izvedemo z enimi NEIN vrati
tako, da vhoda zvežemo skupaj. ALI vrata pa
lahko izvedemo po principu s slike 3.3.1. Če NEIN
vratom invertiramo vhode, imajo funkcijo ALI. S
tem, da namesto IN vrat uporabljamo NEIN, so
vhodi zadnjih NEIN vrat že invertirani — slika
5.2.1.

Zapišemo funkcijo:

A.B.C + A.B.C. + A.B.C + A.B.C. = F 5.1 f.
Iz izraza 5.1 f. vzamemo prvi in zadnji člen in ju
minimiziramo:

A.B.C + A.B.C = B.C
in drugi_in tretji člen:

A.B.C + A.B.C = A.C
Celotna minimizirana funkcija je:

F = B.C + A.C 5.1 g.

Slika 5.2.1.

Ravno zaradi te univerzalnosti se NEIN vrata naj¬
pogosteje uporabljajo.

TIM 1 • 83/84 29

maketarstvo

četek. Marsikdo izmed vas si je že ustvaril svoj
arhiv, za vse ostale pa na koncu članka prina¬
šamo nekaj naslovov domačih časopisov, ki tu pa
tam objavijo članke o letalih in letalstvu.

Klemen Grčar

Aviomaketarstvo

Že dobro leto je mogoče kupiti več vrst plastičnih
sestavljank. Maketarje je ta »dež« prijetno prese¬
netil, kajti več sušnih let jih je ločilo od dni, ko je še
bilo mogoče kupiti makete najbolj znanih svetov¬
nih proizvajalcev tudi pri nas. Mnogi vidijo v se¬
stavljanju plastičnih maket le nekoristno razvedri¬
lo. Zadnje leto pa so maketarji zavihali rokave,
ustanovili Jugoslovansko združenje letalskih ma-
ketarjev (JUVAM) in napovedali vrsto sprememb
v domačih razmerah.

Objavljenih je bilo več člankov v glasilu Front, re¬
viji Krila in Avio reviji, zoperstavljen ta in oni ar¬
gument proti površnim in enostranskim ocenam
maketarstva. Kar preveč jih je, da bi jih povzeli.
Najpogostejši od njih opozarjajo na pomen make¬
tarstva za splošno ljudsko obrambo in uporabnost
maket v učnem procesu obrambne vzgoje. Do¬
damo lahko morda najpomembnejše, krepitev
ustvarjalnega duha in kreativnih spretnosti mla¬
dega duha ni mogoče zanikati. Kot svojevrsten
proces samovzgoje pa je izdelovanje maket prav
gotovo vredno svojega mesta v programu teh¬
nične vzgoje.

Toliko tistim, ki se nikoli ne bodo lotili sestavljanja
maket. Nas, ki smo se morda odločili sestaviti
prvo maketo, ali pa že premoremo deset in več iz¬
delanih maket, zanimajo povsem praktične stvari.
V trgovinah, kioskih in trafikah je mogoče kupiti
makete vsaj treh izdelovalcev. Vzhodnonem¬
škega VEB, Mehanotehnike iz Izole, ki izdeluje
makete po licenci francoske firme Heller, in če¬
škoslovaškega KP — Kavozšvody Prostčjev. Se¬
stavljanke KP bodo predmet naše pozornosti v
desetih nadaljevanjih.

Maketo smo kupili in kaj zdaj? Nemudoma odpreti
škatlo in v nekaj urah sestaviti maketo? Ne. Hitro
sestavljena maketa lahko prinese dolgotrajno ne¬
zadovoljstvo, ki stoji na polici v opomin. Izkuše¬
nim maketarjem ne zadostujejo načrti in navodila,
ki so priloženi sestavnim delom. V revijah in knji¬
gah poiščejo dodatne informacije o letalu, kate¬
rega maketo nameravajo sestaviti. To je pravi za-

Slika 1. Pile, pincete, škarje, selotejp itd. so nujno po¬
trebni pri sestavljanju makete. Vse to pa je mogoče ku¬
piti v domačih trgovinah

Pazljivo branje navodil in načrta ni napačna pot,
spremlja naj ga tudi temeljit pregled plastičnih
delov. Vsak del je oštevilčen in načrt prinaša smi¬
seln vrstni red sestavljanja, ki pa si ga izkušen
modelar prilagodi svojih potrebam. Makete KP
niso vrhunski dosežek na področju plastičnega
maketarstva, niso pa tudi »smeti«, kakor menijo
nekateri. Vsekakor so lahko precej boljša šola kot
pa makete, ki »se same sestavijo«. Torej, treba bo
popaziti na napake v odlivanju plastike, odstraniti
odvečno plastiko na robovih delov in vsak del
pazljivo obrusiti. Nekateri deli so odliti »v premi¬
ku« in odstranitev plastike, ki na spodnji strani
dela presega zgornji del, bi del tako okrnila, da bi
izgubil svojo potrebno obliko. Take napake je po¬
trebno odpraviti z nanosi kita ali pa enakomerno
odstranjevati plastiko na obeh polovicah dela.
Opisana napaka se rada ponavlja pri opornicah
kril, kolesih in odebeljenih delih.

Slika 2. Pri sestavljanju boste potrebovali tudi lepilo,
brusne papirje in kit. Različne stekleničke in embalaža
tablet vam bodo pomagale pri mešanju barv

30  TIM 1 • 83/84

Ko smo pregledali vse sestavne dele in pobarvali
notranje dele, se lotimo sestavljanja! S čim? Z le¬
pilom. Toda kakšnim? Res pravega lepila ni lahko
dobiti. Zadovoljive rezultate pa bomo dosegli z
univerzalnimi lepili, čeprav bo čas sušenja neko¬
liko daljši. Pri sestavljanju nam bo pomagal selo¬
tejp, odveč pa ne bosta gumica in kljukica za obe¬
šanje perila. Z»Olfa« nožičem bomo ločevali dele
od plastičnega drevesca, ostrgali odvečno pla¬
stiko na delih in stičnih mestih na trupu ter krilih.
Komplet majhnih ključavničarskih pil, ki jih lahko
nabavite v vsaki železnini, bo rabil za pripravo se¬
stavnih delov v notranjosti makete, oblikovanju
odprtin itd. Nepogrešljiv je tudi brusni papir. Naj¬
bolj primeren je finejši in tanek vodobrusni papir.
Lesena ploščica različnih velikosti, ovita v brusni
papir, bo v rokah veščega maketarja odpravila
napake v sestavljanju trupa, kril in preoblikovala
predebele, prevelike in slabo odlite dele. Orodje
in pripomočke, ki jih vidite na fotografijah, je mo¬
goče kupiti pri nas.

