|| telefon Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu Tovariši! 1- majnik je pred durmi! Kakor lanjsko leto, pripravljamo Se tudi letos, da na slovesen način proslavimo ta delavski praznik in 8 tern Manifestiramo svojo solidarnost '■ delavstvom vsega sveta. V to svrho Vas vabi podpisana 11,1 živo agitacijo. Pomen 1. mejnika le Pač tak, da zahteva, da vsaki zadeti delavec stori svojo dolžnost! Vspored slavnost bo sledeči: Veliki 1 manifestacijsKi shod1 k' se bo vršil v gledališčni dvorani »Narodnega doma“ v Trstu, točno 0),10. Uri predpoldue z dnevnim redom : d . b Pomen 1. majnika za slovensko avstvn v Trstu — govoril bo tov. Drv d09iP Mandič. 2. Slučajnosti. II. Popoldne: ob 3. Ul*i odhod izpred >'Narodnega doma11 v Trstu z godbo lltl čelu v ,,Narodni dom“ pri Sv. VaniC kjer se bo ob 4. uri popoldne vršila. Melika delavska slavnost. , .Razven Sv. Ivanske godbe, nastopalo po ebne prijaznosti pevsko društvo *u,r>jail iz Sv. Jakoba. ^ veliki dvorani: Ples. Prosta zabava ! Vstopnina : k slavnosti 40 stotink; k Plesu 60 stotink. Pisti dobiček je namenjen našemu listu »Narodni delavec11. 'tovariši ! Vdedežite se vsi te slavnosti 1. majnika ! Trsjt, dne 23. aprila 1909. »Narodna delavska Organizacijah PODLISTEK. Prin cezinja Maat-Neut. Spis al Jožef J. Svetek, poslov II.. Mal mil je jezno z roko in se vlegel v pesek , zroč k Nilu, ki je tekel kot prod Sorečeg a rudečega bengala med zelenimi j*regovi črnih palm in okolo starih velikih temploi 7 in nekdaj tako svetih prostorov. H’ itro se je temnilo. Barve so na °kolo p togasnile in črez obzorje se ie hitro Nategnil: a mreža noči s srebrnimi ribicami. M med njimi se je zibala bela deska me-sfcca. Ti- šina je zavladala na okrog, samo in ta* m rušena mogočnimi vzdibi vetra. ”rtvo je bilo vže vse povsod, prerušil ga le samo Ayrtonov sluga, ki vrnivši se proti Večeru d omov z drugega brega, ni našel gospoda v šotoru in ga je prestrašen iskal. ^ „Kai ostavi in spi v šotoru sam. R»nes bo, m tu prespal in jutri zjutraj “tmo vide ■ 'i, kako stvar uredim11. Črni, i mbijski sluga v dolgem pisa- 3n9iYi9ualizem in kolektivizem. V prejšnjih časih je b:l posameznik (individuum) os, okoli katere se je sukslo vse gospodarsko in družabno življenje. Po sameznik je v začetku devetnajstega stoletja’ bil vse središče in svrha samemu sebi., Osebna odvažnost je dovajala do najvišjih?; časti, do največje sreče. Bil je to bajkovit; čas, ko je socijalno življenje spremljal) žveket orožja, ko je pustolovstvo vojne; odločevalo o vsodi posameznika in njegove' okolice. Bil je to čas, ki je porodil „libe-ralno“ naziranje o človeku, o njegovi „prirojeni'1 svobodi razvoja in delovanja. Toj naziranje o človeku, božji podobi, je prihajalo tu pa tam do izraza v pravem kultu človeka. Vse se je podrejalo posamezoiku,i ki je (edini bil poklican da si uredi svoje; gospodarske, družabne in proizvajalne za-( deve tako, kakor je to njemu bilo najbolje, všeč. Posaiheznik je takrat veljal le toliko,* kolikor je bil sam vreden. O; kakem združenju identičnih ali sorodnih interesov, o kaki asocijaciji ni bilo in ni moglo biti govora. Vsako gospodarsko naziranje je slednjič odvisno od politično družabnega naziranja. Pilantropična fili-sterija in pretirano uzgajanje „notranjosti“ človeka, ni moglo biti brez upliva na gospodarska, razredna in stanovska stremljenja, ravno tako, kakor ni mogla biti brez upliva Da ista kruta imperialistična moč Napoleonove epopeje. Toda, od tega časa, od ravno omenjene Napoleonove epopeje naprej, je zapaziti bivstvenih sprememb in preobrato\ toliko v razmerju posameznika nasproti posameznikom enakih tli