SLOVENSKI ŠPORTNI LIST Ljubljana, četrtek, 15. februarja 1962 cena 20 din leto xvm. — št. 12 Jugoslovanski nogometni pokal Hajvečje presenečenje poraz Hajduka Crvena zvezda je premagala Maribor s 5:1 — v^; lufatovfe, 7^, Ostali rezultati Radnički (Sombor) : Haj- po*(,er' duk 1:0 — Sloboda : Bačka 2:1 — V nedeljo na sporedu četrtfinale Včeraj so odigrali še zadnje zaostale tek n;e za W jugoslovanski nogometni pokal. Srečanja so bila zelo zanimiva in eno izmed njlk se je končalo celo s sen-jBL zacionalnim rezultatom. V mislih imamo namreč po-W raz Hajduka v Somboru. Mariborski nogometaši so odpotovali s skromnimi željami v Beograd, kjer pa so kljub borbenosti prejeli dober zalogaj golov. Slo-boda je sicer težko opravila z Bačko, a se je kljub temu uvrstila v četrtfinale. Nekaj podrobnosti o včerajšnjih srečanjih. Orv. zvezda: Maribor 1 5:1 (2:1) Pograd, 15. febr. — Včer^aj po-je bila na stadionu JLA V Beogradu tekma osmine finaila ^ugometnega pokala Jugoslavije Crveno zvezdo in Maribo-Teikimo so odigrali v zelo težkih pogojih, v zelo hladnem demonu, poleg tega pa je med Vso tekmo močno snežilo. To je prva nogometna tekma v le-em letu v Beogradu in se-^6da tudi prvo srečainje Crvene vearig 2ia povratku s turneje po u*ni Ameriikii. Kljub izredno sla-. &ra'U vremenu je prišlo na tekmo gledalcev. Crvena zvezda: Stojanovič, M. ®ekularac, Miličevič, Škrbič, Po-Povie, Malešev, Stipič, Maravič, ^uain^ki (Miloševič), D. Sekula-Jacz Melič. i vabič, Jovanovič, To- Canjek, Krejač, Bolfek, So-Markovič, Arnejčič, Dolenc, (Blaznik). Sodnik: Nedeljkovsiki (Skoplje). Napadalna petorka Crvene zve-Jte ie bila včeraj v odlični formi. -m-aga Crvene zvezde je sicer poginoma zaslužena., vendar je vse-ak -r izražena s prev“ Hajduk: Jurič, (Delič), Kuci, Be-go I, Gara v, Brki ja ča, Kozlina, Papec, (Tomljenovič) Vukas, An-kovič, Bego III, Senauer. Zmaga Radničkega je popolnoma zaslužen a. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, čeprav je imel Hajduk nekaj premoči. Kljub temu pa so tudi domači nogometaši imeli nekaj lepih priložnosti in eno izmed teh je izkoristil Po-zder, kj je iz neposredne bližine PRVI GOSTJE v Zakipanih precizno zadel mrežo*. Vratar Hajduka Jurič je imel polne roke dela in je že v prvem polčasu re- v prvem polčasu mnogo priložnosti, da bi dosegla gol. Sele v začetku drugega polčasa je Bačka dosegla vodstvo, vendar je navdušenje trajalo komaj dve minuti, ko je N e met z avtogolom izenačil. Po tem golu se je razvila zelo groba igra, ko so se igralci tolkli, med seboj po nogah in sodnik Stankovič je M orača in Stankoviča izključili iz igre. Radnički (Sombor) : Hajduk 1:0 (1:0) Sombor, 15. febr. — Na igrišču v Somboru se je včeraj zgodila naj večja senzacija letošnjega tekmovanja v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal. Radnički je premagal Hajduka z 1:0. Radnički: Pezel, Utvič, Vrbaški, Zakopani, 15. febr. — Ka- stavi NDR in Zahodne Nem-kor javljajo številne časopis- eije druga ob drugi, kar so ne agencije so mnogi narodi/ nekateri skušali spraviti v ki bodo sodelovali na letos- posebno senzacijo. Toda prednjem svetovnem prvenstvu sfavmk reprezentance Zahod-v klasičnih disciplinah od 18. 110 Nemčije dr. Stober je iz-. . do 25. februarja v Zakopa- javil: — V Zakopane smo &1 najmanj dva zanesljiva gola. ^ na poljSike že pri,speli prišli tekmovat Tu ni nobe-V drugem polčasu je igrai Haj- y to zimskoJ kjer tu- nih problemov. Mi smo šport- di trenirajo. Doslej se je niki! — zbralo v tem kraju okrog Zanimanje za prvenstvo je 300 smučarjev, ki so bm s ;,zre{jno veliko, kar dokazuje, sprejemom zelo zadovoljni. da go prBli v Zakopane po-V Zakopane so dopotovali sebni poročevalci in radijski tudi Jugoslovani. Za prven- ^er televiizijsiki komentatorji stvo so se prijavil, smučarji iz lg dežel. Zanimivo je, da Avstrije, Kanade, CbSR, Bol- da je prišlo največ novinar-garije, Finske, Francije, Mad- jev iz pioske _ 25, Norveška žarske, Italije, Japonske, Nor- jih je p()sJaja 21, Švedska 20, veške, Poljske,. Romunije, ND[R 19_ Tudi Jugoslovani so Sredice, po,s]ai; večje število posebnih duk z vetrom, vetidar zelo nervozno, tako da sita se posebno Bego in G arov kar kosala med seboj kdo bo zapravil več priložnosti. Tako' se je to srečanje končalo z zmago Radničkega, Hajduk pa je moral zapustiti to tekmovanje. Srečanja v nedeljo V nedeljo se bo tekmovanje za jugoslovanski nogometa! pokal nadaljevalo. Srečali se bodo tile na- Sovjetske zveze, sprotniid: * Švice, ZDA, NDR. Zahodne V Zagrebu — Dinamo : Sarajevo Nemčije in Jugoslavije. Večina tekmovalcev je nastanjena v hptblu Bristol, ki je v Subotici — spar.taik : Sloboda odet z zastavami različnih v Somboru - Radnički : Crvena dežel. Mnogi komentatorji so zvezda , takoj opazili, da vihrata za- it Mostam — velež : Beograd JbStatorn, Ce vemo še to, da L1a na igrišču debela plast snega, Potem je jasno1, da je cmagji zvezds botrovala tudi od-teiaa hottidicija. Nag lepši gol teik,-. e j'2 bil tisti, ki ga je dosegel "te ra vic v 49. minuti z močnim -‘'elom s 16 metrov. Edlnii gol za Maribor je dosegel olenc v 40. minuti iz 11 metrov-ki j,o je zaikniivill Miličevič, fteniiborčani so imeli le dve pri-n-ositi za gol. Bačka : Sloboda 1:2 (0:0) poročn va1ce v. Japonski feiovadci v Zagrebu in Trbovljah Beograd, 15. febr. — Včeraj so dopotovali z letalom v Beograd japonski telovadci, ki bodo- nastopili v Jugoslaviji na dveh nastopih. 17. februarja v Trbovljah in 19. v Zagrebu. Proti Japoncem ne bo nastopila naša državna vrsta, ker za tako težko srečanje še ni pripravljena. V Zagrebu bodo nastopili proti Japoncem Alojz Petrovič, Marcel Markulin. Boris Men-čiik in Meglaj. V reprezentanci Japonske ne nastopajo tekmovalci, ki bi bili v svetu že znani. V bila včeraj odigrana zaostala jugoslovanski pokal med jpčko m Slobodo iz Tuzle. Zma-* so gostje z 2:1. Gole so d-o-. Sh za slobodo: N omet (avtogol) minuti in Josič v 59 minuti, za Račko pa je dosegel Rajšp 's minuti. Sloboda; Hajrovič, Jovanovič, Anovič, Sehič, Stipič, Ivoš, Josič, .Juvančič, ^ačka Palanka, 15. febr. — Tu V soboto zvečer bo v Ljubljani na GR medrepubliško boksarsko srečanje reprezentanc Slovenije in Srbije. V izbranem moštvu Srbije bo nastopil tudi Stankovič (bugor), ki ga vidimo na sliki v Borbi s Francozom Cosentino, ki ga je premagal z 2:0. Vec o tem srečanju berite na 4. strani * 49 Gol kanovi*; Mehika vabi Evropejce Nes aroš, (A,.amoviž) gijački. , ®3'6ka: Jugovič, Morača, Dam-jjbovič, Kirtič, piznanov, Nemet, JJpP, Zivkovič, Hadžibeganovič, Outinavlč (Miškov), Vodalov. a,^'ua je izpustila priložnost, da 1 Premagala Slobodo saj je imela ^Panje za Markoviča 4S’15-febr- Na le- XXV. mednarodnem J1 venstvu Francije v namiz-tenisu, ki bo od lf>. do • februarja v Nancvju, bo .^topilo 120 najboljših ev-cj bsikih igralcev. Tuje a,gen- Jnveatiis:RealO:1(0:0) Mexico Cyti. Pred svetovnim prvenstvom v Čilu bodo Torino, 15. febr. — Predglijc z 1:0. Edini gol tekme nogometaši Mehike odigral. (,koiii 70WW gledalcev je bila je dosegel Rudolf Kučera v tudi nekaj pnjatelj&k.h te- v£emj v Torinu odigrana 59 minuti igre. Povratno sre-kf-rn. Tako so se že dagovo- prvenstvena tekma četrttina- Čanje bo 26. februarja v Lon-rili za tekmo z reprezentanco la m evropski pokal prva- domu. kov med italijanskim prva-kom Juventusom in znanim večkratnim evropskim prvakom Realom iz Madrida. Zmagal je Real z 1:0. Gol je dosegel v 69 minuti igre AUre-do di Stefano. Povratna tekma bo 21. februarja v Madridu. Olimpija : Zagreb Jutri v petek, bo ob 19. uri na Gospodarskem razstavišču prijateljska rokometna tekma med članom I. zvezne lige Zagrebom in ljubljansko Olimpijo. Kot predtekme bodo od 12.30 dalje na sporedu tekme zimske rokometne lige. Walesa. V dogovoru pa so še z nogometno zvezo Škotske in Avstrije. LESTVICA ITALIJANSKE NOGOMETNE LIGE Namiznoteniška reprezentanca na poti v Francijo i Je omenjajo, da je resen __ _____ ______i - __: Dukla : Tottenham 1:0 (0:0) Ljubljana, 15. feb. — Včeraj zvečer je iz Ljubljane odpo- __j_j_,___^ ________ tovala v Francijo namiznote- 'Sfididat za prvo mesto pri niška reprezentanca, ki bo oških posamezno naš Voji- nastopila na mednarodnem *'av Markovič, za katerega namiznoteniškem prvenstvu da ne bi smel dovo- Francije v Nancyju. V repre- .... ''M- da bi ga kdo oviral pri zentanci so: Vojislav Marko- pokal prvakov je smoc. v Padova gojitvi pomembnega našlo- vic, Janez Teran in Željko Pragi ceSki prvak Dukla pre- Lecco Hrbud ter Plutova in Pirčeva, magal ustrezno moštvo An-udmoje •Proga, y. „ Flor an lina Inter Milani Ronna Bologna Atalanta Juventus Torino Palermo Ca tani a Mantova Spal Sampdoria Vicenza 15. febr. — V prvi teikrni četrtfinala za evropski venecia . - * • " v 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 24 25 24 25 25 7 6 4 7 5 8 8 9 6 7 10 8 9 6 10 31:30 7 7 11 23:37 6 8 11 23:33 4 9 11 20:32 4 9 12 21:34 5 C 13 22:32 3 10 12 18:32 3 3 19 24:51 45:20 46:26 57:28 46:26 41:32 29:26 38:34 29:29 17:20 22:30 SLALOM ZA AVSTRIJKO JAHN Chamonix, 15. febr. — Na tako imenovanih »Svetovnih smučarskih igrah« v Chamo-nixu bi moral biti včeraj na sporedu smuk. Ker pa je ves dam snežilo in je padlo več kot en meter novega snega, so organizatorji spremenili spored tekmovanja in pripravili progi za slalom. Progi sta imeli 150 metrov višinske razlike im vsaka po 51 vratič. Na startu je bilo 51 tekmovalk, najhitrejša pa je bila Avstrijka Jahn s 94.84 sekund. Rezultati: Jahn (A) 94.84, M. Goitschel (F) 96.50, Netzer (A) 98.12, Astrid (N) 105.61. Henneberger (ZN) 105,95, M. Le-duck (F) 105.219, Mayers (ZDA) 105.41. V ponedeljek ob 6.45 uri so *.aši smučarski reprezentanti odpotovali v Zakopane naših ijlrišcih Sfelek, 18. februarja ROKOMET: Ljubljana na GR, zimska rokometna liga. Moški: Olimpija II : Slovan, Radeče : Olimpija II, Svoboda : Šentvid, Radeče : Svoboda, Mladost : Krim, Slovan : Radeče. Zenske: Olimpija : Svoboda, Spodnja Šiška : Mladost, Mladost ; Slovan. (Pričetek ob 12.39. Prijateljska tekma Olimpija : Zagreb (ob 19. uri) NAMIZNI TENIS: Nancy. Mednarodno prvenstvo Francije (od 18. II ) SMUČANJE: St. Gervais (Francija). Mladinski kriterij v alpskih disciplinah Sobota, n. februarja SMUČANJE: Zakopani, Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Slovesna otvoritev (ob 18. uri) DRSANJE: Moskva. Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju (do 18 II) TELOVADBA: Trbovlje. Nastop japonskih telovadcev (ob 19.30 uri) BOKS: Ljubljana na GR. Slovenija Srbija, prijateljsko srečanje (ob 20. uri) NAMIZNI TENIS: Kavne. Turnir II. zvezne lige — zahodni del. Ivangrad — Turnir II. zvezne lige — vzhodni del Nedelja, IS. februarja SMUČANJE: Zakopani. Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Tek na 39 km (ob 8.30 uri), Skoki za kombinacij o- (ob 11. uri), Skoki na manjši skakalnici (ob 13.30 uri). Zelenica — Našičev smuk. Kranjska gora — Zimske šolske igre za prvenstvo srednjih šol in šolskih športnih društev (ob 9. uri) KOLESARSTVO: Luxemburg — Svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu ORODNA TELOVADBA: Trbovlje. Zasavje : Ljubljana, Maribor : Celje. Liga okrajnih reprezentanc NOGOMET: Četrtfinale za jugoslovanski pokal — Dinamo : Sarajevo, Velež. : Beograd, S pa r-tak : Sloboda, Radnički (Somb ) : Crvena zvezda MODELARSTVO: Ljubljana na GR. Nastop modelarjev KOŠARKA: Ljubljana na GR Zimska košarkarska liga (ob 14. uri) Ponedeljek, 19. februarja SMUČANJE: Zakopani. Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Tek na 15 km za kombinacijo (ob 9. uri). Tek na 5 km ženske (ob 11. uri) ORODNA TELOVADBA: Zagreb. Nastop japonskih telovadcev Torek, 20. februarja ROKOMET: Ljubljana na GR. Zimska rokometna liga. Meški — Olimpija II Krim, Olimpija I : Slovan, Sloboda : Mladost, Šentvid : OUm.pi.ja II, Olimpija I : Krim, Šentvid : Slovan Zenske — Slovan : Spodnja Šiška, Mladost : Olimpija, Svoboda : Slovan (ob 12. M uri), Ljubljana : Beograd, prijateljsko srečanje mestnih reprezentanc (ob 19. uri) SMUČANJE: Zakopani. Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Tek na 15 km (ob 10. uri) Sreda, 21. februarja SMUČANJE: Zakopani. Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Tek na 10 km ženske (ob 10. uri> Četrtek, 22. februarja SMUČANJE: Zakopani. Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. . Štafeta 4 X 10 km (ob ». uri) NAMIZNI TENIS: Wupperta! — Zahodna Nemčija : Jugoslavija Koperska športna razglednica : i Vso slovensko obalo slovenski športniki dobro poznajo. Mnogi jo obiskujejo, kadar se hočejo čimbolje pripraviti na težka tekmovanja, mnogi odhajajo tja, ko jim je potreben počitek. Kolikokrat smo že zapisali, da so se v Kopru pripravljali na sezono nogometaši najrazličnejših nogometnih klubov, v Ankaranu mnogokrat gostujejo košarkarji Olimpije, v Seči ima svoj dom Zveza za telesno kulturo, kjer so športniki seveda najbolj pogosti gostje. Ob slovenski obali iščejo kvaliteto? V pogovoru s ielesnokulturnimi delavci koprskega okraja, se je samo po sebi izoblikovalo vprašanje kvalitetnega športa. Vsi vemo, da so pri nas velika naprezanja med drugim tudi zato, da bi povečali skrb za kvaliteten napredek posameznih športnih panog, saj ne moremo mimo ugotovitve, da je kvaliteten šport prava stimulacija za mladino, ki se želi ukvarjati s telesno kulturo. Napak bi bilo tudi na tem področju, v našem primeru na Koprskem obračati hrbet temu problemu in zariti glave v pesek kakor noj, pri tem pa misliti samo na splošne probleme telesne kulture, ki jih je povsod dosti in ne samo ob slovenski obali. Slišali smo od merodajnih teles-nokulturnih delavcev, da je v Koprskem okraju vrsta športnih panog, ki bi lahko z ivečjim trudom kot doslej, dosegale nadpovprečno ra-iven. Seveda, je tudi tu vse polno organizacijskih in tehničnih težav, ki se stavijo na pot pri razvoju posamezne športne panoge. Tovariš Miloš Strgar je med drugim poudaril, da je na tem področju Slovenije veliko zanimanje predvsem zn vodne športe. Dokazoval je, da je na primer plavanje tista športna panoga, ki bi lahko v najkrajšem času zaživela v največjem sijaju. Pa pojdimo še dalje. Košarka je bila nekoč prav na Primorskem med najbolj priljubljenimi zvrstmi, ved-dar se zaradi objektivnih težav (pomanjkanje igrišč, strokovnih kadrov, pokritih dvoran itd.) ni razvijala tako kot na primer drugod po Jugoslaviji, kjer so košarkarskim delavcem priskočili na pomoč tudi gospodarstveniki, ki so upoštevali nasvete košarkarjev in gradili dvorane, provizorije in druga igrišča, vse v skladu z našim gospodarskim in telesnokulturnim razvojem. V Izoli je razvito veslanje. Slišali urno že veliko pohvalnega o veslačih iz Izole, ki pa se spet iz objektivnih pogojev (morda tudi iz subjektivnih?) niso dokopali do takšnih rezultatov, kot jih terja današnja stvarnost in dani pogoji. Pa pojdimo še koraj naprej. Nekoč, je bila prav na tem področju odbojka ena najbolj popularnih panog in ni bilo moštva, ki bi z lahkim srcem odpotovalo k morju in prav tam iskalo potrebnih točk. Tudi nogomet ima svojo tradicijo. Pa spet so se pojavile težave, ki jih funkcionarji in ljubitelji nogometa pod nobenim pogojem niiso mogli rešiti. No, in atletika? Naši atleti se na primer pripravljajo za letošnje evropsko prvenstvo v znanem obmorskem kraju v Makarski. Slišali smo, da so tudi v Kopru vsi pogoji, dd bi ta športna panoga zaživela, morda bolje, kot na primer v Celju, Ljubljani ali v Mariboru. Ob tem pogovoru se je porodila misel, da bi morali tudi na Koprskem misliti na kvaliteto oziroma na pospešeno prizadevnost ene same športne panoge, ki naj bi pomenila začetek prizadevanja pri naprezanju za kvaliteten razvoj športne dejavnosti na Primorskem. Danes imamo dovolj možnosti, da tsi ob specifičnih primerih drugih okrajev in mest v naši državi izberemo športno panogo, jo stimulativno podpiramo in ji omogočimo hitrejšo kvalitetno rast. Tako kot drugod, bi morali imeti tudi v Kopru posebej določene finančne vire, namenjene samo za kvalitetno rast določene športne panoge. Na samih Koprčanih je, da oni odločijo katera bo ta panoga. Prepričani smo, da jih bo pri tej izbiri podprla tudi Osrednja republiška Zveza za telesno kulturo, seveda pa bodo morali domačini tsami poskrbeti za to, da si bodo izbrali tisto panogo, ki ima trenutno največje pogoje za hiter vzpon. Pohitimo pri tej izbiri in videli bomo, da mladina ne bo stala ob strani! Tudi prebivalci teh primorskih krajev so se že navadili na te športnike in jih radi sprejmejo v svojo sredo. Ko pa smo se pred nedavnim oglasili v Kopru, da bi čim več izvedeli o razvoju športa ob slovenski obali, nas je nekdo vpra: šal: Zakaj športniki hodijo na Primorsko samo na priprave ali na počitek, zakaj ne pridejo večkrat tudi na kakšna tekmovanja ... ? Morda je tu vozel, katerega morajo slej ko prej odvoz-Ijatš vsi tisti, ki jim je šport ob slovenski obali pri srcu. Marsikaj so v teh krajih, ki jih tako radi obiskujemo, že storili. Pridnih rok ne manjka, športnih igrišč je vedno več in vedno jih pomagajo graditi športniki sami. Ustanavljajo delovne