Nemogoče je na kratko opisati vse postopke se-

Slika 3. Barve so največji problem. Mogoče jih je kupiti
le v tujini. Lahko pa poskusite z domačimi akrilnimi bar¬
vami

stavljanja, opisati to in ono napako, ki preži na ne¬
pazljivega sestavljalca. Danes vas bomo opozo¬
rili samo na najpogostejše napake. V naslednjih
nadaljevanjih vam bomo pripravili posebni doda¬
tek k prikazom posameznih maket letal, ki vas bo
opozarjal in učil. Leva in desna vam ne delata več
problemov. Vendar pa se levo kolo ali krmilna po¬
vršina kaj hitro znajde na desni strani in že ste
lahko konstruktor novega tipa letala. Preden za¬
lepimo dele, jih je potrebno »na suho« pomeriti,
stične površine pa obrusiti, da se popolnoma pri¬
legajo druga drugi. Nastale razpoke pa še vedno
lahko zapolnimo s kitom. Domači Unicol bo zado¬
voljivo opravil to nalogo. Preostali kit pa je po¬
trebno takoj obrisati. Kasnejše odstranjevanje

prevelikega nanosa kita lahko poškoduje detajle
na krilih in trupu makete. Tudi krila in krmilne po¬
vršine zahtevajo svojevrstno pozornost. Kaj hitro
jih zalepimo pod napačnim kotom ali nesimetrič¬
no.

Kolesa, opornice, antene in ostale dele dodamo
na koncu ter jih po potrebi prej pobarvamo. Njihov
položaj pa vedno preverimo na načrtu.

Maketa je končno sestavljena in čaka samo šena
barvanje. Žal bomo odtu dalje mnogi hodili »bosih
nog« ali pa vsaj »slabo obuti«. Barve, ki so najbolj
primerne za plastične makete, se dobe samo v tu¬
jini. Številni proizvajalci nudijo pester izbor origi¬
nalnih barv, njih odtenki se popolnoma ujemajo z
barvami na trupih pravih letal. Potem so tu še
razredčila, utrjevalci, premazi itd. Ne, sanjali ne
bomo, ne bomo pa vam zamolčali, kje jih je mo¬
goče dobiti. Nekaj naslovov bomo objavili na
koncu članka. Nekateri izmed vas boste morda
stopili čez mejo v bližnja mesta in kupili potrebne
barve, drugi se boste morali zadovoljiti z doma
dosegljivi barvami. Barve za fasade, notranje po-

Slika 4. Plastičnim delom je priložen načrt za sestavlja¬
nje in kratka zgodovina nastanka letala

vršine so narejene na bazi akri la in ji h je mogoče v
tankih nanosih uporabiti tudi za barvanje maket.
Nikakor pa ne uporabljajte barv, ki razjedajo pla¬
stično podlago.

Naj spregovorimo še o nalepkah, ki so v maketah
KP slabše kvalitete in jih je včasih potrebno ročno
popraviti s tenkim čopičem. Postopek nanašanja
teh nalepk je opisan v navodilih, v enem od na¬
slednjih nadaljevanj pa vam bomo predstavili po¬
seben postopek, ki ga je razvila firma MICRO.
Temu uvodu bo sledilo še devet nadaljevanj v tem
šolskem letu. Predstavili vam bomo naslednja le¬
tala iz serija maket KP: Avia 35, Avia S 199, Avia
S 199T, Avia B-33, Avia B 534, Mig 15, Mig 17,
Mig 19, Mig 15 Uti, Polikarpov Po-2 in Lavočkin
La-7.

TIM 1 *83/84 31

Vsako nadaljevanje bo obsegalo fotografije izde¬
lane makete določenega tipa letala in njegovih
izvedenk. Tekst bo spremljal načrt, ki bo prinašal
dodatne informacije o konstrukciji letala in mož¬
nostih sprememb osnovnega tipa letala v njegov
izvedeni tip. Vseboval bo tudi navodila za barva¬
nje in več različnih komuflažnih inačic, ki niso
vsebovane v kupljeni maketi. Nadaljevanje bodo
spremljali tudi natančnejši prikazi posameznih
postopkov sestavljanja s skicami. Upajmo, da bo
za vse to v TIM dovolj prostora.

Naj za konec pogledamo preko domačega plota v
svet. Desetine proizvajalcev ponuja vsaj nekaj
tisoč vrst letalskih maket v različnih pomanjšavah
(1:72, 1:48, 1:24, ...). Izhaja vrsta izvrstnih revij,
ki so namenjene samo maketarstvu. Sestav¬
ljanke plastičnih delov, ki so vliti v obliki plastičnih
»drevesc«, dopolnjujejo Vac-Form modeli, ki za¬
htevajo precej več spretnosti. Različni izdelovalci

Slika 5. Vac-form modeli zahtevajo precej  več make-
tarskih spretnosti in so namenjeni bolj izkušenim make-
tarjem

Slika 6. Posebne izdaje nalepk in med njimi oznake Ju¬
goslovanskega vojnega letalstva ter letalstva kraljevine
Jugoslavije. »Micro« sistem —idealnopritrjevanje na¬
lepk

Slika 7. Katalogi, katalogi... skoraj neskončni seznami
maket letal, ladij, avtomobilov, motornih koles, vojakov,
tankov, ...pa  vse do cvetlic

nudijo dodatne komplete nalepk, ki po barvitosti
prekašajo tiste, ki so ponujene v kompletu. Med
takimi kompleti nalepk lahko zasledimo tudi oz¬
nake Jugoslovanskega vojnega letalstva in letal¬
stva kraljevine Jugoslavije. Konec koncev pa je
mogoče kupiti tudi makete dveh znanih domačih
predvojnih lovskih letal IK-2 in IK-3. Nikakor ne
bomo tarnali nad zakotnimi domačimi razmerami,
ker se nameravamo izuriti v spretnosti, ki jih po¬
trebuje tovrstna industrija. Upamo lahko, da kaj
kmalu tudi domača.

Nekaj koristnih napotil

Domače revije in časopisi:

Front, dobite ga v vsaki dobro založeni trafiki. V. Vujo¬
vič, predsednik JU VAM, je od številke 7-83 objavljal
Malo šolo aeromaketarstva v enajstih nadaljevanjih.
Krila, izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi
pot 6, Ljubljana. V Krilih večkrat izidejo informacije o
tujih letalskih revijah z naslovi, kje jih je mogoče naročiti.
Pišite na naslov Marjan Moškon, poštni predal 33,
68001 Novo mesto.

Avio Revija, izdaja Savez vazduhoplovnih udruženja
Jugoslavije, Beograd, Uzum Mirkova Til.

Glasnik RV i PVO, Vojno Izdavački zavod, naslov: Mar¬
šala Tita 1, 11082 Zemun.

