Leto 1. V Trstu dne 31. januvarja 1908. St. 5. Izhaja v Trstu vsalT^ petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. H. nad. = Telefon št. 1570 Delauski List r V Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Kako se nrailjajevolocija v Indiji. Mnogo se piše in govori o Angležih kot prvem kulturnem narodu. Buržoazne stranke na evropskem kontinentu se ozirajo vedno po angleškem meščanstvu in je hočejo v svojem delovanju posnemati, kot nekak napredek časa in vzgled modernega duha. Delavske stranke raznih narodov so se pečale z vprašanjem meščanstva ponovno. Ali vspeh in izid raziskavanja je vedno isti: meščanske stranke ne poznajo socialne pravičnosti, buržoazija dela in skrbi samo za svojo korist. Kolikor so pokazale me¬ ščanske stranke v tej ali oni državi nekaj modernega duha, niso storile tega same iz sebe, ampak pod pritiskom in iz strahu pred nastopajočim novim slojem delavca. Kako razumeva pravičnost naprarn slab¬ šim, kako razumeva svojo kulturno misijo vladajoče meščanstvo, nam podaje eklatan¬ ten vzgled najmodemeja buržoazija t. j. angleška. Znano je, da si je pridobila Anglija vse svoje bogastvo iz kolonij. Angleški trgovci in podjetniki so se naselili v novo pri¬ dobljenih deželah in tako omogočili uvoz angleškega blaga v kolonije in izvoz su¬ rovin iz teh dežel v Anglijo, da jih po¬ delajo tam tovarne v nove izdelke. Proti izmenjavanju blaga in uvozu novih, v ko¬ lonijah nepoznanih industrijskih produktov ne moremo s socialističnega stališča ničesar oporekati. Ali zato zadene tem strožjo grajo in naš odločen protest metodo , način, kakor prakticira kapitalistična družba da¬ našnjih dni to „kulturno misijo'. Pokaže se zojiet ona kača, ki se plazi in spremlja kapitalizem na vseh svojih potih: izkoriščanje ubožnih slojev. Ako pomislimo, kako huda borba vlada med proletariatom in buržoazijo pri nas, si napravimo lahko sliko, kako izgloda v de¬ želah, kjer stoje izkoriščani na neprimerno nižji kulturni stopnji od svojih izkorišče¬ valcev, kjer ni nobenega časopisja, ki bi branilo reveže, nobenih strank, ki bi se borile za prospeh trpinov. Razni procesi, ki se vrše v zadnjem času, nam ponovno razvijajo sliko, kako se godi v kolonijah. Buržoazija je prodajala zamorce kar na javnem trgu kot živino. In značilno je, da se je celo katoliška duhovščina jugoamerikanskih škofij z vso {silo zavzemala za suženstvo zamorcev! Angleži so prinašali afrikanskim, azijskim in amerikanskim domačinom cele ladje žganja, da so razširili na ta način med domačim prebivalstvom strupeni alkoho¬ lizem in s tem povzročili, da je ljudstvo hitro izumiralo, vsaj pa postalo popolnoma nezmožno braniti se proti izsesavanju po teh buržoaznih parazitih. Kjer pa je masa izkoriščanih le preve¬ lika, gre proces umetnega zastrupljevanja in odiranja le prepočasi naprej. Tu se uresničuje hrvatska prislovica: svaka sila do vremena. Domačini raznih kolonialnih dežel so se ponovno dvignili proti svojim izkoriščeval¬ cem. Zgrabili so za orožje in se postavili v bran — žal malokdaj z vspehom. Mo¬ derno morilno orožje, ki je je spravila buržoazija do take preciznosti in tehnične popolnosti, učinkuje grozovito. To vidimo v ponovnih afrikanskih puntih, videli smo pri vstajah zamorcev v Ameriki, in videli smo to tudi v Indiji. Hude in