sorodnih gospodar ikih in strokovnih stremljeni (uradniki in uradniki, delavci in delavci itd.), kolikor v razmerju teh interesnih skupin nasproti družbi. Reakcija, ki je sicer oznaka toliko omenjenega srednjeveškega kvietizma in Napoleonovega junaškega časa, kolikor nagibov, pod uplivom katerih ti je republikanska fiducija leta 1871. omadeževala roke s krvjo komune, ta reakcija se je morala umakniti pred gibanjem, provzročenim soci-jalnimi ideami, onim gibanjem, ki se je prvikrat pojavilo leta 1830., potem 1878. in tako naprej, onim gibanjem in onimi dejanji, ki so skinili s prestolja posameznika kot posameznika in postavili na njegovo mesto posameznika kot člana velike skupine po interesih in gospodarskem poklicu združenih posameznikov. Posameznik se je, z eno besedo, moral odreči lastnemu „jaz“ in se podvreči, prostovoljno, asocijaciji, kot poklicani zastopnici in braniteljici njega in njegovih številnih tovarišev. nem kaftanu je trenotek presenečen zrl na 9vojega gospoda, ne umevajoč njegovega razpoloženja, toda potem je odšel. Srbrna mreža noči se je hitro raztezala črez nebo in vlekla ujeti mesec vedno višje. Vse naokolo je odmrlo. Sedaj je prišel trenotek. Ayrton je zopet vstopil v predsobo groba in zaprl njegov uhod s par trami. Potem je užgal svetilko in težko premagujoč mrzlico pričakovanja, ki je tresla, te korakal počasi po hodniku. Vštric mu je vtl soparni in bolno gorki vzduh, toda Ayrton se ni na to oziral in je hitel poleg gladkih, nemili sten. Selo v sledeči sobi se je ustavil. Njene stene so bile za njega odprta knjiga. Trenotek se je razveseljeval na jasnih in lepih barvah slik, ki so predstavljale znane mu dogodke s zagrobnega življenja s knjige o tem, kar je v podzemlju itd. To je čital samo hitro, kakor znane tipične stvari. Toda pri vbodu v sesednji prostor se je ustavil. Tam je bil naslikan dobro mi znani kartuš kralja Ramsa III. in od njega dalje bile razpredene hieroglytične značke, opisujoče dogodke iz življenja tega kralja in dosegajoče vrh v sprevodu belih devojk s palmami kojim je na čelu kora- N. D. O. v Šiški. (Ustanovni občni zbor podružnice N. D. 0. v Šiški.) Minulo nedeljo popoldne ustanovila se je v Šiški podružnica N. D. O. v Ljubljani. Kdor količkaj pozna Šiško in šišenske razmere, bo priznal, da je ta vstano-vitev zelo važen pojav v življenju našega naroda na Kranjskem. Šiška je svojedobno slovela kot glavna trdnjava socijalne demokracije na Kranjskem, v Šiško je po-nemčevalna politika uvažala nemški živelj, ustanavljala razne Siidmarkine šolev in se že navdajala z iluzijo, da postane Šiška v kratkem drugo Kočevje. Pokazalo se ie, da je vse to bila prazna kimera. Ustanovila se je podružnica N. D. O., najlepši dokaz da je Šiška še naša. Upajmo, da postane v kratkem trdnjava slovenskega narodno-socijalnega gibanja na Kranjskem. Impozantni shod minole nedelje opravičuje popolnoma te nade. — V naslednjem podajamo poročilo o tem shodu. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Dragotin Mohar, pozdravil vse mnogobroino došle, zlasti predsednika in podpredsednika tržaške N. I). O. tov. dr. M a n d i č a in Jakliča. Tajnik Vamberger na kratko omeni zgodovino pripravljalnega delovanja, nakar so se pričele volitve, ki so dale tale rezultat : predsednik: Peter Pebarič, ta nik Oton Vamberger, odborniki : Alojzij Pleš, Apton^ Setnikar, Julij Cuznar, Josip Drenovec, Peter Porenta. Ant. Mitteregger, Alojzij Hvala. Leopold Luc-k, Blaž Kosirnik. Peter Rogelj in Jakob Leban, namestniki so : Avgust Leben, Ivan Tomažin, Fil. Goltes in Ludovik Pust, preglednika pa Drag. Mohar in Ivan Femc. Po kratkem bodrilnem