In še obljubljeni naslovi:

MHW Models, Concorde House, 46 Havvorth Rd.,
Crossroads, Keighley, W. Yorks, Velika Britanija.
Capital Model Supplies, 42 Anerley Hill London SE 19,
Velika Britanija.

JUVAM: Jugoslovansko združenje letalskih maketar-
jev, Obalni letalski center, letališče Portorož, 66340 Se¬
čovlje.

32  TIM 1 • 83/84

mladi kmetijci

Franc Vidic

Varno delo
s traktorjem
in priključki

S spremembami v družbenoekonomskih odno¬
sih, ki so že dlje časa prisotni v kmetijstvu, smo
priče vse hitrejšemu tehničnemu posodabljanju
družbenega in zasebnega kmetijstva. Potrebo po
kmetijskih strojih narekuje tudi stalno odseljeva¬
nje mladih z dežele v mesta. Mehanizirano delo je
danes v kmetijstvu ravno tako potrebno kot v in¬
dustriji, če želimo doseči programe, ki smo si jih
zastavili. Dobro in kvalitetno delo s tehničnimi pri¬
pomočki pogojuje tudi poznavanje in pravilno ro¬
kovanje z mehanizacijo. Nevešče delo lahko
proizvodnji škodi, v mnogih primerih je nevarno
zdravju, včasih pa celo streže po življenju.

Naša družba in posamezniki veliko vlagajo v
nabavo mehanizacije, vsi skupaj pa ne znamo
poskrbeti za osnovno znanje ljudi, ki to mehani¬
zacijo uporabljajo. Eden od poglavitnih vzrokov,
da je učinek strojev še vedno premajhen, je tudi
nizka raven tehničnega znanja. Krivda za tako
stanje ni samo pri uporabnikih mehanizacije,
temveč v sistemu kmetijsko tehničnega izobraže¬
vanja, ki je prepuščen stihiji in iznajdljivosti posa¬
meznikov.

Število nesreč s traktorji in kmetijsko mehani¬
zacijo je iz dneva v dan večje. Stopnja družbene
ogroženosti je dosegla mejo, ko ni več mogoče
zgolj evidentirati smrtnih žrtev in invalidov, mar¬
več moramo vsi dejavniki storiti vse, da se
zmanjša število vsaj tistih nesreč, ki jih je zakrivil
človek. Statistike sicer razvrščajo vzroke nesreč v
nekaj kategorij, pač glede na najbolj otipljive in
očitne vzroke nepravilnega ravnanja s traktorjem
in priključki; za večino teh vzrokov pa tičijo števil¬
ni, navidezno nepomembni vzroki, ki se jih vozniki
traktorjev niti ne zavedajo in jih zato tudi zane¬
marjajo.

Kmetijsko tehniška komisija pri Zvezi organiza¬
cij za tehnično kulturo Slovenije že več desetletij
aktivno sodeluje pri izobraževanju uporabnikov
kmetijske mehanizacije na področju SR Sloveni¬
je.

Izobraževanje izvaja predvsem prek svojih
društev in v dogovoru s kmetijskimi šolami ter
ostalimi dejavniki izobraževanja. V letu 1982 je
s sprejemom novega zakona o varnosti cestnega
prometa (Ur. I. SRS 5'82) prišlo do sprememb
glede zakonodaje o vožnji s traktorjem in rokova¬
nju s priključki. Zakon predvideva, da morajo vsi
vozniki traktorjev opraviti poseben izpit za varno
delo s traktorjem in priključki.

Nesreče s kmetijsko mehanizacijo se v večini
primerov dogajajo pri delu zaradi premajhne iz¬
kušenosti v zvezi z uporabo mehanizacije kot de¬
lovnega pripomočka in zaradi podcenjevanja ne¬
varnosti, ki so jim uporabniki pri tem izpostavljeni.
Neznanje prometnih predpisov pri tem ne pred¬
stavlja bistvenega problema, zato program voz¬
niškega izpita ni spremenjen. Poglavitnega po¬
mena pa je to, da se uporabnikom kmetijske me¬
hanizacije zagotovi dodatno znanje za varno upo¬
rabo in delo z mehanizacijo. Novi zakon o varnosti
cestnega prometa v SR Sloveniji določa, da se
vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem izda
med drugim tudi na podlagi potrdila o uspešno
opravljenem tečaju za varno delo s traktorjem in
priključki. Te tečaje bodo programsko in tehnično
izvajale kmetijske šole, pooblaščene s strani Re¬
publiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano SR Slovenije. Kmetijsko tehniška komi¬
sija pri ZOTKS je s soglasjem komiteja pripravila
izobraževanje za predavatelje, ki je potekalo od
18. do 20. februarja letos v Postojni.

Vsi, ki bodo želeli imeti izpit za voznika traktor¬
ja, se bodo na tečaj lahko prijavili v zadružnih or¬
ganizacijah, ki bodo skupaj z izvajalci tečajev or-

TIM 1 • 83/84 33

ganizirali izobraževanje povsod tam, kjer se bo
zbralo dovolj tečajnikov.

Ker so žrtve traktorskih nesreč pogostokrat tudi
mladi, bomo v nekaj prihodnjih številkah objavili
osnovna pravila, ki veljajo za varno vožnjo s trak¬
torji, saj vemo, da je med bralci nemalo takih, ki
pogostokrat sedajo za volan traktorja (tudi na

»črno«), pri tem pa se vse premalo zavedajo ne¬
varnosti, ki jim prete. Upamo, da bodo članki do¬
segli svoj namen in vsaj malo pripomogli k zmanj¬
šanju tovrstnih nesreč.

Kmetijsko tehnična komisija
pri ZOTKS

elektronika
za mlade

Vukadin Ivkovič

-U *u

Slika 56 a

Integrirana

vezja

V lanskem letniku Tima smo spoznali tako imeno¬
vane diskretne polprevodniške elemente. »Dis¬
kretni« jim pravimo zato, ker na eno polprevod-
niško ploščico germanija ali silicija postavimo le
en polprevodniški element, na primer diodo ali
tranzistor. V integrirani polprevodniški tehniki pa
na eno ploščico postavimo več sestavnih ele¬
mentov — diodo, tranzistorje, upore, kondenza¬
torje itd. Integrirano vezje je torej kombinacija
elektronskih sestavnih elementov, ki so na pol-
prevodniškem materialu, ne moremo jih razstaviti
in tvorijo elektronske enote, ki opravljajo dolo¬
čeno funkcijo v celoti. Prva integrirana vezja (iz
leta 1959) so imela le 3 do 5 tranzistorjev, danes
pa jih imajo že prek 1000. Za primer poglejmo in¬
tegrirano vezje, ki se imenuje NOR vrata (v do¬
mači terminologiji mu včasih rečemo vrata NILI) s
tremi vhodi. Na sliki 56a je vezje takih vrat, izde¬
lavo takega vezja v integrirni tehniki pa kaže slika

56b. To integrirano vezje naredijo brez večjih
problemov v velikosti 1 x 1 milimeter, kar sploh ni
vrhunski dosežek.