krvave so bile te revolucije, domačini so šli preziraje svoje življenje v gotovo smrt; ne da bi trenili z očesom, so se zaganjali proti to¬ povom in puškam evropske buržoazije! V Indiji so bile revolucije ponovno. Pa vojaška spretnost Angležev in njih popol¬ neje morilno orožje je doslej še vedno pro¬ slavljalo zmago. In ;.opet ere zdaj po In¬ diji, zopet se pripravlja tlačan proti iz¬ koriščanju. Da pa dobe naši čitatelji pravi pojem, kako se godi v tej veliki koloniji najmo- derneje buržoazije, hočemo navajati nekaj statističnih podatkov, ki jih je objavila re¬ vija The Socialdemocrat, ki jo izdajajo naši angleški sodrugi. Od leta 1896 do 1907 je pomrlo v tej nekdaj tako blagostanja polni deželi 5,400.000 domačinov na kugi. V Indiji, ki tvori danes največje bogastvo Anglije, je umrlo med letom 1891 in 1901 nič manj nego 19 miljonov ljudi j lakote. Indijski kmet in delavec sta vesela, če se moreta najesti na dan vsaj enkrat; njih letni dohodek znaša povprečno 45, piši: petinštirideset kron. Ali misliti ne smemo zato, da ima denar tam manjšo vrednost: angleški urad¬ niki žive v največjem razkošju, prejemajo na.]višje'plače'”— iz žepa domačinov ! Kar gre vsako leto zvenečega denarja v njih žep in v Anglijo, znaša ravno eno miliardo krom Angleški buržoa si zida v Indiji najluksur- jozneje vile in gradiče, pred njegovimi vrati umira pa domačin gladu. Revolucionarni duh med ljudstvom netijo in razširjajo zelo -mladi indijski inteligenti. Sli so v Apieriko in evropske kulturne dežele, kjer so si prisvojili tehnične in ko- mercielne zmožnosti, da se morejo potem boriti doma za gospodarsko samostojnost svojega ljudstva t. j. emancipacijo od An¬ gležev ; po drugi strani delujejo v nega¬ tivnem zmislu t. j. izdajajo revolucionarne časopise in knjige, prirejajo shode in pre¬ davanja, kjer izpodbujajo svoj narod k samoobrambi in brigi za svojo obrano. Kaj čuda, če preganja zato angleška vlada to inteligente na vse kriplje, zapira jih vse po vrsti na nepostaven način, prav kakor je storila z indijskim učenjakom Dala Lajpat Rajo. Po ječah jih muči na najgrši način. Vprašanje je samo, ali je mogoče še dandanes pri večji masi zatreti duh svobode na tak način. Mi dvomimo z vsem opravi¬ čenjem. Danes si ne da niti majhen narodič vzeti svoje neodvisnosti — to kažejo n. pr. Slovenci in drugi, še manjši narodi — kaj šele večja skupina. In ker ni pričako¬ vati, da bi se odločila angleška buržoazna vlada dati Indijcem svobodo, bo tirala s tem razmere do skrajnosti. S tem pa tudi sama najbolj podnetuje revolucijo, pred katero svarijo Anglijo celo največji an¬ gleški listi. Gotovo je, da mi ne želimo prelivanja krvi, toda druge poti ne preostane, kakor šiloma si zagotoviti svobodo in pravico. Zato pripožnavamo odkrito, da spremljamo z vso simpatijo revolucionarno gibanje v Indiji. Država v državi. Pod tem naslovom je priobčila «Edinost» članek, iz katerega je razvidno dokaj jasno,- da se gre gospodi iz Narodnega Doma samo za nadaljevanje gonje, ki so jo pričeli zoper organizirano delavstvo. Pravimo zoper or¬ ganizirano delavstvo in ne morda zoper socialistično, marveč tudi zoper narodno delavstvo. V prosti luki imajo delavci v najemu nekatera važnejša dela in sicer pri ukrca- nju in izkrcanju parnikov. Ti delavci tvorijo takozvane