brigade, se posvetujejo s strokovnjaki, skratka na prvi pogled vse v najlepšem redu! Vse kaže, da tudi s strokovnjaki, ki naj bi dvignili posamezne športne panoge na višjo raven, ni posebnih težav. V Kopru, Izoli ali Piranu živi in dela cela vrsta nekdanjih reprezentantov v najrazličnejših športnih panogah, tam je tudi precej takih, ki so opravili študij na visokih šolah za telesno kulturo, mimo teh pa še cela vrsta učiteljev za telesno kulturo v šolah. Z drugimi besedami: imajo vse in obenem nič. Slovenska obala je namreč v telesni kulturi dokaj slabo razvito področje. Res je, da ni bilo prav nobene dediščine, da je še vedno tu in tam čutiti sledi italijanskega jarma, res je tudi, da bi si vsi prebivalci tega območja želeli, da hi njihova telesna kultura, posamezne športne ekipe in seveda tudi posamezni športniki, dosegli v čim krajšem času čim večje uspehe. Le redki so športniki ali športne ekipe s Slovenskega primorja, ki so s svojo kvaliteto presegli mejo svojega okraja. Tekmovanja, ki jih prirejajo so sicer zanimiva, niso pa taka, da bi privabila na igrišče tisoče in tisoče ljubiteljev športa. Slišali smo tudi mnenje, da so športniki v teh krajih preskromni. Ne smemo namreč pozabiti, da je prav to področje v zadnjih letih stopilo velik korak naprej v gospodarskem razvoju, zrasla je vrsta novih tovarn, stanovanjskih zgradb in drugih pomembnih objektov, v kratkem bodo eni najmodernejših cest v Jugoslaviji priključili še železniško progo ... 2e kratek pregled na vsestranski razvoj koprskega področja nam lahko pokaže, da telesna kultura za vsemi drugimi močno zaostaja. Odpravili smo se torej v Koper z željo, da bi spoznali položaj in možnosti razvoja tamkajšnje telesne kulture, da bi njihove probleme in želje posredovali vsej slovenski javnosti in da bi jim morda pomagali, da bi stopili stopnico višje. Mladina ne drži križem rok Prav nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da kraji na Primorskem, ki so bili priključeni k Jugoslaviji niso imeli tako rekoč nobenih športnih objektov* Ta revna dediščina je vzrok, da telesna kultura ni dosegla take ravni kot bi jo lahko, šele z mnogimi napori so v posameznih krajih zgradili najnujnejše objekte, ki pa še vedno ne morejo reševati tega perečega problema. Posebno v zadnjem času se lahko v oseh obmorskih občinah, to je v Ko,pni, Izoli in Piranu pohvalijo z nekaterimi novimi objekti. V Kopru so končno le dobili potrebna sredstva za ureditev stadiona, v načrtu pa imajo gradnjo vodnega centra v Semedeli, ki bo prav gotovo prispeval, da bo tudi plavanje nekoliko bolj zaživelo. Toda s tem pa še vedno ne bodo rešeni vsi problemi okrog Objektov v Kopru, saj je znano, da veslanje, ki je bilo pred leti ena najbolj priljubljenih panog v tem Koperski mozaik Da bi bila podoba telesne kulture v krajih ob slovenski obali še popolnejša, smo zbrali še nekaj podatkov, misli in želja tamkajšnjih športnikov, delavcev, ki delajo na tem področju in vseh, ki želijo, da bi bili nedeljski poldnevi pestrejši, da bi bile dobre športne prireditve vedno bolj pogoste in da bi tudi najboljši športniki večkrat našli pot v Koper, Izolo, Piran ali kak drug kraj. ■ Občutimo zelo veliko pomanjkanje funkcionarjev, ki morajo delati v okrajni zvezi, v občinskih zvezah in seveda tudi v društvih. Mnogi izgubljajo voljo, ker je borba za finančna sredstva vendarle pretežka in rodi po navadi skromne rezultate. ■ Šolski športni dnevi so ob slovenski obali mnogo bolje organizirani, kot marsikje drugje. Nižji razredi imajo v teh dneh razne izlete, višji razredi pa v okviril šolskih športnih dni že dobro organizirana športna tekmovanja. Prav nič nenavadnega ni, če šola prosi športnega strokovnjaka za sodelovanje pri šolskem športnem dnevu, seveda pa le-ti vedno priskočijo na pomoč, kadar je treba. ® V Piranu je približno 1000 šoloobveznih otrok. Za vso šolsko telesno kulturo pa so lani namenili le 10.000 dinarjev! Torej ni nič čudnega, če je tudi nakup ene same žoge velik problem in če se otroci šele v petem razredu seznanijo z raznimi športnimi igrami z žogo. ■ V Piranu je društvo Partizan dobilo 1 milijon dotacije s 'catoro mora vzdrževati telovadnico, plačati hišnika, kurjavo, elektriko itd. Kadar šola prosi za finančno pomoč dobi odgovor, da je denar namenjen telesni kulturi, prejelo društvo Partizan. ■ V občinskih povezavah za telesno kulturo nimajo profesionalnih sekretarjev in zato probleme telesne kulture rešujejo stihijsko, takrat kadar pač imajo čas ali pa sploh ne. Zato še nismo dočakali, da bi problemi telesne kulture prišli na dnevni red zasedanj Okrajnega ali občinskih odborov. ■ S sredstvi, ki so jih dobili od davka na promet z alkoholnimi pijačami so popravili -vrsto zapuščenih objektov, predvsem stadion v Kopru in še nekatera druga. • Čeprav je športnih objektov še vedno premalo, so vendar le marsikaj naredili s svojimi rokami. Najlepši objekt je gotovo telovadni dom v Sežani. V Dekanih so naredili šolsko igrišče, v Škofijah so popravili telovadnico in balinišče, poleg tega pa so v raznih krajih zgradili odbojkarska igrišča. B Športniki, ki potujejo iz teh krajev na razna tekmovanja po Sloveniji imajo velike težave. Koper je od raznih slovenskih športnih središč. (Maribor) zelo oddaljen, mimo tega pa nima železniške zveze. Tako morajo tekmovalci potovati z avtobusi, kar pa je seveda mnogo dražje, ker ni nobenih popustov. Tako je na primer pot članic rokometne sekcije pri TVD Partizanu Piran y Maribor veljala nad 80.000 dinarjev! Seveda se skoraj redno dogodi, da izgube najmanj po en delovni dan. ■ V Kopru so imeli pred leti precej močan veslaški klub. Funkcionarji tega kluba so z velikimi napori pridobivali mladino za to športno panogo, ki je nekaj časa z precejšnjim navdušenjem sodelovala. Toda. sosedje O problemih telesne kulture na koprskem se govorili predstavniki Okrajne zveze za telesne kulturo, društev TVD Partizan in športnih drnštev. V razpravi so sodelovali: dr, Svetozar Polič, Miloš Strgar, Miljutin Vesel, Mnr-ce5 Djnrdjevie, Janez Knol, Boris Jurca in člani našega uredništva. veslaškega klubu so bili jadralci na vodi, ki svojo dejavnost razvijajo s precej manjšimi napori kot veslači. Zato je mladina kaj hitro zamenjala klubske barve in se preselila k sosedom — jadralcem, kjer ni lil znoj v poto kih. kot temu rečemo. S Odbojka je bila včasih v " Kopru na visoki lavni. Sedaj pa je skoraj popolnoma izumrla. Toliko bolj pa se je odbojka povzpela v Izoli, Zato lahko sedaj opazimo kaj čuden pojav, da hodijo koprski odbojkarji igrati odbojko v Izolo... okraju, ne more ponovno zaživeti prav zaradi tega. ker veslači nimajo primernih prostorov. S telovadnico, ki jo bodo zgradili pri novi šoli, bodo le delno rešit* problem zimske vadbe in se bodo morali tudi v Kopru čimprej odlo' čiti za večji pokrit prostor, ki bo namenjen za treninge in pa za P0' membnejše športne prireditve. Tudi v Izoli so že pred leti zgradili delavski športni center, ki sod1 med pomembne pridobitve tega obmorskega kraja. Zgradili so tudi doO" stezno kegljišče in pa strelišče. Tovarna iDelamarist pa je priskočil na pomoč veslačem, ki so s preureditvijo skladišča dobili lep hanga* za čolne. Nekajletno prizadevanje Pirančanov, da bi dobili svoj športni park že dobiva dokončne oblike. Lani >° namreč s pomočjo mladinske delovne brigade, ki je štela 45 članov, opravili precej pomembnega dela tem objektu. Dokončali so košarkarsko in rokometno igrišče in zgradi*1 tudi potrebne tribune. Opravili tudi dela pri kanalizaciji in uredil še prostor za skok v višino in daljino. Lotili so se tudi steze za na 160 metrov in pa nogometneg^ igrišča Tam so opravili že vsa V0.' trebna zemeljska dela. letos pa boo z delom nadaljevali. Ker je igri*ct Uk nad prepadom so ga morali ra’ varovati s posebno mrežo v dolztv 230 metrov. , Kot smo že omenili, je večino oe, opravila mladina sama, plačati 5 morali le delavce ■ za zidarska deljr • Jr je delala šest do osem, pa W Občinska seveda podpr‘" zavedajo, da * ki lih ‘vlagajo 'obro obrj sl oval a. Letos bodo z. delom nadt Ijevoli in imajo zalo zopet obijaj Ijenih prerei s-edstev Upajo pa- 1 bodo lahko kmalu zgradili prePu trehne garderobe Pred kratkim so r> Piranu tudi precej s-edslep za napravilo ^ lovadnice V načrtih pa imajo 'u gradnjo plavalnega bazena Prav zadnjem času pa je mnogo got>V‘ Mladina je bila o brigadi mesec t pol in je delala šest do osem. pa di deset ur na dan je napore mladine saj še lam dobro bodo vsa sredstva, gradnjo športnega parka, dobro t Lf, o