Taka vezja spadajo v skupino monolitnih vezij.
Poznamo pa tudi skupino hibridnih integriranih
vezij (HIC) z ohišjem, na primer DIL.

Za amatersko uporabo je najpomembnejše, da se
cene in prostornina integriranih vezij zmanjšujejo.
Kot primer si poglejmo dekadni števec SN7490N
iz serije TTL, ki ga uporabljamo v digitalni tehniki.
Z drugimi označbami ga izdeluje več proizvajal¬
cev: IDC 7490 (RIZ), FJJ 1413 Philips, Valvo),
FLJ 161 (Siemens), MC 7490 (Motorola), MIC
7490 (ITT) itd. V njegovem ohišju DIL 14 (njegove
dimenzije so na sliki 57) je 46 tranzistorjev, 24
diod in 44 uporov.

V naslednjih številkah Tima bomo še govorili o
integriranih vezjih, ki jih označujemo skrajšano
RTL, DTL, TTL itd.

34

TIM 1 • 83/84

Slika 57

Zaradi seznanjanja s pojmi, omenimo še integri¬
rana vezja v tako imenovani tehniki MOS, kjer se
vse notranje povezave narede s tranzistorji MOS
in upori. Vzadnjem času pogosto slišimo tudi o in¬
tegriranih vezjih COS/MOS (oziroma CMOS) itd.
Za našo naslednjo napravico bomo uporabili eno
takih CMOS vezij.

Štiri barve z dvema navadnima LED diodama

S pomočjo enega integriranega CMOS vezja, ki je
zelo poceni in razširjeno, bomo naredili napravi¬
co, s pomočjo katere bosta zelena in rdeča LED
dioda svetili v štirih barvah: rdeči, zeleni, rumeni
in oranžni. Delovanje vezja je zasnovano na
vztrajnosti človekovega očesa, ki sliko vidi tudi še
nekaj hipov zatem, ko je ni več. Če v ohišje po¬
stavimo dve LED diodi in jih nato izmenično hitro
prižigamo in ugašamo, smo s tem zmešali rdečo
in zeleno barvo. Čas prižiganja LED diod določa
barvo, ki jo oko vidi.

Na shemi vezja (slika 58) vidimo, da je ena polo¬
vica integriranega CMOS vezja uporabljena kot

Slika 58

stabilni multivibrator. Potenciometer 1 M Ohm do¬
loča mešanje barv obeh LED diod, edini konden¬
zator v vezju (1 OOOOpF) pa določa frekvenco os¬
cilatorja (okoli 100 do 200Hz). Pri izdelavi na¬
prave moramo paziti, da sta obe LED diodi v
enem ohišju in da sta nasprotno vezani, tako da
imata na izhodu le dva priključka.

Za izdelavo te napravice potrebujemo naslednji
material:

1. Integrirano vezje CD 4011,

CD 4093 ali CD 4001 1  kos

2. Upor 1 kOhm 2 kosa

3. Upor 470 Ohm 1 kos

4. Dioda IN914 ali druga 2 kosa

5. Kondenzator 50V/1 OOOOpF 1 kos

6. Potenciometer 1 M Ohm 1  kos

7. Baterija 9V 1 kos

8. Ohišje za dve LED diodi 1 kos

9. Zelena in rdeča LED dioda po 1 kos

S spreminjanjem nastavitve potenciometra dolo¬
čamo barvo od zelene, preko rumene in oranžne
do rdeče.

inovator

Naloga: Za opisano napravico naredite tiskano
vezje in ohišje za obe LED diodi ter ohišje za ce¬
lotno napravico.

Nagrada: Obisk v Inštitutu Jožef Stefan.

Na temo »elektronske naprave za prevozna sred¬
stva« iz lanske 8. številke nam je poslal svoj pri-

TIM 1 • 83/84 35

spevek Aleš Matuš iz Murske Sobote. Njegov
prispevek objavljamo v celoti. Takole pravi:

Na shemi je naprava, namenjena kolesarjem. Bi¬
stvo naprave je, da pokaže smer zavijanja kole¬
sarja. Ker podnevi lučko slabo vidimo, sem dodal
še sireno, ki z zvočnimi efekti opozarja na zavija¬
nje. Napravica je preprosta, za gradnjo lahko
uporabite tudi druge tranzistorje. Stikalo, ki pri¬
žiga levo ali desno žarnico, lahko uspešno nado¬
mestimo z dvema stikaloma v vzporedni vezavi. S
potenciometrom naravnamo hitrost utripanja.
Zvočnik je miniaturen. Predlagam, da si napra¬
vico izdelate v dveh delih, smerokaz in sireno po¬
sebej, tako da lahko uporabljate vsako zase. In še
to: stikalo 1 vključimo pred vožnjo in ga po vožnji
izključimo.

Drugi predlog za inovatorski kotiček smo dobili od
Aleša Janharja iz Radovljice. Prispevka ne mo¬
remo objaviti zaradi površnosti. Alešu predlaga¬
mo, da ponovno prouči delovanje napravice in jo
montira na kolo. Ko bo prepričan, da napravica
zares deluje, naj na kratko opiše njeno delovanje,
izdela tiskano vezje in nam potem vse skupaj
pošlje. Dodam naj še, da shema brez označb
nima nikakršnega pomena.

Tomo Kordet iz Krope nam je poslal po svoje
narisano shemo brezžičnega mikrofona. Vse toč¬
ke na potencialu je treba narisati, in to na malo
debelejši črti, ki obenem predstavlja ozemljitev.
Obenem naj opiše še praktično uporabo mikrofo¬
na.

V celoti objavljamo tudi načrt Petra Rotovnika iz
Šoštanja.

Javljalec prižganih luči v avtomobilu.

Shema, ki je pred vami, ni zapletena. Stikalo Si
vklaplja luči, Si pa zvežemo tako, da ga kratkč
sklenemo, ko odpremo vrata. Si je lahko tudi
tipka. R je lahko žarnica, multivibrator, zvonec
ipd.

Naprava z multivibratorjem

Napravo naredimo s tiskanim vezjem in jo vgra¬
dimo v avto. Potenciometer P (50k) rabi za spre¬
minjanje frekvence, s tem dobimo različne tone
na zvočniku. Če potenciometra nimamo, zve¬
žemo namesto njega upor 2,2kO (upor 1k od¬
stranimo).

Primož Kuhar iz Ljubljane je poslal načrt var¬
nostne naprave za avto.