delavske zadruge (Coope- rative di lavoro) katerim eni načeluje naš sodrug Zolija, drugi sodr. Babič in tretji sodi - . Parenzan. Zadruga Zolija šteje 170 članov, ki vdobivajo na dan 5 kron plače, vsak mesec pa si razdele prebitek dohod¬ kov izvršenega dela. V tej zadrugi je Načina’ slovenskih delavcev, mnogi' izmed katerih so odkritosrčni narodnjaki. Delavci delajo 9 ur na dan. Enake razmere vla¬ dajo tudi v drugih dveh zadrugah. Vsi ti delavci — če tudi narodnjaki — so or¬ ganizirani v naših strokovnih organizacijah. Ko se je porodila N. D. O. je naše orga¬ nizirano delavstvo razumelo takoj, da bo ista v škodo interesom proletariata. De¬ lavstvo se mora družiti, ne pa cepiti. Kdor cepi organizacijo delavstva je gotovo njegov največi sovražnik. Naravno tedaj, da so agitirali s vsemi močmi proti N. D. O. Dr. Mandiču pa ni šlo v glavo, kako hi morali tudi narodno čuteči delavci agitirati zoper njegovo N. I). O. Jn pričel je gonjo proti delavcem. Mesec septembra p. 1. sta bila odpuščena od dela dva delavca, ki sta skušala ško¬ dovati zadrugi gmotno in moralno. Ker sta bila omenjena delavca slučajno narodnjaka, pripoveduje sedaj «Edinost* da se jima je odpovedalo delo iz strankarskih ozirov in narodnega sovraštva. Fakt je pa, da nima opraviti socialistična stranka pri omenjenih zadrugah prav ničesar. Če imamo ravno tam, kjer je delavstvo bolj zavedno, tudi več pristašev, še ni rečeno, da je podjetje socialistično. Z veseljem pa konštatiramo, da je bila socialistična stranka, ki je pri¬ pomogla delavcem do zadrug. Slovenskim narodnjakom pa ne gre vsa ta stvar v glavo. Oni si ne morejo predstavljati dela brez gospodarja. Zato so pričeli gonjo -— ki jim je bilo ukazana gotovo iz višjih krogov proti omenjenim zadrugam, proti delavstvu. Hoteli bi namreč, da bi Lloydova družba odvzela delavcem omenjeno delo in ga dala rajši kakemu privatniku. V to svrho pa uporablja „Edinost svoja stara sredstva o narodnosti ter pripoveduje o socialističnem tiranstvu* o kršenju svobode mišljenja in drugih enakih neresnicah. Ampak čudno, da vidi „Edinost to tiranstvo ravno tam, kjer ga ni, da vidi kršiti svobodo mišljenja tam kjer se kaj tacega gotovo ne godi. Ci imajo narod¬ njaki tako strašansko veselje do dela za reševanje delavstva iz duševnega in go¬ spodarskega tiranstva, jim pokažemo mi, kje je še neobdelano polje. V Lokev naj gre gospod Gregorin organizirati tamošnje klesarje, ter prisiliti gospodarje naj jim zvišajo dosedanje plače, ki znašajo po 2'40 K na dan. V Ajdovščino in druge kraje po Krasu, Goriškem in tržaški okolici pojdite in delajte, če hočete v prid de¬ lavstva. Dokler pa boste agitirali med de¬ lavstvom tam kjer je že organizirano, kjer si je znalo že zboljšati svoje razmere do¬ tlej bomo prisiljeni, smatrati vaše delo za navadno gonjo zoper delavstvo v prid kapitalizmu. Seveda je agitacija med zavednim socia¬ lističnim delavstvom veliko prijetnejša nego agitacija pri nezavednem delavstvu. Res je, da se pri prvem ne doseže ničesar, todo narodni agitatorji pridobe tako vsaj na izobrazbi. Da se pa narodnjaki jeze in jočejo, in da so celo apelirali na naj višja mesta, da bi škodovali delavstvu čim prej in čim več, je pa fakt, ki ostane neizbrisan v zgodovini protiljudskega dela tržaških narodnjakov. Domače stvari. llsjj