Leopold Paljk:
»Tudi pri nas bomo redili zajčke!«
Gospod učitclj nek*? Ijubljauske ljudske šole je peljal dečkc na kratt.'k popoldanski pnnčni izlet na Rožnik. Kot telički, ki jih spusti kmet prvikrat na pašo, so se podili mladi mestni fantički po poteh iu stczah, ki držijo k Marijinemu svetišču. na vrh hribčka. Spotoma so se za malo Časa ustavili pri piscu teh vrstic. Z gospodoin učitcljem sva namreč stara znanca iz šol-skih let. Čc se pa ustavi pastir, se mora ustaviti tudi čreda. Ker sem imel prav takrat na vrtu opravek s svojiini živalcarai in je gospod ucitelj brž zaslutil, da utegncjo vzbuditi iudi v otrocili zanimanje, me je naprosil, ako si sme z otroki ogledati mojo peruininarsko in kunČjo »faruio«:. Vesfl sem jim to dovolil. »Mimo! V vrsto po dva in dva!« je ukazoval gospod ucitelj, in že so se mi bližali.
»Joj, zajčki!« Ko bi se bili dogovoriH, so vsi naenkrat zaklicali.
Pojasnim jim, da so to domaci kunci.
>Seveda, udoinačeni divji zajci,« priponmi eden izined -učencev.
»Ne bos, Jakal Motiš se. Oomači kunci nc izvirajo od divjili zajcev, pač pa od divjih kuncevt ki jih pa ni več v naŠLh krajih, četudi je njih pradomovina JuŽna Evi-opa, in sicer Španija ter Balearski oioki v Sredo-zemskem morju. Odtod so se namree razsirili po vsej Evropi in tudi po drugih delih sveta. Ponekod so jih sicer že popolnoma iztrebili, drugod pa prebivajo še v ogronmein številu. Na Poljskem. v Nemčiji, v Belgiji, na Francoskem, pa tudi v Južni Evropi in po otokih Sredozemskega morja delajo kmetoin na pulju in v sadovnjakih ogromno škodo. Zlasti na ne-katerth grškili otokih in celo v Avstraliji inrgoli kuncev, ki so postali že prava nadloga za tarakajšnje kmetovalce. Divji kunci se nainreč silno naglo ntnože. Kunčja saiuica skoti na lcto sedernkrat, vsakokrat do 8 mladičev. V štirih letih bi Število potomcev naraslo že nad milijon — seveda če bi ostale vse živalce pri življenju. Divji knnci žive pod zemljo v rovih kot pri nas krti iu lisice. Zanimiv je nanje lov z ukročenimi beliini podlasicami. ki spadajo v visio dihurjev m jih tamkajšnji prebivalci rede zaradi lova
23
na divje kunce. Podlasica smukne v rov in spodi ven kunca, ki ga lovec ujame v nastavljeno mrežo. Na AngleŠkem love z belimi podlasicami celo podgane. Zanimivo, kaj ne? Pa preidimo k stvari. DomaČi kunci so torej udomačeni divji kunci, kot n. pr. domače gosi, race, kokoši itd. Res da jim pravimo kratko zajci ali domači zajci, kar pa — kot zdaj veste — ni po-poluoma prav. Domačih kuncev je sto in 6to najrazličnejših pasem. Imamo prav velike in do 10 kg težke kunce, ki jih imenujemo velikane, dalje srednje težke in lahke pasme. Redimo jih zaradi n&esa in kože. Nekatere kuučje pasme nain dajejo prav dragoceno krzno. Imamo pa tudi kunce, od katerih dobivamo Dajfinejšo volno.c
>To so pa angorci,« se oglasi droben fanlek, >Pri nas jih imamo. Oče jih vsak teden z glavnikom počcše in volno spravi.«
»Res je. Angorce aJi svilence rcdimo največ zaradi volne. Kilogram angorske volae stane do 400 din, To so že lepi denarci. Seveda nam. da odrasel kunec komaj 30 dkg volne na leto. Le prav redke žirali dajo ne-koliko več. Od treh dobro negovanih angorcev dobimo okroglo 1 kg naj-finejše volne na leto.t
»Hej, Joža! To si pa velja zapomniti,« Šepne dolgin sosedu in modruje dalje: »Trije angorci dajo 400 din, 30 angorcev pa celo 4000 din.c
»Čemu pa uporabljajo to volno?« se oglasi dolgin, ki je stal bolj v ozadju.
»Iz angorske volne pletejo najrazličnejše predmete, kakor: nogavice, rokavice, puloverje, spodnje perilo, kape iid. Ker so izdelki iz angorske volne izredno topli, jih nosijo bolniki, ki trpe na revmatizmu, trganju in prehladih.«
>S čim pa hranite kunce, g. ucitelj?« vpraša uLenec, ki je z vidnim zanimanjem poslušal razgovor.
>Različno. Od spomladi do jeseni jim dajem sočno zelenjavo. Najrajši jedo regrat in deteljo, pa tudi trpotec tn koprive. Krmim jih seveda tudi s kuhinjskimi ostanki, n. pr. s krompirjevimi olupki, ki jih pomešam z otrobi. Na vrtu oberem peso, repo, zelje, ohrovt; narujem korenje in ga jiia dam. Kunci niso prav nic izbircni in pojedo vse, kar dobe, še celo plevela se ne branijo. Prav vse jim gre v slast. Zato rae pa tudi prehrana knncev od zgodnje sporaladi do pozne jeseni skoraj nic ne stane. Pozimi jim seveda dajem seno, korenje, repo in peso. Za priboljšek dobe tu in tam pest ovsa in skorjico suhega kruha.t
»Naša mamica pa meče kuhinjske ostanke kar na smetišče,* se oglasi fant in še dostavi: »Prosil bom očeta, da mi dovoli postaviti v drvarnici hlevček, v katerem bom redil domače kunce in jih pridno krmil.«
»Prav imaš! Le hitro se nam priclruži kot umen kuncerejec in verjemi mi, da boš imel z živalcami prav prijetne ure,« ga spodbudno nagovorim. >In tudi vsi vi, ki imate priliko, da lahko postavite na vrtu ali na dvorišču hlevček, se popriraite z veseljem in ljubeznijo reje domačih kuncev. Za to ni treba veliko denarja. Treba je le nekaj dobre volje in praktičnega znanja, pa boste dosegli uspehe, ki jili boste veseli vi in vaši starši.«
Dečki so me nato še spraŠevali io iu ono. Zadovoljen sem jim pojaa-njeval, kar so želeli vedeti. Tucli sem jim dejal, da bom naprosil g. uredaika »Vrtca«, da mi bo odločil prostor v listuf kjer bom z veseljem priobčeval krajše sestavke o pravilni negi in prehrani malih živali. Dečki so bili na-vdušeni in so mi obljubili, da bodo zelo radi brali takšne sestavke. Prav tako tudi želim, da bi zlasti v mladini na deželi, kjer so prilike za rejo malili živali še mnogo ugodjicjse kot v mestu, vzbudil veselje do reje, da bi tako že otroci aami v zgodnjih letih postali iz ljubiteljev tudi gojitelji malih živali.
24