nagovoru da nato predsednik Pebarič besedo burno pozdravljenemu dr. Josipu M a n d i č u, predsedniku N. D. O. iz Trsta. „Danes je zame pravzaprav pomemben dan, ker mi je prvikrat dana prilika, da govorim v Ljubljani. Slovesna prilika je to zame in za N. D. O. Pozdravljam za to v imenu tržaške N. D. O. vse ljubljanske narodne delavce, zlasti pa vas Šiškarje. Prinašam vam zagotovilo, da vas bo tržaška N. D. O. vsikdar rada in z vsemi močmi in v vsakem oziru podpirala. N. D. O. je nastala ker je bila res potrebna, ker je to rezultat našega narodnega in socijalnega razvoja. O konsteliraiii obrti se prej pri nas ni dalo govoriti. Proletar-jata v tehničnem pomenu besede takrat ni bilo. Zato se tudi naše stranke niso veliko brigale za delavstvo in se tudi danes ne brigajo veliko, kot poglaviten faktor v kala, po okrasku na glavi, princezinja, spremljana od moža. Ayrton je ves razburjen zasledoval slikarijo in je s primitivnih potez staroegiptskega blikarja čital cel roman. To je bila princezinja Maat-Neut, ki je šla s svojim bratom in ob enem soprogom Chamnesetom, sinom kralja Ramsa III.. k svetemu jezeru pri velikem Ameonovem templu v Karnaku. Toraj princezinja Maat-Neut, katere ime je poznal iz napisov v grobu njenega očeta v dolini Biban el Muluk, v katerih se je slavila njena krasota, njena prikup-ljivost, njena poštenost in se je objokovala njena prezgodnja smrt, kjer se jo je primerjalo boginji Maat po modrosti in boginji Neiit po krasoti, koje imena je njen božanski oče zvezal, da jih podeli svoji hčeri! Ta je bila krasna in omamljiva, da se je zamogel kralj drzniti, kaj takega storiti. Pred njenim grobom je sedaj stal Ayrton. Pred grobom zvezde, ki je svetila celemu gornjemu Egiptu pred več nego tremi tisoči let, pred ostanki najkrasnejše žene tedanje dobe, katero je on od onih, ki so jo sem položili, prvi zopet po tolikih stoletjih zagledal. političnem in socijalnem življenju našega naroda. Tega pa tem strankam še dosti zameriti ni. Zastopati morajo vse sloje. Kako naj bi se taka stranka postavila za delavca proti kapitalu ali za kapitalista proti delavcu? V Trstu se je v zadnjem ča9u zelo razvila industrija in s tem se je tudi pomnožilo delavstvo. To delavstvo mora zastoDati odločno delavsko stališče. Nastala je diferencijacija sil, ki pa vendar mora dopuščati, da se vsi sloji obenem razvijajo kot Slovenci. Iz tega lahko izvajamo naše stališče. Tudi kot delavci smo v narodnih zadevah neizprosni. Vsaka politika je ob enem tudi gospodarsko vprašanje in obratno. To pa nas ne ovira, da bi enako neizprosno ne povdarjali delavskega stališča. Ne moremo pa in ne smemo zavzeti stališča razrednega boja. Trp.li bi pri tem kot narod. Kar je dovoljeno Nemcem ali An-gltžem, ki imajo zagotovljen narodni obstoj, to ne mora biti vselej dovoljeno tudi nam. — Gospodarski razvoj ima tendenco po širjenju kapitala na eni strani, na drugi strani pe tendenco razlastovati proletarijat. Potrebno je organizaciji kapitalistov postaviti nasproti organizacijo proletarcev. Vendar pa zaradi solidarnosti proletarcev, t. z. internacijonalnega stališča, ni treba in se tudi ne sme žrtvovati narodnost, ki je predpogoj vsake kulture in vsakega napredka, Te žrtve internacijonalnost od nas ne zme zahtevati. Vendar pa b >mo proti vsem strankam, tudi proti domačim strankam vselej in povsod odločno varoval i svoje delavske interese, varovali bomo pa tudi narodne interese vsega delavstva, pa brez šovinizma, ki ga je treba obsojati. Znani socijalni dem. posl. Pernerstoi fer je sam izjavil, da mora biti vsaka kultura narodna, ako naj uspeva, Z razrednim bojem bi pa morali uničiti