Varnostna naprava za avto

Ko vstopamo v avto, se nam velikokrat zgodi, da
vrata slabo zapremo. Ker to med vožnjo pred¬
stavlja hudo nevarnost, sem si zamislil naslednjo
napravico, ki bo z zvočnim signalom opozorila
voznika ali njegove sopotnike, če bodo slabo za¬
prli vrata. Če so vrata slabo zaprla, je stikalo v po¬
ložaju 1 in skozenj teče tok v oscilator, ki bo na to
opozoril z zvokom. Pred oscilator moramo vezati
zenerdiodo 5,1 Vin elektrolitski kondenzator, saj
je napetost avtomobilske napeljave 12 V. Pripo¬
ročam, da stikalo namestite tudi na pokrov prt¬
ljažnika in motorja.

Uporabite lahko katerikoli oscilator. Za svojo na¬
pravo sem uporabil tistega, ki je bil objavljen v
številki 9/10 leta 1981. Seveda morate uporabiti

VKLOP

zener diodo, ki bo ustrezala napajalni napetosti
oscilatorja.

V Timu št. 10 smo prosili Marka Živčiča, naj nam
prinese svojo napravico s fototranzistorjem na
ogled. Marko je prošnji ustregel in nam napravico
prinesel. Naprava zanesljivo in dobro deluje, le
elemente je potrebno še dobro pritrditi. Napravo
smo mu medtem že vrnili.

Rafku Gregorki se zahvaljujemo za poslane ne¬
gative. Žal jih zaradi zamude nismo mogli objaviti.

36  TIM 1 • 83/84

Matjaž Zupan

Uporaba

sončne

energije

V lanskem letniku Tima smo se seznanili z neka¬
terimi problemi v zvezi z energijo. Videli smo, da
bodo glavni viri energije (nafta, plin, premog itd.)
kmalu izčrpani in da bomo zanje morali najti
ustrezna nadomestila. Zvedeli smo tudi, da je
glavni porabnik energije gospodinjstvo, ki rabi
energijo za ogrevanje pozimi, za gretje vode, ku¬
hanje in še za tisoč drugih stvari.

Na voljo imamo torej vse manj energije, ki postaja
vedno dražja in težko dosegljiva, potrebujemo pa
je vse več. Ta problem bomo rešili na dva načina.
Prvi je varčevanje z energijo, drugi pa uporaba
drugih virov, kot so rastlinski in živalski ostanki,
smeti in predvsem sonce. Vsi ti viri imajo še to
prednost, da jih izkoriščamo doma, torej nismo
odvisni od dobaviteljev, pa tudi v sistemu naše
obrambe imajo veliko vlogo, saj bi morebitni so¬
vražnik med prvimi cilji izbral velike energijske ob¬
jekte (hidro, termo in jedrske centrale ter podob¬
no).

V nadaljevanju bomo spoznali nekaj najbolj pre¬
prostih načinov uporabe sončne energije. V glav¬
nem si bomo ogledali stvari, ki jih lahko naredimo
sami doma. Seveda te naprave izkoristijo le maj¬
hen del sončne energije, vendar pa med delova¬
njem zato ne porabijo niti dinarja.

Sonce

Na Sonce, ki sveti vsak dan na Zemljo, smo tako
navajeni, da se niti ne vprašamo, kaj sploh je to.
Vsi vemo, da je to center našega osončja, da je
zvezda, kot toliko milijonov drugih na nebu, da
nas greje in zaslepi, če pogledamo vanj. In zakaj
pravzaprav greje in sveti? Na Soncu potekajo je¬
drske reakcije (rečemo jim zlivanje lahkih jeder),
ki so podobne onim v vodikovi bombi. Znanstve¬
niki na Zemlji se trudijo, da bi znali kontrolirati take
reakcije in izkoriščati energijo, ki se pri tem spro¬

šča. Žal je temperatura pri takih reakcijah nekaj
milijard stopinj, česar ne zdrži noben material,
zato je do rešitve tega problema še daleč.

Pri jedrskih reakcijah na Soncu se torej sprošča
ogromno energije. To energijo oddaja Sonce v
vesolje v obliki ultravijolične svetlobe (to povzroča
zagorelo polt), vidne svetlobe (del svetlobe, ki jo
zaznamoz očesom) in infra rdeče svetlobe (ki nas
greje).

Žal pa je izkoriščanje sončne energije (infrardeče
svetlobe) povezano z več problemi:

— sonce sije le podnevi in še to ne ves dan
enako,

— količina sončne energije, ki pride na zemelj¬
sko površje, je odvisna od vremena,

— pozimi, ko so potrebe po energiji največje, je
sonca najmanj,

— energija sonca je dokaj »redka«, razpršena je
po veliki površini. Na 1 kvadratni meter v naj¬
boljšem primeru pride le približno 2 kilovata
sončne moči, torej lahko dobimo v eni uri le
dve kilovatni uri energije. Količina je odvisna
od zemeljepisne lege,

— izkoristki naprav so dokaj majhni, to pomeni,
da je le majhen del sončne energije zares iz¬
koriščen.

Naprave za izkoriščanje

Sončno energijo lahko izkoriščamo na tri načine:

— z zbiranjem toplote (kar si bomo podrobneje
ogledali),

— s koncentracijo svetlobe z zrcali, kar je v glav¬
nem dražje (sami si lahko naredimo sončno
pečico),

— z direktnim pretvarjanjem v električno energi¬
jo, za kar pa potrebujemo posebne sončne
celice, ki pa so dokaj drage.

Zbiranje toplote

Za nami je poletje, ko sonce najbolj greje, mar¬
sikje celo neusmiljeno žge. V tem času je zbiranje
sončne toplote najbolj enostavno. Vprašati pa se
moramo seveda, za kaj bomo to toploto uporabili.
Poleti jo rabimo za ogrevanje sanitarne vode —
torej vode za tuširanje, umivanje, pranje posode
in perila. Pozimi pa jo rabimo tudi za ogrevanje
prostorov.

Za začetek si poglejmo, kako zbiramo toploto v
vročih dneh za gretje sanitarne vode. Zbiranje za
ogrevanje je precej bolj zamotano in tu rabimo
pomoč strokovnjakov.

Če imate doma vrt, ali pa vsaj balkon na sončni

TIM 1 • 83/84 37

strani, ste poleti opazili, kako se voda segreje, če
pustimo vodo na soncu v temni posodi ali v cevi.
Tako bodo narejene tudi najbolj enostavne na¬
prave za izkoriščanje sončne energije, ki jih bomo
naredili sami in tako prihranili nekaj elektrike, ki bi
jo sicer porabil bojler.

Zbiranje sončne toplote v posodi

Če damo v vročem sončnem dnevu na najbolj
sončno mesto navadno posodo iz kuhinje in jo
napolnimo z vodo, se bo voda v uri ali dveh se¬
grela na kakih 40 stopinj C, kar je za tuširanje ali
umivanje celo preveč. Še toplejša bo, če boste
vzeli črno posodo. Ker pa se voda ohlaja zaradi
izhlapevanja, bomo dobili še toplejšo vodo, če jo
grejemo v zaprti posodi.