športnem turističnem centru o v., ciji Uvnjmo. da r ' načrtih Kaže torej da si ho ostalo le P slovenski nb!l! Zelo prizadevajo, da bi s prepo treb čimprej nirrii igrišči mladini čimprej lovili udejstvovanje o telesni kU turi Pa tudi mladina ne drži ž.em rok in z vsemi močmi pornVr^ pri naporih za gradnjo objektov-je bodo nato nudili dovolj drila. razvr Tekmoi/anja po Sloi/eniji Pismo iz Maribora Strelstvo PRVE TEKME V POMURSKI LIGI Murska Sobota — Pretekli teden so pričeli s tekmovanjeni tudi strelci v okviru Pomurske strelske Iflfe. V prvem kolu so bili dosežem naslednji rezultati: Graničar : Mačkovci 164-7:1340, Mira Križanič : Borac 1272:1620, Zvezda : Sograd 1087:1361, Teksti-lac : Polet 1226:1880, Lovec : Veržej 1257:1126, Cven : Ljutomer 1591:1592, Obrtnik : Boris Kidrič 1496:1525, Ilovci : Stane Rozman 996:1306 in Slatina Radenci : Bogojina 1649:1017. Kot je razvidno v I. kolu do večjih presenečenj ni prišlo. Zelo ostra borba pa se je vodila med izenačenima moštvina Cvena in Ljutomera. Smučanje GRAFIČNE ZIMSKOŠPORTNE IGRE PRELOŽENE Grafične zimsko- v Celje ____________________ športne igre, ki bi morale biti Šmohorju nad Laškim, (22, 22,5 m), 2. Spegatj (Vel) 173, (21, 22 m), 3. Rihter (Ljubno) 172 točk (20,5 21 m), člani: Ježovnaik m Zag-ar (ofoa Šoštanj) 196,5 (23, 24 m), 3. Hanžič (Celje) 139,5 (22, 23 m). V tekih je skupno nastopilo le 19 tekmovalcev. Proga je vodila tekače po zgodovinskih terenih znane partizanske XIV. divizije. V potsamezrnh disciplinah so tekmovale mladinke na 3 km dolgi progi, mladinci na 4 km ter člani na 8 km dolgi progi. Rezultati — mladinke: i, Bajdi (Učit.) 16,07, 2. Mastnak (gimm) 16,15, 3. Kralj (učit.) 16,46 itd., mladinci: 1. Vese-laik (girnn) 15,23, 2. Dolganoč (Štore) 15,30, 3. Koren (gimn) 18,12 itd. Člani: 1. Kavka (Štore) 29,34, 2. Kusovnilk (Šoštanj) 34,19, 3. Po-dergajs (Sl. Konjice) 34,33 itd. SMUČARSKE TEKME SREDNJEŠOLCEV Celje — Osnovne šole v celjskem okraju so v zadnjem času izkoristile ugodne snežne razmere ter priredile ob svojih športnih dnevih množične smučarske izlete i-n tekmovanja. Pred dnevi je 250 učencev in učenk Osnovne šole iz Šentjurja pri Celju preživelo športni dan na smučeh in saneh na odličnih terenih Resev-ne. Prav tako pa je 80 učenk in učencev iz žalske osnovne šole imelo podobno tekmovanje . na 1?. in 18. t. m. na smučišč,ih Pri Celjski- koči so preložene kasnejši termin. Predvidoma hodo 3. in 4. marca na smučarskih terenih na Golteli. OKRAJNO PRVENSTVO V TEKIH IN SKOKIH Celje — Na smučifičih na Pa-Šfcem Kozjaku je bilo v nededjo okrajno prvenstvo celjskega okraja v skokih in slalomu. V skokih so tekmovali pionirji, mladinci in člani, in sicer skupno 59 skakalcev. Rezultati: pionirji — 1. Kurnik (šofttanj) 169,5 (20, 20,5 m), 2. Fale (Velenje) 1,56,5 (1«, 17 m), 2 Javornik (Vel) 151,5 (17, 15,5 m) »tal. Mladinci — Vedelj (Vfel) 1«3,5 V okviru JPI je bilo pred dnevi izvedeno občinsko pionirsko prvenstvo Celja na smučiščih pri Celjski koči. Nastopilo je skupno nad 70 pionirjev, ki so tekmovali v smuku. Zmagal je Pilih (I. Osm. šola) pred Grabarjem (Hudinje), Samcem in Stropnikom (Vojnik) itd. V konkurenci pionirk pa je bila med najboljšimi Rozmanova pred Catrovo (III. o©n šola), Ve-strovo (II. os. .š) itd. OBČINSKO PRVENSTVO TUDI V MUTI Muta — V organizaciji TVD Partizan Muta so bile y nedeljo v okviru Občinske zve- ■ Se občni zbori. TVD Partizan-Studenci ima bogato tradicijo in. v nato sbairejtšith preizkušenih odbornikov, ki so znali pritegniti v društvene vrste mlado in staro. Trenutno imajo 684 članov, od tega pa le 10 °/o pionirjev. Zaradi tega si je novi odbor zadal nalogo, da poveča predvsem pionirske vrste. Udeležba članstva na vadbenih urah ni bila zadovoljiva. Zato bodo s primernimi prijemi spet navdušili mladi n o za telovadbo. Prirejali bodo razna tekmovanj a, pozabili pa seveda ne bodo tudi na kakovostno akademijo. Njihov dom in telovadnica sta že potrebna popravila ter upajo na tozadevno podporo. Želijo si tudi več povezanosti in sodelovanja z m/nožičnimi organizaci-jafni. B Strelci za »Zlato puščico«. Strelci občine Maribor-C enter so v nedeljo zaključili tekmovanje za občinsko zlato puščico, v katerem je prvo mesto presenetljivo osvojil član S D Košaki Valenca k z 279 krogi pred državnim reprezentantom in lanskim zmagovalcem Mlinaričem, ki je zaostal le za 1 krog. 3. Jaki (Košaki) 271, 4. Trefalt (Košaki) 267, 5. Bogovič (ZROP-Center) 267 itd. Zanimivo je, da se letos niti ena članica, niti mladinka ni uvrstila na okrajno tekmovanje, ki predvideva naj-m a n j 255 k rog ov. H Odbojkarice »Maribora« so častno zastopale mariborske barve v zvezni ligi, saj zavzemajo trenutno častno 4. mesto. Težave imajo š skupno vadbo ker je nekaj tekmovalk na študiju v Ljubljani. Posebne pohvale je bil deležen na občnem zboru kluba požrtvovalni trener ženske ekipe Marjan Cirer. Članska ekipa ni zadovoljila, saj je v vzhodnem delu republiške lige šele na 3. mestu. V bodoče bodo skušali pritegniti v svoje vrste več mladine in ji posvetiti posebno pozornost. ■ Nogometaši Maribora ki so na skupnih pripravah v Kaštel Go-milci so odigrali prijateljsko tekmo z moštvom tovarne Jugovinil. Tekma se je končala z rezultatom 2:2. Fantje se niso preveč potrudili in so se~štedili za odgo- voren nastop v osmini pokalnega ftnaia proti Crveni Zvezdi v Beogradu. ■ Srednješolci na Poftorju. V prav dobri orgaindczacsiji Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje je bilo v nedeljo na Pohorju sr ednj esolsko prvenstvo mariborskega okraja. Udeležba je bila prav dobra, saj so šole poslale v borbo le svoje najboljše. Borbe so bile zelo ostre, ker je tekmovalcem znano, da bo le 6 najboljših zastopalo okraj na republiškem prvenstvu. Dijakinje — tek na 3 km (nastopilo 20.) Šrešnjar — U 26.36.6, Šubic — I. g. 2IL28.1, Sabota — U 33.58.1, Bajni,k — SŠTV 34.45.2, Gomivnik — SŠTV 43.17.9, Špitaler — 44.43.5. Ekipno: SŠTV — 2.51.59.2 Dijaki — tek na 6 km (41.) Beras — 2IŠ 24.53.2, Bačntk — TSŠ-Ruše 31.13.0, Žmavc — Kov. graf. šola 32.54.3, Graj f — SKŠ 35.57.0, Kosi — SŠTV 37.45.2, Ditinger — ŽIŠ 39.25.9. Ekipno: 1. ŽIŠ 2.25.45.9, 2. SŠTV 3.11.14.6 Dijakinje — veleslalom (13.) Fa- nedl — G. R. 0.45.1, Vogrinec — I. g. 1.00.0, Tevž — G. R. 1.01.0-Vesnaver — I. g. 1.12.3, Šega — I. g. 1.18.5, Nova-k — I. g. 1.19.5. Ekipno: 1. I. g. J33 točke, 2. G. R. 286 točke, 3. SŠTV 185 točke. Dijaki — veleslalom (41.) Zmagaj — SŠTV 0.58.1, Vračko — TSŠ 0.59.4, Wlodyga — G. R. 1.00.2, Jurič — SŠTV 1.01.0, VolČaršetk — G. R. 1.02.5, Može — I. g. 1.04.2. Ekipno: SŠTV 377 točk,G. R. 365 točk, TSŠ 351 točk, VŠ LS 275 točk, I. g. 26l točk, II. g. 183 točk. Skoke so izvedli na 25 m skakalnici pod Železničarskem domom. Nastop M o je 30 tekmovalcev: Cofl-ner — Zlš 198,5 točk, Markovič — G. R. 197.5 točk, Zaipušek — KSŠ 189.5 točk. Pande — G. R. 185, Sedmak — TSŠ 183.5 točk, Senica — Kov. gr. šola 132 točk. Ekipno: TSŠ 709 točk, G. R. 692 točk, ZIŠ 631 točk, IKŠ 571 točk. Šport id tu in tam ■ Nogometna reprezentanca Švice je med svojimi pripravami za svetovno prvenstvo gostovala v Casablanci in iz- smučanju in sankanju. To je bila doslej največja tovrstna zimoko-športna prireditev, saj je sodelovalo kar, 250 tekmovalcev. Tako so se tekme odvijale vse od 9. do 13. ure, in sicer Na Gradišču nad Muto. Predvsem pri mlajših smučarjih je bilo opaziti, da so lr£0rljet1»r^ Mladinci: svojemu namenu. Zato smo se 1. Malavašič (Trbovlje) 152,5, kljub finančnim težavam od- 2. Zupan (Trbovlje) 174,9, 3. ločili zgraditi novo ' ’ ač (Kum) 175,0, ' ‘ ......... (Olimpija) 197,2 itd. ob Dral^oiŽinske^tekm^v 4' ^'ra*‘ kTb“ tudgrazsvefe TEKME VELENJSKIH UČENČEV no. Temeljna dela so že opravljena, sedaj pa nam je potrebna še nujna pomoč merodajnih organizacij, ki so nam sijcer dosedaj že pomaga-Velenje — Osnovna šola le. Rešili smo tudi vprašanje »Miha P. Toledo« iz Velenja trenerja in tako upamo, da je priredila v sredo in četr- bomo v letošnjem letu le us-tek na Paškem Kozjaku šol- peli, da se uvrstimo v slovensko prvenstvo v smuku in ve- »ko ligo, kamor po kvaliteti . ■ Tekmo za trening so od- tečajev smučanja v okviru h so T .Vre,?en^*m S“°Jf Zf zamfI| P?