to narodnost. N. D. O. do-Lj še nima zapisanega programa, pa se kmalu skliče enketa, ki se bo imela pečati s to nalogo. Sicer je pa mrtva vsaka beseda, duh je, ki daje pravilom ž vljenje. ' Z vero se N. I). O. ne peča vendar se pa tudi vera ne sme iskorišcati,. ker vera in cerkev ni eno in isto. Vsake sodbe o veri se mi vzdržujemo in prepuščamo vesti vsacega posomezoika, da si ustvari svoje versko prepričanje. Tukaj se je dr. Mandič bavil z ždezničarsko organizacijo. — Omenjam še, da se v kratkem ustanovi v Avstri i liga vseh slovanskih železničarjev, kjer bodo imeli zaslombo tudi slovenski narodni železničarji. Oklenim > se zatorej vsi N. D. O. in vse naj nas vodi ena misel: delati, delati in delati 1 Fraze ne izdajo nič. Doslej smo nekoliko pr več politizirali, delali pa malo. Oprijeti se nam Nič se ni oziral Ayrton na težke sence, ki so se vlačile za njim. Nič se ni brigal za spešnij beg kuščarja, katerega je vzdramila ostra luč njegove svetilke. Korakal je naprej po prstih po baržunu tisočletnega peska, v katerem so se poznale še st pinje bosih nog onih ljudij, ki so bili zadnji, ki so skazali poslednjo čast mrtvi in obioko-vani krasni princezinji ko je odišl* v kraljestvo Osirovo. Tudi zadnjo veliko sobo je minul, ne brigaje se za ogromne kuščarje in gade, po stenah naslikane, ki so imeli braniti mrtvo princezinjo in za-braniti, bi ne bil moten njen večni spanec. Cuuno so se zvijala ta strašila na stenah, ampak Ayrton se ni brigal za nje in seje opotekal kot brezmiseln naprej, k zadnji čumnati. Konečno! Podoba zlatega listja mi je vštric zabliskala in iz pokrova mumije je zableščalo dvoje očes z lapis lazuli in ob-sidiana. Kot bi ga zavedno k sebi klicale, tako so zrle nanj in s tako radovednim hrepenenjem so mu svetile nasproti. Ayrtonje postavil svetilko v mali obok, v katerem sta bili dve veliki vazi iz alabastra z drobom nesrečne princesinje. (Pride še.) je treba zadružnega stališča, da se tako osamosvojimo in okrepimo za odpor proti kapitalizmu, ki je naš zgodovinski nasprotnik. Pozitivno delo bodi naša naloga. Da pa v tem delovanju ne bomo osamljeni nam je treba najti zaveznikov. Že sedaj so nam v zaslombo mnogobrojni voji čeških narodnih delavcev. Vzajemnost vsega slovanskega delavstva nam pomore do okrepitve in tako bo iz teh početkov vznikla močna falanga slovenskega delavstva, ki se bo uspešno lahko postavila v bran proti vsem nasprotnikom zlasti pa tudi proti Dunaju temu največeinu nasprotniku Slovanstva. (Gromovito odobravanje in ploskanje.) Tov. Jaklič, podpredsednik N. D. O. v Trstu bodri narodne delavce v Šiški, da se jim socijalnih demokratov ni treba bati, čeprav so j'm enkrat razgnali shod. Ne bo dolgo, ko bodo mnogi zaslepljenci spoznali svoje dosedanje izkoriščevalce in trumoma bodo zapuščali soc. demokracijo in prihajali k vam. Tako se je godilo tudi v Trstu, kjer se morajo soc. demokratje kar skrivati pred nami, in zagotavljamo jih. da nikdar več ne dobe vseh 4 državnozborskih mandatov. Z organizacijo hočemo zboljšati delavske razmere, zato bodite vztrajni in oklenite se trdno te svoje organizacije. V naši močni organizaciji so organizirani v Trstu skoro vsi slovenski železničarji poleg nebroja drugih delavcev vseh strok, tako, da soc. demokratje ne morejo izvesti nič več nobenega štrajka brez nas, šele v sporazumu z nami morejo doseči kak uspeh. (Živahno pritrje vanje). Govorila sta še podpredsednik ljublj. N. D. O. tov. Juvan, ki je pozdravljal dr. Mandiča in pa gosp. župnik Berce, ki je priporočal Ciril Metodovo družbo. Tajnik ljublj. N. D. O. tovariš Škerlj, pozdravlja tovariša Jakliča, s katerim sta se