Vzemite torej plastično posodo, v kakršnih je na
primer mehčalec za perilo, in jo napolnite z vodo,
zaprite in postavite na sonce. Bolj ko je posoda
temna, bolje bo. Še dodatno izboljšanje doseže¬
mo, če posodo s strani, kjer ne sije sonce, to¬
plotno izoliramo. To lahko naredimo kar s časopi¬
snim papirjem, suho krpo ali pa s stiroporom (kar
je najbolje). V taki posodi se bo voda tako segrela,
da ne bomo mogli držati roke v njej.

Če torej strnemo ta naša spoznanja, vidimo na¬
slednje:

— posoda mora biti zaprta,

— posoda mora biti čimbolj temna, najbolje
črna,

— posoda mora biti z zadnje strani toplotno izoli¬
rana,

— posoda naj ima čim večjo površino in čim
manjšo debelino,

— če imamo možnost, jo prekrijemo še s ste¬
klom, ki preprečuje preveliko oddajanje to¬
plote iz posode,

— posoda mora biti s čim večjo površino obr¬
njena proti soncu.

Na osnovi teh navodil si lahko sami naredite po¬
sodo za gretje vode po vaših merah in potrebah.

timova fantastika

Phyllis MacLennan Prevedel Žiga Leskovšek

Zbogom,
gospodična
Patterson!

Za tiste, ki ste tudi raziskovalci, pa naj bo nasled¬
nja naloga:

Vzemite več različnih posod in v vsako dajte
enako količino vode (izmerite s steklenico soka).
Posode naj bodo:

a) različnih barv in enakih oblik brez izolacije,

b) enakih barv in različnih oblik brez izolacije.

c) enakih barv in oblik z različno izolacijo zadnje
stene (papir, cunja, stiropor ali še kaj),

d) povsem enake, a različno nameščene glede
na sonce,

e) povsem enake, le da je ena zaprta, druga pa
brez pokrova,

f) povsem enake, le daje ena prekrita s steklom,
v zaprti škatli.

Pri vsakem poskusu dajte vodo v posode hkrati,
tako da imajo na začetku enako temperaturo,
nato pa na vsakih 5 minut merite s termometrom
temperaturo vode v posodah in jo zapisujte. To
lahko poskušate tudi ob različnih urah.

Ugotovili boste, da bo temperatura v vseh poso¬
dah najprej zelo hitro naraščala, nato pa vse po¬
časneje, dokler se ne bo ustalila. To pa zato, ker
posode toploto tudi oddajajo. Pri vsakem poskusu
boste ugotovili, v kakšni posodi se voda najbolj
segreje. Nato pa naredite posodo, ki bo imela iz
vsakega poskusa najboljše lastnosti. Taka naj bo
potem vaša posoda za gretje vode.

Rezultate vaših raziskav pošljite na uredništvo
Tima, kjer bomo najboljši poskus, po možnosti
opremljen fotografijami, tudi opisali.

Ogledali smo si, kako na najbolj enostaven način
segrejemo vodo na soncu. Kako pa to vodo lahko
izkoristimo? Lahko jo natočimo v kad in jo upora¬
bimo za umivanje, lahko z njo pomivamo posodo
ali peremo perilo, ki ga je treba prati naroke. K na¬
logi dodajmo še vprašanje: Kako še lahko izkori¬
stimo tako pridobljeno toplo vodo? Najbolj izvirne
odgovore bomo nagradili.

Prihodnjič pa si bomo ogledali ogrevanje vode v
ceveh.

Učenci petega razreda so nepremično vzravnano
sedeli v svojih klopeh, na katerih so imeli skrbno
položene roke, njihovi obrazi pa so odsevali
spoštljivo poslušnost. Pod gorgonskimi očmi uči¬
teljice Agnes Patterson so negibno čakali na na¬
slednji predmet v svojem zgoščenem urniku. Vi¬
deti je bilo, kot da ne bi bil zadnji dan pred veli-
končnimi prazniki in da se učenci ne zavedajo, da
se je šolsko leto že skoraj končalo in da jih za od¬
prtimi okni čaka pomlad. Drevesa so bila rahlo

38  TIM 1 • 83/84

rožnato obarvana. Kazalo pa je, da otrok sploh ne
mami mlado rastoče rastje, žvrgolenje brezskrb¬
nih ptic in topel vonj vlažne zemlje. Na okenski
polici je bilo namreč nekaj, zaradi česar si tja niso
upali upreti pogleda: prazna hrčkova kletka.
Kletka ni bila namenjena nobenemu novemu sta¬
novalcu. Tam je bila preprosto zato, da jih je opo¬
minjala na njihov spodrsljaj pri predmetu spozna¬
vanje narave, tej navlaki sodobnih izobraževalnih
programov, katerih gospodična Patterson ni nikoli
v celoti odobravala. Člani odbora, katere so izbra¬
li, da bodo skrbeli za živalco, so nanjo pozabili in
je niso odnesli domov med novoletnimi prazniki.
Učiteljica, ki je v tem spodrsljaju videla idealno
priložnost, da jim da dobro lekcijo o odgovornosti,
je prepustila žival usodi, katero soji namenili njeni
nepremišljeni varuhi. Ko so se po praznikih vrnili,
so hrčka našli mrtvega, otrplega in mrzlega, leže¬
čega na hrbtu z zaprtimi očmi in odprtim gobč¬
kom. Gospodična Patterson je tako živo opisala
muke, ki jih je moral prestati hrček, ko je umiral
zaradi pomanjkanja hrane in vode, da je večina
otrok histerično jokala. Nekaj je bilo zanesljivo:
nihče od njih ni več obrnil oči proti očitajoči kletki,
pa naj bi se za okni dogajale še tako čudovite reči.
Bili so ukročeni in popolnoma pod nadzorstvom.
Vedela je, da bodo plesali tako, kot bo ona žvižga¬
la.

Vsi razen Corinne.

Predrzna mala čarovnica Corinna. Kot mačka, ki
je po naključju pritavala noter, je sedela v kotu in
bodisi z mačjimi, sijočimi in nedoumljivimi očmi
opazovala, kaj se je dogajalo, ali pa se je zatopila
v svoje skrivnostne misli. Na glasu je bila kot izzi¬
valka nemirov. Zato, ker se učitelj za učiteljem z
njo ni več hotel ukvarjati, so jo celo leto preme¬
ščali iz ene učilnice v drugo. Poklicali so njene
starše, ki pa so neljubeznivo zavrnili pogovor o tej
zadevi. Dejali so, da njihova hčerka obiskuje šolo
zato, ker tako zahteva zakon in da naj jo kar zakon
prisili, da se bo lepše obnašala, kolikor je to v nje¬
govi moči.