‘f E Crr!' sr* tes: 2 svibfc ssr S: k neira. Srečanje se je končalo neodločeno 2:2. ® V finalu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA v dvoranah je v New Torku Amerikanec McKinlev prema-Sal svojega rojaka Reeda s 6:3, 4:6, 9:7 iu 10:8. V pol-‘inalu je McKinley izločil Avstralca - La ver ja Khi g* ‘i z "Vuzenice12 P rl ‘ni o uir-1 2’45’3’ 2- Sa'ko 2.50.3,' 3. igrišču organizirali kvalifi- kah ie Mrnrva. liouž ^ y?ber 2”’5 itd- Sl,,uk: L kncije doma v Slovenj Grad-MuteJpred sesframa, pSai- ^tnik 055 2 Sajko 0.53,3, 3. smo, da uspeh niik iz Vuzenice itd. Vrstni VeL>er °-56’5 ltck ne b° ,zos4aL red mladincev pa je bil naslednji: 1. Capel (Radlje), 2. Rek (Muta), 3. Verovnik (Radlje) itd. Člani so tekmovali v slalomu in smuku. V Košarko ■ Po nedeljskih prvenstve- slalomu je zmagal Železnik iz nih tekmah italijanske lige so Vuzenice, v smuku pa Sosta- napravili preizkušnjo ali a j zmagala Zgozchiik 'vera Tekmovanje je obse- šarkarjev v okviru Pomurske ko- ![alci jemljejo doping pred P ^ »S*'« ^gozdmk Vera.gal<) ekipno ^ posaJmeJzno iz. terkaratce lige. TakmovaM so tako OBČINSKO PRVENSTVO V SLOVENJ GRADCU Slovenj Gradec — V nedeljo je priredil Občinski sindikalni svet v Slovenj Grad- Murska Sobota — Te dni je bit cu občinsko prvenstvo v vele- ' končan jesenski del prvenstva ko- POMURSKA LIGA tekmami. Predsednik nogometne lige Pasqualc je izbral igralcev iz 10 klubov, ki »o morali na specialni pregled v Firence, Rezultati še niso Znani. V sankanju so tekmovali v enosednih pa tudi v parih. Najboljši čas v parih sta dosegla Jerčič in Sudar iz Mute.V enosedih pa so tekmovali ven konkurence pa je tekmovalo tudi nekaj dijakov in študentov. Proga je merila 600 m z višinsko razliko 160 m in 20 vratcami. Progo so morali tekmovalci dvakrat pre- člani, članice i/n pionirji. Ob za-kljqučku prvega dela je stanje na tabel ah nasledin j e: Članice: ■ V Krynici na Poljskem pionirji, pionirke, mladinke, voziti. Rezultati: 1 Potočnik !? J° pričelo svetovno prve.n- mladinci ter člani in članice. 1.32,3, 2. Aberšek 1 32 5 3 sivo v sankanju. Pri moških " ------ TEKMOVANJE ZA KUSOV POKAL je po dveh vožnjah vrstni red naslednji: 1. Kbhler (VN) “•'21.07, 2. Wojna r (Poiljska) 7:22.67, 3. Asche (VN) 2:22.97, genske — i. Szubert. (Poljska) L55.89, 2. Nyczow (Poljska) L56.09, 3. Rieser (Av) 1:56.34. ® Boksarska komisija drža-Ve Nevv Tork je sklenila od- Gregoir Jože 1.37,7, 4. Gregor Igor 1.38,0 itd. Izven konkurence je dosegla najboljši čas ekipa študentov (Potočnik, Grabec, Vrunč) 4.94,0 pred tovarno UOS (Gregor, brata Trbovlje — V nedeljo je bilo na Vrheh nad Trbovlja- „ . mi smučarsko tekmovanje za LPnovšek) 5.03 itd. Kusov memorial. Udeležili so se ga smučarji Branika in Železničarja iz Maribora, *eti „asl0v svetovnemu pr- Enotnost in Olimpija iz Ljub-, \,k" poltežke kateg. Archiju ijane) grofje Loke, Kuma iz lfloreju, ker ni sklenil dogo- Dobovca, Hrastnika, Zagorja r°r« za dvoboj z Johnsonom, ga skoraj vsi razen omejene komisije priznavajo za Yrvaka. Moore pravi, da se z pdtnsonom, ki ga je že pet-Krat premagal, res ne misli j ''fiti še šestič, ker ue bi bilo ndi nobenega zanimanja za f- l|_V(>boj, kar bi pomenilo ‘Hančni neuspeh. ® V Aspenu se je pričelo in Trliovelj. Ob zelo ugodnih snežnih razmerah in lepem vremenu je nastopilo skupaj 65 tekmovalcev, ki so se po- Rokomet SLOVENJ GRADEC PRED NOVO SEZONO Slovenj Gradec — Preteklo sezono so rokometaši Slovenj 1. Ela,n 4 4 0 0 150: 63 8 2. Sloga 4 3 0 1 117: 34 6 3. Mladost 4 2 0 2 80:101 4 4. Poil e-t 4 1 0 6 74:130 2 5. ESŠ , 4 0 0 4 65:106 0 Pionirji; 1. Mla-dost I. 4 4 0 0 299: 62 8 2. Mladost H. 4 3 0 1 167: 70 6 3. Poleti. 4 2 0 2 123: 95 4 4. Poleti!. 4 1 0 3 55:220 2 5. Mladost m. 4 0 0 4 37:227 0 Murska Sob uta Preteklo i ne- del j o so bile V okviru Pomunsike 7 Ob koncu zime 1957/58 je Hary prvič startal tudi na manjšem zimskem mitingu v dvorani. V Dortmundu je bil 29. marca v tamkajšnji dvorani miting v počastitev obletnice zaltodnonemškega športnega tiska. Nastopili so najboljši nemški sprinterji, od gostov je bil edini tujec Francoz David. Tek v dvorani v zimskem času služi tekačem za pregled njihovega dela v pripravah za novo sezono. Rezultati sicer ne povedo mnogo, saj je tek v dvorani dokaj težaven in to zaradi kratke proge, posebno pa še zaradi neprimerno kratkega izteka. Vendar pa atletom ta zimska tekmovanja le nudijo možnoet nastopanja. Tako so prav ti mitingi tudi popularni in med gledalci priljubljeni. Žal pa je bilo v tem času v Nemčiji kaj malo dvoran, v katerih je bilo možno organizirati atletske mitinge. Tokrat je Hary zabeležil prvo zmago v novem letu 1958. Še več. Premagal je na presenečenje vseh tudi Manfreda Germarja. Oba s Haryjem sta pretekla progo v istem času 6,1 sekunde, vendar je bil Hary za malenkost hitrejši v cil ju. Sledili so Francoz David pred Maletzkim, Mahtendorfom in Fiittererjem. Že v prvih tednih nove sezone je bilo v časopisih zapisano: Nadarjeni sprinter še zdaleč ni pokazal vseh svojih zmožnosti. Od njega pričakujemo še mnogo več! Ta trditev je bila zelo spodbudna in povsem na mestu, pravi Hary. Prepričan sem bil v sem se počutil na popolen uspeh zimskega dela ter progi povsem močnega, hitrega in zanesljivega. Zaradi evropskega prvenstva, ki bo že v mesecu avgustu v Stockholmu, so bila vsa tekmovanja in srečanja na programu zelo zgodaj. Velikega pomena pa je bilo takrat prav državno prvenstvo v Hannovru, kajti kdor je hotel potovati na Švedsko, si je moral prav v Hannovru pridobiti vizo oziroma mesto v izbranem moštvu Nemčije. Že v mesecu juniju sem nastopil v izbranem moštvu Nemčije na meddržavnem srečanju Turčija : Nemčija v Carigradu. V odsotnosti Germarja, ki zaradi zadržanosti ni mogel potovati z nami, sem bil tako favorit za najboljše mesto. In res. Zabeležil sem svoje prve mednarodne zmage. Tako sem v Carigradu zmagal v teku na 10« metrov pred Fiittererjem v času 10,5 sekunde. Bil sem presenečen. Dosegel sem nato še dve zmagi. V kratkem presledku sem namreč še v teku na 200 metrov zabeležil čas 21,2 sekunde in prvi pred Mahlendorfom pritekel tudi v cilj. Končno sem zamenjal Germarja tudi v štafeti, in sicer kot zadnji tekač in tako že tretjič prvi pretrgal ciljni trak. Ob povratku v domovino smo se pomerili še z Grki v Atenah. Tudi tu sem z uspehom nadaljeval tradicijo Germarja in zmagal na 100 metrov v času 10,4 sekunde, na 200 metrov pa v času 21, 3 sekunde. Na osnovi svojih zadnjih uspehov in zmag v Turčiji in Grčiji, sem sklenil na nemškem prvenstvu doseči svoj najboljši rezultat. Že na prvem, uvodnem, mitingu v Frechenu, pa sem imel smolo. Tudi tokrat ni nastopil Gerinar, saj je bilo to le pokrajinsko prvenstvo zahodnega dela Nemčije. Kljub temu, da sem bil popoln favorit, pa mi ni bih) do naslova, ampak sem hotel doseči kot že rečeno svoj rekorden rezultat, lako sem hotel preteči 100 metrov v času 10,3 sekunde. Vendar me je starter že ob prvem startu poklical nazaj češ, da sem pobegnil. Tudi pri drugem poizkusu je sledil drugi strel starterja, kar je pomenilo, da start zopet ni bil v redu. Žal je to bila zame že diskvalifikacija, ker po pravilih na tekmo-vanju tekač ne sme več kot dvakrat pobegniti pri startu. Kljub temu pa sem bil prepričan, da je starter pogrešil, ker sem po mojem imel le izreden občutek za dani znak starterja. V tem sem imel kasneje še mnogo težav in sem moral svoj bliskoviti start, ki je bil popolnoma regularen dokazati tudi na ta način, da sem tek ponovil. Kasneje, na državnem prvenstvu v Hannovru, mi je le uspelo in zabeležel sem 10,2 sekunde na 100 m. S tein rezultatom sem se uvrstil v majhno skupino atletov — tekačev svetovnega razreda. V tem času je Julo namreč tudi v zibelki najboljših atletov v ZDA, bore malo sprinter jev, ki so se lahko ponašali s to znamko.. Moj rezultat je odjeknil dokaj neverjetno, a vendar je bil resničen. merili na 570 m dolgi progi s Gradca zelo napredovali tor 165 m višinske razlike v sla- zabeležili nekaj dobrih re-lomu s 58 vrati. Tekmovali so zu(tatov. Poleg prvega mesta člani in mladinci. Rezultati: v Okrajni rokometni ligi so moštveno: L Trbovlje I. (Ma- zmagali tudi na turnirju in lavašič, Mrzelj, Širše), 2. Tr- to pred Rudarjem, Slovanom ^ —_t-------,__________ bovlje H., 3. Trbovl je III., 4. in Branikom. Zanimalo nas je, svetovno prvenstvo« profe- Škofja Loka II itd. V konku- kakšne načrte so si zastavili košarkarske lige odigrane že tekme X.'in 2. kola spomladanskega dela prvenstva v konkurenci" članov. Članice bodo nadaljevale s tekmovanjem predvidoma šele prihodnjo nedeljo. Rezultati — 1. kolo: Grafi čar : ESŠ 17:S4, Elan U. : Agroservis 30:29, SSTV : Rakičan 60:66, Elan I. : Sloga 115:46. XI. kolo: Elan I. : Graftčar 50:49, SSTV : Elam It 71:45, Sloga : Rakičan 51:56, Agroservis : ESS 22:89. Lestvica članov po 9. kotu: . - ' ■ *" PIVT1I31VO« } M l>- OlVOlja I:' .r. (t 1141. , IV1411IV U - I, i I I,: n u (114 .V I VI ra,'! I tl V II I ^ onalnih smučar jev. V slalo- renči posameznikov pa so bili in kako se pripravljajo na no- 1 aU je zmagal Avstrijec fvttderl Molterer 132.2 pred ,3'mi rorjaki Hinterseerjem ■p2-*’ Schneiderjem 135.1, v«vdo 136.0 iu Švicarjem ^ulioia 139.4, doseženi naslednji rezultati: vo sezono. V razgovoru s člani t. L el k; (Branik) 150,1 predsednikom kluba tov. Le-sek., 2. Skudnik (Branik) 161,6 Savnikom smo med drugim iz-(64,0, 4. Mak (Trbovlje) 168,0, vedeli tudi naslednje: Naj-sek., 3. Pečovnik (Enotnost) večji problem ie igrišče. Le 5. Bajda (Kum) 169,3, 6. širše to še zdaleč ne odgovarja več BSS Grafičar SSTV RaHetčan Dlan XI Agcoaary*9 9 9 0 9 7 9 9 6« 9 5 9 9 5 0 9 9 9 • 19 • • • 672:392 582:349 498:356 47«.