skupno borila v Trstu za pravice slovenskega delavstva. Nemalo zaslug za to, da je organizacija danes tako močna, ima poleg drugih ravno tov. Jaklič. Vse se bori proti nam, vse razven ene stranke in vendar se naše vrste množe. Treba je izo brazbe na narodno socijalni podlagi. Delavstvo naj Šiško narodno dvigne in ne bo se mu bati, da bi nastala drugo Kočevje. Tov. Zadnik izvaja, da je vsak, kdor je bil kdaj soc. demokrat, bil zaslepljen. Za slovenskega delavca to ni prava organizacija, ker je socijalna demokracija nastala v Nemcih, in ni internacionalna, kakor trdi, ker verno, da je nemška soc. demokracija nemško narodna. Bebel sam je povedal jasno, ds, kadar bo v nevarnosti nemška narodnost, bo tudi on zgrabil za puško in pomagal svoji nemški domovini. Narodnost je naravna sila, ki se ne da izruvati iz srca in s tem moramo računati. Naj se torej krepko razvija mlada organizacija in okrepi, da vam soc. demokratje ne bodo razbili nobenega shoda več. — Posestnik Seidel: Saj bi ga tudi zadnjic ne bili, pa mene ni bilo doma! (Veselost). Tov. Ribnikar je priporočal oso-bito, naj N. D. O. deluje v Šiški v narodnem oziru. Čulferajnsko šolo naj z razširjanjem narodne zavednosti postavi na kopno. . Čuvajte in podučujte mladino, ki naj bo naraščaj in opora N. D. O. Seveda pa je pral vsem slovenskemu delavcu treba preskrbeti kruha. Za slučaj bolezni in brezposelnosti mj se ustanovi fond. Za Šiško je današnji dan zgodovinske važnosti, ko se ustanavlja N. D. O., ki bo preprečila, da bi Šiška postala drugo Kočevje. (Pritrjevanje). Tov. Škerlj: K prejšnjemu izvajanju imam pripomniti še, da bodi naša agitacija ofenzivna. Število članov moramo pritirati do 1000. To nam ne bo ob vztrajni agitaciji težko, ker mi he oktroi-ramo delavstvu ničesar, nego ga vselej vprašamo za mnenje in šele potem , ukrepamo. Delavstvo nam bo rado zaupalo, ako bomo ravnali tako in iskali povsod samo koristi svojih članov. Preko naših zemlja gre svetovni promet in miši ga lahko podvržemo. V tem tiči velika naša moč. Zato krepko na delo. Ne samo karv mora, kar more to mož je storiti dolžin. Živimo, tu smo, in računati morajo z nami. - Med zborovanjem je prišlo v dvorano lepo število mladeniškega naraščaja N. D. O. iz Ljubljane, ki jih je vse občinstvo prisrčno pozdravilo. Po nekaterih sklepnih izvajanjih je na to predsednik zaključil ta lepo uspeli shod N. D. O. Zahvalil se je vsemu občinstvu in govornikom, zlasti obema vrlima tržaškima odposlancema z željo, da se vidimo še kdaj v tako lepi slogi kakor danes. In „Slovenski Narod" sklepa: „Ker je podružnica zasnovana na zdravi podlagi, gojimo trdno nado, da pojde po začrtani poti nevzdržno naprej, zastopajoč koristi delavstva in obenem braneč pravice naroda, danes še zatiranega, ki pa mu zlasti tudi s pomočjo N. D. O., želimo mtauoviti boljšo bodočnost." DELRVCI! opišite se v »Konsumno zadrugo', članov li. D. O. Politični razgled. Državni zbor se snide dne 27. t. m. Vlagajo se že sedaj razni nujni predlogi. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji je rešeno tako, da bo v bodoče notranji uradni jezik hrvatski, le italijanske vloge se bo reševalo italijanski. Napisi bodo dvojezični v petih glavnih mestih dežele, ki imajo več ko pet od ‘sto italijanskega prebivalstva. Po razpustu čcškili narodno socijalnih organizaciji, na dopusti vlada nikakih snovanj novih organizaci i, z motivacijo, da so vsa taka društva državi nevarna. Tudi zveza ženske mladine je bila razpuščena. Stikanje po »veleizdajalcih" se je pričelo tudi po Moravskem. »Veleizdajniški" proces v Zigrebu se nadaljuje. Klofačeva stranka narodnih so-cijalcev je