V razredu gospodične Patterson je bila nekaj več
kot en teden in čeprav ni storila ničesar očitnega,
je že samo s svojo navzočnostjo povzročila raz¬
pad razredne enotnosti. Otroci so bili nemirni in
vznemirjeni kot čreda ovac, ki je zavohala volko¬
ve. Njeno zaničevanje vseh dejavnosti, s katerimi
so se ukvarjali med poukom, je bilo očitno. Ko je
bila vprašana, ni odgovarjala na vprašanja, ni pi¬
sala domačih nalog in oddajala je prazne listke. In
ker je bila učencem primer, so se tudi ostali, če¬
prav počasi, začeli izmikati iz rok.

Gospodična Patterson se ni razburjala. Že dvaj¬
set let je imela opravka z nemirneži in jih je znala
krotiti. Njene metode niso bile domiselne, bile pa
so učinkovite. Corinna ji je s tem, ko je pri račun¬
skem testu oddala prazen list, na katerega je na¬
pisala le svoje ime, položila v roke njeno najmoč¬
nejše orožje. Gospodična Patterson je učencem
vrnila teste in jih prekanjeno nagovorila s sladkim
glasom:

»Sloni imajo velike možgane i 'ato ste vsi tisti, ki
ste naloge rešili brez napak, sloni. Vstanite sloni,
da vas bomo videli... Oho, kar veliko slonov
imamo, mar ne? Miške imajo majhne možgane in
ker niso pazljive, delajo napake. Toda kljub temu
se izmuznejo. Vstanite, miške! Bolhe so majhni
parazitki, ki sploh nimajo možgan. V našem ra¬
zredu nimamo nobenih bolh, mar ne? Oh, pa~jo
vendar imamo. Corinna ni pravilno odgovorila niti
na eno samo vprašanje. Na nobeno vprašanje ni
znala odgovoriti. Vstani Corinna! Zares mora biti
zelo majhna bolha.«

Zmagoslavno se je nasmehnila in se v pričakova¬
nju, da jo bo videla strto, ozrla proti njej.

»Če sem jaz bolha, potem ste vi star netopir.«
Bilo je nepojmljivo, da je taka predrznost sploh
mogoča. Gospodična Patterson je osuplo obse¬
dela, nemočno se zavedajoč odprtih ust in gore¬
čega lica. Ob krutem pogledu Corinninih rumenih
oči, ki so bile po brezčutnosti podobne kragulje¬
vim, je otrpnila in se zavedla spoznanja. Le kako,
da tega ni mogla spoznati prej? Le kako ni mogla
jano videti, da ta otrok ni podoben drugim otro¬
kom?

»Vi ste netopir!« je Corinna zlovešče ponovila,
njene čarovniške oči pa so postale ogromne in
svetleče. Zdrsela je naprej, doeegla mizo in se kot
kača zvila za njo. Ostali otroci, ki so se nenadoma
zavedali, so se s Corinno spojili in jo okrepili s
skupno voljo. Za Corinno so se počasi približevali
učiteljici. Zbrali so se okoli njene mize in gledali...
»Se je morda zmanjšala ona, ali pa so zrastli otro¬
ci, ki so jo z divjo radostjo srepo opazovali z viši¬
ne« se je spraševala gospodična Patterson.
Agnes Patterson je zafrfotala s stola, zletela med
njihovimi nogami in z glasom, ki je bil previsok, da
bi ga zaznalo človeško uho, vpila na pomoč.
Otroci so zmagoslavno zavreščali, stekli za njo, jo
preganjali iz kota v kot in tolkli proti njej, ko je šinila
mimo njih. Peklenski hrup v učilnici je končno pri¬
vabil pomoč — gospoda Morgana z druge strani
hodnika.

»Kaj se dogaja tukaj?«

»To je naš netopir!« je zavpila Corinna. »Naš ne-

TIM 1 • 83/84 39

topir iz prirodoslovne zbirke. Ušel je!«

»Da, da. Poskušamo ga ujeti in spraviti nazaj v
kletko!« so vzklikali otroci.

»Kje je gospodična Patterson? Morala bi mi po¬
vedati, da namerava ven, da bi jo lahko zamenjal.
Nič ne de.« Slekel je suknjič in s spretnim zama¬
hom ujel histerično vpijoče bitje in ga stlačil v klet¬
ko. Zaprl je vratca in pogledal na uro.

»Vsak čas bo konec pouka. Otroci, bodite mirni.
Popazil bom na vas iz svoje sobe.«

Sedli so na svoja mesta in čakali, dokler ni zazvo¬
nil zvonec. Glasno niso spregovorili niti besede,
spogledovali pa so se z radostjo v očeh in pritaje¬

nim hehetom izza rok, ko so škodoželjno uživali
ob pogledu na živalco, ki se je sopihaje stiskala v
kotu svoje ječe. Ko je bil čas za odhod, so pobrali
svoje stvari in tiho, v popolnem redu in ne da bi
pritegnili kakršnokoli pozornost, zapustili nenad¬
zorovani razred. Corinna je počakala, da so ostali
odšli. Nato je stopila h kletki in se ustavila pred
njo. Ujetnica se je še bolj umaknila, bilo pa ni no¬
benega znaka, da jo želi poškodovati.

»Zbogom, gospodična Patterson. Želim vam pri¬
jetne počitnice,« je zašepetala.

Nato je po prstih odšla iz razreda in zaprla vrata
za seboj.

PRODAM naslednje načrte s po¬
drobnim opisom izdelave:
usmernik 0-12V, avdioskop —
naprava za opazovanje NF sig¬
nalov na TV ekranu, UKV FM
sprejemnik, stereo VU meter in
stereo ekvilajzer. Cena vsakega
načrta je 30 din. Za odgovor
priložite znamko. Prodam tudi
doma narejen avdioskop brez
ohišja. Cena 500 din.

Bojan Skrbinek
Dolnji Leskovec 18
68280 Brestanica

ŽELEZNICO po HO sistemu
prodam ali zamenjam za light-
show.

Matjaž Dimnik
Martina Krpana 71
61000 Ljubljana

TISKANA vezja izdelujem po fo¬
to postopku. Za vezja iz Tima
napišite letnik, številko in stran.
Za ostala vezja priložite shemo,
narisano na pausu.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje
Tel.: (063) 33-690

KUPIM Tim letnik XIV (1975/76).
Letnik naj bo kompleten s prilo¬
gami vred. Cena naj ne presega
100 din.

Rajko Simšič
Laze 58 a
61370 Logatec

PRODAM skoraj novo avtoce¬
sto, sestavljivo v obliki osmice
ali srca. Cena je 600 din.