-541 589:464 866:59« 227:522 «12:798 Umetno drsanje MLADI PRVAKI CELJA Celje — V okviru jugoslovanskih pionirskih iger je bilo v Celju občinsko prvenstvo. Celja v umetnem drsanju. Kot zaključek začetniških in nadaljevalnih šol umetnega drsanja, se je prvenstva udeležilo 40 pionirjev. V skupini pionirk je zmagala Čuden Vidka pred Simončičevo, Strosmajerjevo itd., pri pionirjih pa Skoberne. V konkurenci mladink pa Hrastnik. Vse kaže, da je za umetno drsanje med mladino Celje vedno več zanimanja. itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Ureja uredruSitl odboi — Glavni urednik Franček Mirtič — Odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta TomStča. v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 277 — Cekovnt rač. uprave 669-11-2-876 Telefoni: uredništvo 212*1 (ob ne- st a bili med najboljšimi Bre- deljah 29 17». m. 2i-*io. 20-157» — da Presinger in Košičeva ter uprava; U 2*1 — Letna naročnina Somova. Šolo za umetno dr- tioo. polletna ioso dm sanje sta vodila instrutorja Nada Jelovškov« iu Mohor MMim _ M Ji U V znamenju decentralizacije S:? NL‘ PO LEDU ; N ' - Priznanje zveznim kapetanom Državno prvenstvo v hokeju na ledu je končano. Slovenski hokej je doživel pravo zmagoslavje! V zvezni članski ligi so Jeseničani že šestič osvojili naslov državnega prvaka, medtem ko je drugi nlovenski ligaš Ljubljana, osvojila drugo mesto, kar je doslej zanjo najlepši uspeh. Ce k tema dvema uspehoma dodamo še tretjega, in sicer naslov mladinskega državnega prvaka, ki so ga osvojili Jeseničani, potem lahko trdimo, da je bila letošnja sezona za slovenski hokej več kot uspešna. Ob zaključku še nekaj besed z letošnjega prvenstva. Na Hokejski zvezi Jugoslavije so nam z veseljem vseskozi pripovedovali, da je na tekmah disciplina, da so bile igre fair in da je tudi kvaliteta porasla. Ves čas smo pod vtisom takšnih poročil Osrednje hokejske zveze spremljali dogodke na ledu. zlasti še finalna turnir, ki je bil v Beogradu, na Jesenicah iu v Ljubljani. Medtem ko je bilo jasno, da Jeseničani igrajo bolj ali manj jizven konkurence«, kar naj bi pomenilo, da so bili že pred začetkom prvenstva glavni favoriti za najvišji naslov, se je vnela huda borba za drugo mesto. Partizan, Cr-vena zvezda in Ljubljana so bila moštva, ki so se srdito spoprijela za naslov vicešam-pioma. No, o vseli dogodkih v Beogradu in Ljubljani, ko so Ljubljančani prav za zaključek slavili pomebne zmage, ne bomo spet ponavljali, ker smo že o vsem precej na široko pisali. Nekaj pa je, kar nas preseneča. V mislih imamo poročila, ki smo jih zasledili v nekaterih športnih časopisih, češ, da so bili Jeseničani in hokejisti Ljubljane tisti, ki so s surovo igro za zaključek tekmovanja vrgli temno senco na jugoslovanski hokej. Kolikor nam je znano, so vsi komentajorji slovenskih listov ostro napadli grobo igro vsakega posameznika iz Jesenic ali Ljubljane. Pri tem pa so skušali objektivno popisati vse tiste grobe trenutke na .srečanjih, ki so jih povzročili bodisi ligaši iz Ljubljane ali Jesenic, ali pa igralci Partizana in Crvene zvezde. Tako je tudi prav, kajti vsako grobost, pa naj pride od koderkoli, je treba ostro ožigosati. Bili pa smo začudeni, ko smo te dni prebrali nekaj sestavkov v beograjskem : Športu«, kjer ko- Jesenice že šestič državni prvak — Neobjektivno pisanje nekaterih komenta-terjev o tekmah finalnega turnirja v hokeju na ledu — Republiško prvenstvo tik pred zaključkom — Državna reprezentanca spet na pripravah v Ljubljani mentatorji skušajo vreči vso krivdo na igralce Ljubljane in Jesenic, češ. da so oni krivi za vse grobosti, ki so se pojavile na finalnem turnirju. Poudarjamo, da nismo zagovorniki nikogar, najmanj pa onih, ki bi želeli ribariti v kalnem. Hočemo pa povedati resnico, takšno kakršna je. Bili smo priče grobih napadov igralcev Crvene zvezde na Jesenicah, v Ljubljani in tudi v Beogradu (v Beogradu je nekdo udaril igralca Ljubljane Boškoviča tako hudo po glavi, da se je moral zateči v bolnišnico!) Takoj po končani tekmi smo ostro obsodili vse tiste vročekrvneže in prena-peteže, ki so zaslužili našo grajo. In med njimi so bili tudi igralci Ljubljane, Jesenic in tudi Crvene zvezde! Zakaj torej zmanjševati krivdo enega na račun drugega? Najmanj kar pričakujemo od poročevalca, je objektivna in poštena presoja! Še besedo ali dve o republiškem prvenstvu. Tekmovanje je pri kraju. Prvič po vojni so moštva odigrala vse tekme po predvidenem koledarju. Brez pretiravanja, v republiški ligi je najboljša Kranjska gora, ki bo drugo leto nedvomno favorit za boljše mesto. Celje, Papirničar in Ljubljana B so moštva s polnim zagonom, a slabšimi pogoji za vadbo. Čez čas bodo tudi ta moštva v ospredju naše pozornosti. v ponedeljek so se zbrali v Ljubljani reprezenlanti v hokeju na ledu. Pripravljali se bodo za nekatera mednarodna srečanja. Po sporedu bo reprezentanca odigrala dve tekmi v Avstriji in dve v Franciji. V Avstriji bo nastopila proti moštvu KAC v Celovcu in Kitzbiihlu. V Franciji pa bo Jugoslavija odigrala dve tekmi proti Hancoski reprezentanci. Ker smo že pri gostovanju naših hokejistov v tujini, naj omenimo še gostovanje moštva Ljubljane v Zahodni Nemčiji. Ljubljana bo odigrala tekmo proti Miesbachu in še eno ali dve na istem področju. V nedeljo je bilo v Beogradu skupščina Namiznoteniške zveze Jugoslavije, na kateri so sprejeli nov statut po katerem bomo dosegali še nadaljnjo decentralizacijo v tej organizaciji. Mnogi kompetenc, ki jih je imel doslej upravni odbor, bo prenesen ih na republiške in občinske zveze. V poročilu o delu organizacije so ugotovili, da je jugoslovanski namizni tenis dosegel v zadnjem času pomembne uspehe in da se je državna reprezentanca uvrstila med tri najboljše v Evropi. Na skupščini so tudi ugotovili, da bi problem strokovnih kadrov rešili že s tem, če bi številni odlični namiznoteniški trenerji ostajali doma, namesto da zaradi boljših finančnih pogojev odhajajo v tujino. Pohvaljeno je bilo tudi delo za formiranje posebnega jugoslovanskega sloga v namiznem tenisu, ki se uveljavlja v mladinskih šolah. Prva uspešna predstavnika sta mladinca Korpa in Veeko. Na skupščini so izrekli tudi posebno priznanje zveznim kapetanom za njihovo uspešno delo. Posebno sta bila pohvaljena tudi mladinca Korpa (Senta) in Veeko (Odred). Za primerno disciplino pa Josip Vogrinc (Zagreb) ter Janez Teran (Triglav). Za uspeš- FIS igre v Chamoim Lestvic-Kran jd. Celje Ljubljana B Papirničar ' Bške lige 2 2 0 23:6 4 3 2 1 19:18 4 3 1 2 14:24 2 2 0 2 18:16 0 Zaključena lestvica zvezne lige Jesenice 6 6 0 0 68:4 12 Ljubljana 6 3 0 3 19:34 6 Partizan 6 2 0 4 13:32 4 Crvena zvezda 6 10 5 8:55 2 Tolažilni turnir Beograd 4 3 1 0 31:18 7 Medvešč&k 4 2 1 1 22:23 5 Spartak 4 0 0 4 16:28 0 Z žogo po svetu V Italiji trenutno igra v klubih prve lige 57 tujih nogometašev. Rekord prav gotovo pripada Romi. V njeni ekipi igrajo trije Argentinci, dva Urugvajca ter po en Rrazilec in Šved. Mnogi strokovnjaki na razne načine ko-mentiranjo takšno politiko italijanskih nogometnih klubov. Najbolj pogosti pa so tile: reprezentanca tujih igralcev, ki igrajo v italijanskih klubih je močnejša od njihove resnične reprezentance. Ali pa: Italijani z izvozom uničujejo svoje lastne igralce. Brazilski nogomet je prišel v močan spor s televizijo. Ker so bile denarne zahteve klubskih uprav za prenos tekem precej visoke jih televizija noče plačati. Največji nogometni klubi iz Ria so se sedaj dogovorili, da ne dovole več prenosov, celo več, nihče tudi med gledalci ne sme na stadion s kakršnimkoli fotografskim aparatom ali filmsko kamero. Sicer najbolj konservativna nogometna zveza na svetu — Anglija se je odločila za revolucionarni poseg. Angleži bodo