sklicala shod, na katerem se je protestiralo proti brutalni nemško-madjarsld politiki, katere del je tudi zagrebški proces. V Tarč ji se je . pričela meščanska vojna mej Mladoturki in turško duhovščino. Sklepa se lahko iz raznih poročil, da se misli sultana odstaviti. DOMAČE VESTI. To v a ri ii ! Konsumna zadruga članov N. D. O. je otvorila svojo prvo skladišče v ulici del Bosco štev. 17. Dolžnost je vsacega slovenskega d slavca če tudi do danes ni zadružnik kon-sumne zadruge, priti v skladišče, da si tamkaj nakupi raznih potrebščin za svojo družino. Šentjakobčani! V Vaši bližini se je odprlo skladišče, na Vas je v prvi vrsti ležeče, da v velikem številu prihajate. Naznanja se ob jednern, da je skladišče odprto ob delavnikih od 7. do 1. ure in od 3. do 8. tire zvečer. Ob sobotah zvečer je skladišče odprto do 0. ure. Ob nedeljah je odprto, od 8 do 11 in pol. Sestanki zaradi praznovanja I. majnika se vrše : V ponedeljek za železničarje, v torek za delavce Lloydovega arsenala, v sredo za delavce proste luke in družili tovarn, v četrtek za delarce tehničnega zavoda, ladjedelnice sv. Marka in zasebne težake. Začetek vs(h imenovanih sestankov je ob 8. uri zvečer. Tovariši, agitirajte, da bodemo dostojno praznovali naš dan. Afera s paroplovno družbo „Dal-matia" končana. Prejeli smo : Spor, ki ga je imel podpisani kon-sorcij s paroplovno družbo »Dalmatia" je pač gotovo še dobro v spominu tovarišem. Končal je ta spor v zadovoljstvo nas zadrugarjev, ki se moramo na tem mestu hvaležno spominjali sledečih naših zastopnikov: Tov. dr. Mandič nam je šel pri sno ■ vitvi dotične zadruge vedno na roko, nas je bodril, nam dajal nasvete in nas sploh podpiral z besedo in dejanjem. Po razru-šenju pogodbe je bil on prvi, ki je odločno besedo nastopil tudi v javnosti proti takemu postopanju. Njegovih daljnih zaslug za našo zadrugo nam ni treba naštevati, ker je itak sl, občinstvu dobro znano, kaj je isti storil. Hvaležno in s posebnim priznanjem se pa spominjamo tudi g. drž. in dež. posl. odvetnika dr. O. R y b a i’ * a ki je zastopal našo koristi kot poslanec naprarn paro-plovni družbi. Ni se strašil truda, ki gaje pri tem imel. Nadalje se pa zahvaljujemo prav iskreno našemu pravnemu zastopniku g. dr. Josipu W i 1 f a n u. Imel je z nami veliko potrpljenje in zelo seje trudil, da bi ' spravil spor v tir prijateljskega pogajanja. Vrhu odškodnine pripadajoče, nam je I paroplovna družba izplača'a tudi pravne stroške, katere je omenjeni gosp "d blagohotno podaril »Narodni delavski organizaciji". Konečno se pa tudi zahvaljujemo slavnemu odboru N. D. O. ki nas je podpiral gmotno ob času brezposelnosti in cenj. delavstvu in slav. občinstvu, ki nas je z upanjem na dober izid navduševalo, tako da smo ostali vstrajni do zadnjega trenotka. Leopold Fabijančič in dr. Kako zastopa tržaški srbski konzul, rodoljubni gospod Kornelij Gorup vitez Slavinski — srbske interese. — Prejeli smo: Kakor znano, je srbska vlada imenovala pred nekaj časa svojim konzulom v Trstu, gospoda Kornelija viteza Gorupa. To bi nas sicer veliko ne zanimalo, kakor nas sploh oseba gospoda viteza Gorupa posebno ne zanima. Znano nam je bilo dosedaj le, da je gospod srbski konzul vitez Gorup ob raznih slovesnih prilikah rad »paradiral" se svojo konzulsko uniformo. To je bilo tudi vse. Menda je gosp. vit. Gorup celo mnenja, da se od konzula sploh ne sme več zahtevati. Toda o tem se z gospodom vit. Gorupom ne bomo prepirali. Kar nas zanima in navdaja na ravnost z ogorčenjem, je način, kako za stopa gospod srbski konzul koristi srbskih državljanov v Trstu, posebno če ti pripadajo delavskim slojem, -lavnost naj