Boris Bračko
Celovška 107
61000 Ljubljana

KUPIM letalski bencinski mo¬
torček 3,5ccm z vsem priborom
in Time od leta 63 do 73, prodam
pa različne načrte za mode¬
larstvo in elektroniko. Za se¬
znama pošljite znamko.

Darko Vrbančič

Gmajhna 18

62380 Slovenj Gradec.

KUPIM 3,5 ccm motorček z
eliso. Cena naj ne presega 600
din.

Miha Langus
Gradnikova 53
64240 Radovljica
Tel.: (061) 75-245

PRODAM integrirani vezji TMS
0972 in KBTP 7806, fotodiodo
ter tranzistorje: BC 140-16,

2SB422, 2SB33 (RA 5). Prodam
tudi večjo količino elektron¬
skega materiala. Kupcu, ki kupi
vse skupaj, podarim 5 poten¬
ciometrov z uporabnostjo po
izbiri.

Jožek Krumberger
Vinarje 18 a
62000 Maribor

Tei.: (062) 29-227, po 17. uri.

KUPIM več načrtov za DV letal¬
ske modele. Po možnosti brez
balse.

Matej Koren

Tomšičeva 30

62310 Slovenska Bistrica

PRODAM več materiala za
gradnjo makete male železnice.
Roman Šimenc
Šlandova 5
61235 Radomlje

KUPIM načrt za go-cart in po¬
gonski del za Mehanotehnikin
model na daljinsko vodenje
BMW turbo.

Primož Kozinc
Štrukljeva 13
64240 Radovljica

PRODAM dva akumulatorja
(8,4V-1,2 Ah in 2V-8Ah), dva
elektromotorja (6 in 8,4 V), me¬
hanični regulator hitrosti in
kardan. Ves material je znamke
Graupner ali Robbe.

Janez Vodlan
Podvin nh
62310 Žalec

PRODAM nedokončan letalski
model na DV Amigo (Graupner).
Priložim tudi folijo za prevleko
kril. Cena po dogovoru.

Urban Cevc
Celovška 179
61000 Ljubljana

KUPIM kasetni radio. Ponudbe
pošljite na naslov:

Marjan Vrabl
Mariborska cesta 87
62342 Ruše

40  TIM 1 • 83/84

za ugankarje

Pavle Gregorc

POSEBNA KRIŽANKA

Pod isto številko vodoravno in nav¬
pično vpiši na treh mestih v liku kri¬
žanke par besed, ki sta iz istega
področja (npr. orodji kramp — lo¬
pata). Opisi za te besede niso na¬
vedeni in jih moraš uganiti s po¬
močjo opisane posebnosti in s kri¬
žanjem ostalih besed v liku.
Vodoravno:

1. ..?.., 5. 9. 13. po¬

vezava glave s trupom, 14. ime
slovenskega književnika Golie, 15.
naravni Zemljin satelit, 16. uradni
spis, 17. panelna plošča, 18. mor¬
ski glavonožec, 19. glasbena oz¬
naka za »tremolo«, 20. pritrdilnica,
21. država v Južni Ameriki z glav¬
nim mestom Lima, 22. francosko
žensko ime (Irena), 24. egipčanski
bog sonca, 25. lahkoatletski rekvi¬
zit, 26V. RED 3V ŠOLI4, 27. pes
vitke postave s prisekanim repom
in kratko ravno dlako, 28. trušč, 29.
središče Gorenjske, 30. prebivalka
Nemčije.

Navpično:

12. drugo ime za kita sab-
Ijarico, 3. angleško žensko ime
(Catherine okrajšano), 4. avtomo¬
bilska oznaka Kutine, 5. 6.

pozdrav starih Rimljanov, 7. ljub¬
kovalna oblika ženskega imena
Jela, 8. znak za kemično prvino
aluminij, 9.10.  ženski osebni
zaimek, 11. avtomobilska ozna¬
ka Makarske, 12. »orodje« otrok,
14. nasad v mestu, 15. majhna,
oknu podobna odprtina, 17. v dlan
stisnjeni prsti, 18. kraj pod Velebi¬
tom, znan po močni burji, 19. voja¬
ško oklepno vozilo, 21. tuje moško
ime, 22. veletok v zahodni Evropi,

24. glavno mesto Italije, 25. sogla¬
snika v besedi DEPO, 26. znak za
kemično prvino stroncij, 27. ime
črke P.

PREGOVOR
NA ČRTICAH

1. - E-L-

2. S-R-N I -

3. -MA

4. VE-JE

5. - R-K

6. -DE - J -

7. - E- T- LITER

Na vsako črtico vpiši eno črko tako,
da dobiš besede naslednjega po¬
mena:

1. radost, veselo razpoloženje, 2.
strežaj, 3. oprava, 4. obnašanje, 5.
prostaški človek, 6. dela prost dan
v tednu, 7. sto litrov.

Ob pravilni rešitvi sestavljajo
zaporedoma brane dodane črke
na črticah slovenski pregovor.

POVEZANI ZLOGOVNI
MAGIČNI LIKI

V posamezno polje lika vpišite en
zlog zahtevane besede. V vseh
likih vodoravno in navpično:

I. lik: 1. podvodni izstrelek z lastnim
pogonom in krmilnim sistemom,
namenjen za uničevanje ladij, 2.
žival, ki kikirika, 3. prebivalka doli¬
ne.

II. lik: 1. manjša ladja, opremljena
predvsem s protipodmorniškimi
sredstvi in orožji, 2. radost, 3.
spreminjanje trdne snovi zaradi to¬
plote.

III. lik: 1. edinica, 2. vest, sporočilo,
3. lomastenje z nogami.

IV. lik: 1. risani film, 2. plitek in ozek
čolniček za enega veslača, 3.
znana ruska ljudska pesem.
Srednji lik: 1. stranica v pravokot¬
nem trikotniku, 2. temina, 3. ural-
sko-altajski narod.

Pavle Gregorc slikovna križanka

Spet objavljamo slikovno križanko, ki pa je
letos za spremembo spet nagradna. Izmed
tistih, ki bodo križanko pravilno rešili, bomo

tri izžrebance nagradili z lepimi knjižnimi
nagradami.

B6 — RAZSTAVA IZDELKOV OTROK IZ VZGOJNO VARSTVENIH
ORGANIZACIJ MARIBOR

MOTO RAZSTAVE: ZNA NAPRAVITI.

NAMEN RAZSTAVE JE POKAZATI, KAKO LAHKO S PREPROSTIM
OBDELOVALNIM ORODJEM IN ODPADNIMI GRADIVI RAZVIJAMO
PRI OTROCIH SPRETNOSTI, DELOVNE NAVADE, ODNOS DO DELA,
GRADIV IN ENERGIJE TER RAZVIJAMO USTVARJALNOST.