namreč svojo prvo ligo zmanjšali od 20 na 16 klubov. S tem bodo klubi dobili dovolj terminov za razna gostovanja v tujini. Preden začnemo govoriti o športnih rezultatih s takoimenovamih a ve lovnih igrah FIS v Chamomixu, moramo zopet začenjati načelne probleme. Kaže, da te je razpoloženje v Mednarodni smučarski zvezi, oziroma vsaj pri nekaterih funkcionarjih te zveze, nekoliko spremenilo od sklepa., da Chaimo-nix ne bo videl svetovnega prvenstva. Tisti, Id so bili že v Bernu za svetovno prvenstvo, so kot kaže, dobili na svojo stran še nekatere člane Izvršnega komiteja, tako da pričakujejo nove sklepe. Po konsultaciji vseh članov IO, nekateri so že v Zakopanih, bodo morda posredovali predlog francoske smučarske zveze tudi kongresu FIS, k.j naj bi odločil o tem, če naj priznajo vsaj naknadno Chamonix le za svetovno prvenstvo. Udeležba na svetovnih tekmah pa je mnogo manjša kot bi bila na .morebitnem svetovnem prvenstvu. Nič manj kot 10 držav je svojo udeležbo v teh pogojih odpovedalo, med njimi tudi Jugoslavija. Naj omenimo še. da so šli nekateri smučarski strokovnjaki celo tako daleč, da predlagajo, da bi sedaj tudi Zakopanem, kjer je vse v najlepšem redu, odrekli svetovno prvenstvo! Tekmovanja v Cham,onixu so se pričela s kvalifikacijskim slalomom, kajti prvič so uporabili za slalom novo formulo, ki naj bolj izenači tekmovalne pogoje, oziroma pripusti k glavnemu tekmovanju le najboljše. Kvalifikacije so dale 30 finalistov. Način je bil tek: najprej prvih 15 iz prve vožnje v finale, potem pa prav toliko iz druge, kjer tisti, ki so še med 15 v prvi vožnji, ne sodelujejo več. Rezultati: prva vožnja — 1. Duvillard (Fr) 60.63, 2, Bon-lieu (Fr) 62.24. 3. Werner (ZDA) 63.27, 4. Fukuhara (Jap) 63.50, 5. Grahn (Šved) 63.73. druga vožnja — 1. Bozon (Fr) 53.96, 2. Ferries (ZDA) 54.14, 3. Bogner (ZN) 55.19. 4. Huega (ZDA) 54.40, 5. Nenning (Av) 55.48. Prva tekmovalna panoga za ženske — veleslalom se je konča! brez presenečenja. Zmagala je Avstrijka Marianne Jahn, ki je veljala za favorita štev. 1. V celoti so zelo uspele Avstrijke in Američanke. Proga je bila dolga 2100 m, imela je 370 m višinske razlike in 50 vratič. Rezultati: 1. Jahn (Avstrija) 1:41,53, 2. Netzer (Avstrija) 1:41,60, 3. Hannah (ZDA) 1:41,72, 4. M. Goitechel (Fr) 1:41,68, 5. Ferriee (ZDA) 1:42,10, 6. Saubert (ZDA), 7. Michel (S), 8. C. Godt-schel (Fr), 9. Hecher (Avstrija), 10. Bochatay (Fr.). no delo v zadnjem času je bilo nagrajenih 8 klubov: Zagreb, Parlizan (Bgd), Fužinar, Triglav, Zenica, Mladost (Zem), Odred in Dom »Marko Oreškovič« (Zagreb). Nova kategorizacija Tudi na skupščini Odbojkarske zveze Jugoslavije, ki je bila v nedeljo v Beogradu, so sprejeli nov statut in več pravilnikov, ki bodo omogočili še nadaljnjo decentralizacijo. Na skupščini so sprejeli tudi nova pravila o tekmovanju, registraciji, zdravstveni službi, disciplinski pravilnik in pravilnik zbora trenerjev Odbojkarske zveze Jugoslavije. Po novem pravilniku o tekmovanju v odbojki bodo lahko v kategoriji pionirjev in pionirk nastopali člani do 15 let starosti. V kategoriji mlajših mladincev in mladink od t6. do 18. leta in v kategoriji mladincev in mladink od 18. do 20. leta. Od 20 let naprej pa je kategorija članov in članic. Posamezni igralci in igralke mlajših kategorij, lahko nastopajo na prvenstvenih tekmah tudi v starejših kategorijah, vendar v enem dnevu ne morejo nastopati za dve kategoriji. BERITE luiiiiaii H! MEDREPUBLIŠKO BOKSARSKO SREČANJE jH SLOVENIJA : SRBIJA | Zlati rokavici | Jakovljevič in Mitrovič na GR m V organizaciji Boksarske zveze Slovenije bo v HH soboto 17. 1. m. zvečer ob 20. uri v veliki dvorani HH Gospodarskega razstavišča medrepubliško boksarsko -:1? srečanje reprezentanc Slovenije in Srbije. To je vse-š§| kakor ena najkvalitetnejših boksarskih prireditev v Ull Ljubljani, saj bomo lahko videli res najboljše jugo-slovanske boksarje. Reprezentanca Srbije bo namreč != nastopila v najmočnejši sestavi, za Slovenijo pa se sšs bodo borili boksarji Maribora in Odreda. =g= V posameznih kategorijah se bodo borili: Bantam == — Vujin : Kovač, peresma — Mitrovič : Zurrnan, g=s lahka — Milosavljevič : Slavič F., polvvelter — Stan-=šg kovic : Weiner in Mehovič : Slavič V., vvelter — §!!| Pavič : Zen, polsrednja — Žinak : Maver, srednja — HHI Jakovljevič : Stilija, poltežka — Ivanovič : Drofenik, §§p težka — Gagro : Pivk. j|| V kratkem predstavljamo boksarje Srbije: Zvon- Hj! ko Vujin (Banat — Zrenjanin), večkratni državni mi prvak in reprezentant ter najboljši boksar nedavne ss; revije »Izzivači proti izvanim«. Miodrag Mitrovič === (Partizan — Beograd), večkratni državni prvak in j§| reprezentant, nosilec zlatega pasu in zlate rokavice. HH Nenad Milosavljevič (Partizan — Beograd), mladinski 5= državni, prvak, Aleksander Stankovič (Radnički — IH! Beograd), mladinski državni prvak in nosilec zlate §§§ značke najboljšega tehničarja, Ljubiša Mehovič gg (Kablovi — Sveto/,a revo), državni prvak, nosilec 555 srebrne medalje in zlatega pasu ter najboljši boksar == Jugoslavije v pohvelter kategoriji, Ivica Pavič (Rad-5=5 nički — Niš), nosilec zlatega pasu in finalist državne-H§| ga prvenstva, Anton Žmak (Crvena zvezda — Beo-i= grad), finalist državnega prvenstva in reprezentant, !!! Jakovljevič Dragoslav (Radnički — Kragujevac), več-== kratni državni prvak in stalni reprezentant ter nosi-§H lec zlate rokavice 1961. Ivan Gagro (Partizan — Beo-Im grad), član naše mladinske reprezentance in eden od §§| zelo perspektivnih boksarjev. Boksarji Srbije so v tem srečanju absolutni fa-voriti. Vendar pa po zadnjih uspehih slovenskih bok-|m sarjev lahko pričakujemo res zanimive borbe. Jože Šlibar Bil sem torej gimnazijec, stanoval sem v dijaškem domu Ivana Cankarja in se vrtel okoli Enotnosti, in kljub temu, da sem zdaj imel smuči in sem se bližal dvajsetemu letu (zavoljo okupacije sem prišel razmeroma pozno v gimnazijo), še zmeraj nisem niti videl kake resnično pomembne tekme, kje šele da bi sam tekmoval! In tako je bil v zgodnji spomladi ali pozni zimi štiriinpetdesetega leta zame največji doživljaj, da smo se peljali v Planico gledat tekmovanje. Tako sem prišel v dolino pod Poncami, ki sem jo od takrat obiskal tolikokrat in bil njen gost,^ da mi je postala ljuba in bližnja kot domači ktaj. Dolina skakalnic — z ganjeno zavzetostjo sem jo ogledoval. Bilo je, kot da sva se spogledala — dolina s svojimi skakalnicami in jaz. Ona veličastna, ogromna,_ mirna, jaz majhen, neznaten, drhteč od želje, da bi se ji bolj približal. Navdušil pa sem se poleg domačih predvsem za Fince. Nekaj je v njih, v njihovih bledih, hladnih severnjaških obrazih, v mirnih očeh, ki tako merijo daljavo — to sem začuti-I takrat in vem danes, ko sem se večkrat od blizu srečal z njimi in več kot enkrat z njimi tekmoval. Ne vem, ali je to spokojnost njiho- vih gozdov, ali mirna samozavest, da navsezadnje morajo zmagati, porojena iz. tradicije, ker so tolikokrat ostali zmagovalci. Ali pa, ker je smučanje pravzaprav njihov ljudski šnort. Nekje sem bral. da so že leta 188(1 dobili nekakšno smučarsko himno. Spominjam sc začetka: »Suomi kliče. Sinovi njeni mladi, pripravite urno smuči...« Ne verjamem, da bi bil slučaj, da najbolj občudujem dva športnika na svetu: Paava Nurmija in svojega predhodnika v Oberstdorfu, Tau-na Luira, oba Finca. No, zdaj sem menda nekoliko zašel. Samo mimogrede še, da sem prav tedaj v Planici prvikrat zvedel za rekord Tauna Luira v Oberstdorfu. 