sodi! Minoli torek sta prišla v Trst dva srbska mladeniča, da iščeta in najdeta košček kruha. Nasvetovana po zdravem razumu, ki jim je pravil, da je srbski konzul v prvi vrsti poklican potegovati se za srbske državljane, posebno če so ti slednji v stiskali, sta se podala k tukajšnjemu srbskemu konzulu, kjer sta preudano prosila kako podporo. Teda, da ne bi bila tega storila! Gospod srbski konzul, vitez Slavinski in večkrat* milijoner Kornelij Gorup jih je nevsmiljeno odvrnil, češ da on nima denarja za to. Pač pa jima je blagohotno nasvetoval naj gresta k »Narodni delavski organizaciji", kajti ta le da ima posebne fonde za podpiranje potujočih delavcev. ' Ometrena delavca sta se na to res podala k N. D. O. kjer sta, dasi N. D. O. nima posebnih fondov in še manj pa Gorupovih milijonov na razpolago, dobila majhno podporo. To je gola resnica. A komentar prepuščamo čitateljem. Tržaško slovensko delavstvo je pokazalo že v vsakem oziru svojo najboljšo vo'jo in tudi veliko vstrajnost naprarn napadom od nasprotnih stranij. Pred kratkim se jn ustanovila konsumna zadruga članov N. I). O ki je odprla svoje prvo skladišče v ul. Bosco 17. pojav, kateri bo zabilježen v zgodovini tržaškega Slovenstva z velikimi črkami. La kratko hočem navesti, kako naši nasprotniki imenujejo naše skladišče. Pred nekaj dnevi sta šli mimo naše trgovine dve gospodični in sta popolnoma pravilno čitali naslov na zidu pred kons. zadrugo. Nekaj korakov naprej vpraša mlajša starejšo, kaj da pomeni beseda: »skladišče" v laškem jeziku. Slednja se pa razjezi ter pravi : Tasi, qua xe la botega dei sciavi!" Sicer nas tako besedičenje ne spravi iz ravnotežja, vendar pa moramo mi, tudi če nam pobirajo naše slovenske tablice raz zidu, biti tem bolj navdušeni in pridno zahajati v prodajalno in kupovati naše potrebščine le tam, kjer smo mi sami gospodarji. Nekaterim moramo izreči prisrčno zahvalo, da se vestno poslužujejo naše »botege", drugim pa moramo izreči grajo, da vzlic temu, da so zadružniki, ne prihajajo vsaj redno k nam. Upamo, da sd tudi ti slednji, vsaj za par mesecev poslužujejo trgovine v ul. del Bosco, potem se bo že napravilo tudi za njih kaj ugodnejšega, da jim ne bo treba tako daleč zahajati. V zadnji številki smo pomotoma naznanili, da je prodajalna v nedeljo zaprta. To tem potom popravljamo v smislu, da je prodajalna ob nedeljah odprta od 8 do 11 in pol predp. Kakor rečeno, je prodajalna odprta vsak dan od 7.—1. dop. in od <5.-8. zvtč., v soboto tudi do 9. zvečer. Končala je reklamacijska doba z nedelio, dne 18. t. m. Tu nam bodi dovoljeno, da tudi mi izrečemo nekoliko besed o reklamacijskem gibanju. Res je, da se je naše vrlo delavstvo najbolj zanimalo zato, ali je vpisano v volilnem imeniku ali ne. Vemo za slučaj, da se je moralo nekatere »gospode" prav za prav siliti, da so reklamirali, ker niso bili vpisani v volilnem imeniku. Naše delavstvo pa se je potrudilo, da se je informiralo, ali je vpisano in ali če sme voliti ali ne. Kedarkoli si prišel v prostore N. D. O. našel si polno reklamantov večinoma delavcev, ki so pregledovali volilne imenike. S tem jim bodi izrečena najprisrčnejša zahvala, vendar pa s tem stvar ni še končana. Volilne liste so razpoložene v svrho, da se vpiše izpuščene volilce in da s® izbriše vpisane volilce. Bilo je že sedaj vloženih takšnih reklamacij, ki so bile na perjene proti onim, ki imajo slovans imena. Vsak takšen vollec, ki dobi p°.zlV od mestnega magistrata, naj se izjavi ® taki proti njemu vloženi reklamaciji, na^ pride takoj v urad N. D. O. ali Pa . h kakšnemu slovenskemu odvetniku, kaj le dva dni ima časa, so pismeno ali ustmeno