139 metrov se mi je zdelo nekaj nemogočega, bajnega — in sploh ne vem več, v kakšne superlative sem zavijal to nenavadno številko, divjo, fantastično neznanko v smučarskem športu. A še zdaj se mi zdi malone krivično, da sem pri vsej svoji vnemi za skoke na smučeh moral čakati celi dve leti, da sem zvedeni za ta veliki uspeh komaj devetnajstletnega finskega fanta. In lahko si tudi mislite, kako sem bil potrt, jaz, ki sem bil že v dvajsetem letu, in še zmeraj nisem storil ničesar ... Prizor, ki ga bom zdaj popisal, pa je tragično komičen, in moram se nasmehniti, kadar se spomnim nanj. Otročje je Bilo, nespametno, nekakšno nerodno tipanje in nekako neprijazno, tisto moje prvo srečanje z dolino velikanke. Po končanem tekmovanju sem namreč tudi sam poskusil skakati — smuči sem imel s seboj in nekateri drugi tndi. Spustil sem se nekajkrat po »punčki«, petindvajsetmetrski, in to res ni bilo nič, saj sem v Kranju že skakal do '"trideset metrov. Potem pa sem se ustavil pred šest- desetmetrsko. Spodaj so stali sošolci in predavatelj za predvojaško vzgojo. Sam ne vem, kako sem se znašel na vrhu skakalnice. A pravzaprav se nisem bal, samo tako nenavadno je bilo. ko sem gledal pod seboj nalet, mošt, potem pa globoko praznino, navidezno brez dna, in onkraj praznine je pihala železniška proga. A čez to skakalnico so se vendar spuščali že mlajši kot jaz — in spustil sem se po naletu. A bil je žalosten kis:, kajti hitrost me je čisto zmedla, da sem čisto pozabil na odriv. Tako sem v lepi pokončni drži, ki bi bila v čast kakemu brkatemu in bradatemu pionirju skakalnega športa iz zadnjih desetletij preteklega stoletja. A skakalnica je pač skakalnica, in Bloudkove skakalnice so vsaka zase svojevrstna mojstrovina, in tako me je vendarle stresla trideset metrov .daleč. Ko sem se spet srečal s trdnimi tlemi, me noge kajpak niso držale in sem se po trebuhu pripeljal na dno. Nenadoma sem bil pred nogami sošolcev, ki so me pobrali in se pozanimali, če sem še živ, in ko sem jim precej brez sape pritrdil, da še, so navdušeno zahtevali, da poskusim še enkrat, ker bo drugič gotovo bolje. Pa se me je skakalnica vztrajno otresala in če že ni bilo slabše, bolje tudi ni bilo. Šele tretjič jo je moja vztrajnost ganila in omehčala, in takrat sem v krasni pokončni drži in vožnji, ki ji pravimo »tramvajska«, srečno pristal na dnu. Tisto žimo sem še enkrat preizkusil :.voje znanje na tržiški skakalnici. Prav tedaj so imeli smučarji trening pod vodstvom Albina Novšaka, znanega predvojnega skakalca. (Mimogrede: menda je on prvi ustvaril svojevrstno misel letnega treninga na skakal- nici. Tako skakalnico si je zgradil na Polici pri Kranju, le da je namesto umetne mase, ki je bila tedaj še neznana, pokril skakalnico s slamo, »škopp«.) Natanko sem opazoval trening in zdelo se mi je, da bi se tu mogel marsičesa naučiti. In potem sem nastopal na manjših skakalnicah, v Kamniku, Ihanu, Trbovljah. Dolu, in včasih se mi je zdelo, da sem obsojen, da bom večno ostal na petindvajsetmetrskih skakalnicah. Petindvajset, trideset — začelo mi je presedati. Hotel sem dalje, a pravzaprav nisem spadal nikamor drugam kot na tiste male, največkrat nerodno grajene »pručke«. — Iz tistega časa se spominjam nočne tekme v Guncljah pri Ljubljani. Zadeva je bila precej romantična. Most sta osvetljevali dve sveči in doskok tri žarnice — nekoliko drugače kot v kaki zimskošportni reviji, ki jo gledaš na filmskem platnu. Pa vendar je to eno tekmovanj, ki mi je ostalo v prijetnem spominu. Plasmaja se ne spomanjim, vem le, da je zmagal domačin. Šentvidčan Oman. Kak rekord ni bil dosežen, vendar je prijetno misliti na vnemo in požrtvovalnost, s katero so domačini, predvsem Gorišek, poskrbeli za tekmovanje. Tisti dve sveči in tri žarnice so zgovorno pričale o njihovih skromnih možnostih in velikem prizadevanju. Morebiti bi bilo marsikaj slabše, če bi v ljudeh ne bilo te skromnosti, tega pravega športnega duha. Tega je bilo v nas zares veliko. Spominjani se še, kako sem bil ganjen, ko sem od Enotnosti dobil prve skakalne smuči. Bile sp znamke »Lord«, ki jih je pred menoj imel Janez Matul, davno prej, pred vojno, pa je skakal z njimi sedanji zvezni kapetan Bogo ŠrameL V ZAKOPANIH VSE PRIPRAVLJENO V s&bote bodo v Zakopanih s svečano otvoritvijo pričeli tekmo* Vanja za letošnjo sveto-vno prvenstvo v klasičnem smučanju. Vse ka&e, da bodo Poljaki svojo nalogo kot organizatorji opravili v Velikem slogu. Končno so imeli srečo tudi s snegom in ni nikakršnih problemov na progah za teke in na skakalnicah. Uporabili feodo lahko prvotno določene proge in se ne bo treba umikati na Višje ležeče rezervne. Zanimivo je, da so mnenja o težavnosti Prog v Zakopanih precej deljena. Znani avstrijski strokovnjak profesor Rossner jih je ocenil kot nepretežke, čeprav ustrezne za svetovno prvenstvo. Poljaki sami pa menijo, da so proge dovolj težke in da bodo imeli tekmovalci lepo priložnost to občutiti na lastni koži. 'Stevrinjan gledalcem, vsega jih * devetih dneh prvenstva prača-. sflcoraj 200.000, bodo omo-kar nag lepše spremljanje tek&navanj... Prti. ek odd h je to lahdtio, so se še boflj potrudald prti Vse proge so speljane tako, ^ Je statrt in ci'lg ter najmanj ^ po en prehod, na staidtionu pod skalkadndeo. Najzaffwmdveje *^> apatacva-iji štatfete, kajtd prj teh ndista na stadionu samo start in cddj, aanpaik še vse predaje in še en prehod za vsakega tekača. Pred vsakem vetidkdm tekmovanjem poskušamo govorita o favo-rtittih. Ce se lotitno tega nehvaležnega dela tudd nekaj dni pred tekmovanjem v Zakopandh, bomo kmalu ugotovilo, da je naloga tokrat skoraj nerešljiva. V vseh panogah pp vrsta je favoritov ogrom- no in samo naštevanje bi zavzelo lep prostor v listu. Ce vendar ne moremo povsem brez imen, potem naj bd pri tekih imenovala razen obeh smučarskih kraljev Švedske in Finske Jemberga in Hakuli-nena, zlasti še Fince Huhtalo, Ttia*niinena itn HfimalSinena, Šveda Rdnneutnda in Larssona, Norvežana Grbndngena ter sovjetske smučarje Vaganova, Kuznjecova, Anilkina in druge. Pri. ženskah so v obeh tekih (tokrat tečejo razen 10 tudi 5 kmj med glavnimi favoriti predvsem predstavnice Sovjetske zveze Kolčdtna, Jerošina, Gu-sakova in druge. Nekaj možnosti .imajo skandinavske tekačice na 5 kilometrov. V ženski štafeti so veldtk favorit predstavnice Sovjetske zveze, toda lahko se spomnil mo na Syuaw Valley, kjer so štiri pi-edstavndce SZ zasedle prva štiri mesta v teku na 10, kilomet- Pred prvimi borbami za medalje Skandinavci ali Sovjetska zveza Povsod izenačena konkurenca — 36-letni Ha- kulinen še konkurira za medalje — Keckna- du, ki je že iz Squaw Vaiiey-gel brani naslov v skokih - Stari obračuni j“ 0^^SsLSdi;n "sSi!J^ik iz Squaw Valleyja y Falunu si je z zmago na 30 km pred vso rusko in osta-Polovico (alpski del) svetovnega prvenstva v smuča- 10 skandinavsko elito pridobil *ju so športni politiki z nezaslišanimi mahinacijami zrušili zaupanje in velja za enega 3^ prah. Ostal je le se klasični del, ki t»e bo začel prihodnjo glavnih favoritov prav na tej nedeljo v Zakopanih. Reprezentanti so zbrani, čeprav so v pr0gi. zadnjem hipn celo še ta del prvenstva hoteli diskriminirati. Sovjetski tekači so v zad-Mimo mož, ki za zelenimi mizami kujejo usodo športnih njsezonah preživljali krizo, tekmovalcev pa se pravi športniki ne menijo za te športne Svoj neuspeh iz Squaw Val-Politike, ki jim s svojimi odločitvami večkrat zagrene leyja, kjer so v treh tekaških' Pravi športni užitek. Tekmovalci v Zakopanih čakajo le disciplinah izvojevali eno šaše na ntartni strel, da no dvel rov, v Staleft« pa potem naeo zmagale. V ikomtHljiaciaa Je pričakovati zagrizeno borbo med Norvežani Laresenom, Fageraasom in Krazt-senom, Fincem Jussilo in Nemcem Thomo. Za nas Jugoslovane Je najbolj zanimivo tekmovanje v skokih, kot edino, kjer imamo vsaj majhno upanje, da z Jemcem dosežemo kako bol j So uvrstitev. Morda je pri skoikih takrat Se več favoritov kot pri tekih. Ze v začetku sezone so. strokovnjaki omenjali i» ho is’ stkakavcev, sedaj pa je to Število samo Se večje. Ce bi zanesljivo hoteli1' imenovati zmagovalca, ' -bi moraili napisati vsaj naslednji sipisek tekmovalcev: Klrjonen, Silvennoinen, Immonen, Kankkonen, Hatonen (Finska), Ca-kadze, Samov,. Ramenski (Sovjet-sfca zveza), Engan (NorveSka), Leo-dolter, Egger (Avsitrija), Bolkart, Happle, Ihle (Zahodna Nemčija), Beeknageii (Vzhodna Nemčija), De Z or do (Italija), Jemc (Jugoslavija). Naj Se enkrat omenimo samo to, da r ima vsak skakalec po dve priložnosti za dobro uvrstitev. Prvič, imamo dve svetovni prvenstvi. Prvi dan tekmovanja ne manjši skakal niči, drugi dan pa na večji.' se na (startni strel, da po dveh letih — od zadnjih mo bronasto medaljo žele v olimpijskih iger v Squaw Valleyju ponovno pomerijo svoje Zakopanih popraviti. Na Polj-Jnoči v najmočnejši svetovni konkurenci. sko bodo prišli z mlajšo ge- __ neracijo v kateri sta naj- ' zadnjih olimpijadah in sve- boljša Genadij Vaganov in tovnih prvenstvih sta bila Aleksej Kuznecov. 25-letni vedno v ospredju in v borbi Vaganov je že v ZDA osvojil za prva mesta. Jernberg se je dve četrti mesti, je z zmago letos umaknil in odstopih svo- na letošnji Spartakiadi sovjet-je mesto v reprezentanci ski tekač štev. 1. mlajšim, medtem ko je 36-letni Hakulinen še vedno kandidat za medalje. Hakulinen, ki je zmagal že na olimpijskih igrah 1952. leta v teku na 50 km, si je na letošnjem prvenstvu Finske z drugim mestom zagotovil zopet mesto FINSKA NAJBOLJŠA t-khti 1958 I « b Ptedka 4 8 3 SovjolKka zveza 2 4 1 Sveddka 2 — 2 Norvečka — 11 Nomičija — — 1 8