izjaviti pri mestnem magistratu. Za izjave o izbrisnih reklamacijah °e bo treba prilagati dokumentov, vendar dobro, če si jih more volilec preskrbe za slučaj potrebe. „Tržaško podporno in brala0 društvo“. Bilo je pred 30 in več leti, >k0 je slovensko narodno delavstvo spoznam* da je samopomoč najbolja pomoč. In z o( odr ?ej )e -ves ob I «tav iiko zate ločnostjo in samozatajevanjem ki ga živelj povsod pokazuje, znal sije slovens^ delavec zgraditi dva mogočna podp°rlja društva, ki vsako za se lepo procvita 1 napreduje edino le v korist svojih članov in v čast Biovenskega imena. , Minolo nedeljo imelo je eno izme teh dveh svoi letni občni zbor, na’111'?1- leto: ?an Igra za < Sod ^eb *ftli seti] d ,Tržaško podporno in bralno društvo ima svoj obširni sedež v ulici Stadion Poročila predsednika, tajnika in blagajnika so se glasila jako povoljno in vspodbu ljivo, (lasi jo minolo leto 1908 stavilo na vadno mnogo zahtev do te bolniške bia gajne. Na 1200 redno plačujočih udov je prijavilo za podporo 633 bolnikov, k® terim se je plačalo za podpore, zdravi * in bolnišnico v znesku preko 20.000 krofjj Novčnega prometa je bilo okolu l00-° kron, a čistega dobička koncem leta 31. kron, kar se prišteje že 10 let obstoie čemu penzijskemu fondu; ta je narasel tem na 21.500 kron. Vse društveno Pre moženie znaša okolu 53.7000 kron. Ti podatki so gotovo jako podučm m razvesehivi, ker dokazujejo, kako sj. V slovenski delavec brez tuje pomoči in kljn strastnemu nasprotovanju vedel sam vzgoji in vtrditi na varnej podlagi koristno 1 plodonosno ustanovo, ki ga podpira, okrepi) in ščiti pred marsikom. Za letos je bil izvoljen skoro en° glasno sledeči odbor : , Predsednik: Kam-iščič M., podpl'ec sednika: Rože J. in Dr. Wilfan, tajnika Sorn J. in Pleterski Fr-n, kniigovopJ1 Škedelj Ivan in Kušt-in A, blagajni Detela Stanislav, gospodar: Tavčar 1 Odborniki: Adamič F., Bunc R-, ,fnllran H , Gašperšič F., Germek G., Jerič br-’ Kovačič I., Kovačič A., Kozina Z., Leglh J., Počkar Fr., Rolib A.. Rebek F., Slug® Kr tu, tčf in, J. A., Stefe L., Tomažč F., Zabric Zetko I. T Namestniki: Furlan A., Gerb c < ■’ Kranjc J., Kobal Iv., Lah F., Miler V Trošt F., Ujčič I , Vrčon J'1. y Pregledovalni odbor : Modrijan •> Kosič V., Skalak J., . Mirovna sodnija: Čud^ot M., Kukanja A., Kalan A., Ostrovška Fr., Umek 1-Ženski odbor : Kovačič F., Kukanja E,, Purkar M. Častnim članom sta bila še izvoljena najzaslužnejša tovariša Ružičkain Ostrovska^ S tem opozarjamo naše ]judotV0> 1 se še t dnejše oklene naših slovenskih na rodnih blagajn, ki so popolnoma j enakove ljavne okrajnim blagajnam, neodvisne 01 vsakogar pripoznane sedaj (udi nd vse. delodajalcev, a kar je najvažneje ti idi n®l bolj cene, kajti tedenski prispevek znaš® le 60 st., a bolniška podpora 2 ki -oni dan, ki se izplačuje skozi 26 tednom zatem pa še 26 tednov po 1 krone > na dan-Razven tega imajo člani knjižnico čitalnic0 na razpolago ter zabave in priredit ve vesel-odseka. Tovariši, skrbite da se upišej0 v slovensko podporno društvo zlas ti novo' došli delavci, ki so sicer pri tuje ih brez zaščite in potrebujejo pomoči in nasveta izkušenih rojakov. Darovi. Ker je bil oproščen na kazens ki raz' pravi 19. t. m. daruje R. M. za delavca" K 5. ,.N* Društvene vesti Danes zvečer imajo delavci i iz t;hD-zavoda svoj sestanek. Tovariše, ki dobivajo podporo pornega fonda, se prosi, da priho isto vsak petek predpoludne od 9 4.-6 zvečer, ter da ne čakajo' podporo na koncu bolezni. Gostilna Članov N. D. O. lj&lni odbor za ustanovitev zad' .ružne g°' stilne vabi vse odbornike na se' jo, ki bode prihodnji torek, ob 7 in pol u' ri zvečer. iz pO