oniinjinj Iti še niso poravnali »Bi MUIUU! strankinega davka za preteklo in tekoče leto, so na- prošeni. tla store to v najkraj¬ šem časa. Prispevke sprejema sod. Iglič v torkih, četrtkih in sohotah od 8. do lO. are * večer in v nedeljah od lO. do 12. «re opoldne v uredništvu Ilelavske- ga lista ul. Boschetto 5. II. nad CftRPISGN slika iz žganjaiije, spisal 1. R. (Dalje in konec). — Bova kaj pila, Carpison ? — Nago¬ vori ga novodošlcc. — Seveda bova, če plačaš! — Kaj si suh ? - Popolnoma. Dvajset vinarjev sem vdobil od prijatelja, pa ne vem kaj bi ž njimi. Večerjal nisem še nič, pa prenočišča nimam plačanega. — Delal nisi, seveda ? > — To se pravi, mraz mi je bilo, pa sem I J; se bal iti na zrak. — Saj si imel popolnoma prav. Za tistih ^ par vinarjev, ki sem jih vdobil, sem jih tudi krvavo zaslužil. Kaj bova četrtinko » pelinovca kaj ? — Kar ti drago, da bo le kaj. - Anton je naročil četrtinko zelene pijače. | Spil je polovico ter ponudil kozarec Car- pisonu, ki ga je takoj izpraznil. — Se četrtinko kaj ? -ji — Ce ti je drago, zakaj pa ne ? Anton je naročil drugo četrtinko in tudi takrat je izpraznil kozarec Carpison. Sedem je bila že ura. Žganjarija je bila kmalu polna raznih delavcev. Pili so vsi iz velikih kozarcev. Zakaj pa bi ne. Mraz je postajal vedno intenzivnejši. Treba je tedaj piti, da se človek segreje. Tudi Anton je naročil že več četrtink pelinovca, ki sta ga pila skupaj s Carpisonom. Ko je pa videl, da je zapravil že preveč de¬ narja, tedaj je pozdravil Carpisona in odšel. Poslednjemu pa ni bilo še dovolj. Napil se je bil že tako, da ni mislil prav nič več na postelj in večerjo. Podlegel je že popolnoma silni, pmamljivi moči alko¬ hola, po katerem je še strastneje hrepenel. Sedaj ni čakal več, da mn kdo kaj po¬ nudi, ampak sam je naprosil zdaj enega zdaj druzega navzočega delavca za četr¬ tinko, ki mu je ni odrekel nihče. Že je pričel plesati in peti na vse mogoče na¬ čine. Navzoči so mu pa plačevali četrtinko za četrtinko. Zabavali so se ob neumnosti nehudobnega pijanca. Toda čas je hodil vedno in enakomerno svojo pot. Ura je bila že pozna. Zato so pričeli navzoči odhajati domov. Trudni, umazani j in pijani, so zapuščali tovarno alkoholistov j in se podali domov v sredo lačnih družin. ; Andrej je bil že popolnoma pijan. Ko ni bilo v žgaiijariji več nobenega, je pa zapil še svojo desetico. Dolgo časa jo jo stiskal v žepu, toda strastna želja po alkoholu ga je premagala popolnoma. II. Stara kraška burja je razsajala s vso silo ter kropila ledene kaplje na vse strani. Uslužbenec je že zaprl žganjarijo. Carpi¬ son se je pa stiskal v sebe in zrl nepre¬ nehoma v vrata lokala, kjer je zapravil tudi tisto desetico, s katero je mislil pla¬ čati prenočišče. Zelo je bil pijan, ko je stopil na mrzli zrak, toda mraz ga je streznil. „Kam sedaj? Kam sedaj?“ Mno¬ gokrat je prespal na prostem, toda poleti. Danes je pa mraz, burja razsaja in ledene kaplje škropijo po obrazu. Bal se je mraza. „Kam sedaj, kam sedaj ?“ se je povpraševal neprenehoma. — Domov grem! Kam ? K Markiču grem, pa ga naprosim da me sprejme v prenočišče. Rečem mu, zagoto¬ vim mu plačati jutri, morda mi ne odreče. Kaj, pa če se ne usmili? Kaj, če mi odreče kakor je odrekel Petru Babu? Strah ga je obšel. Petru Babu je odrekel Markič prenočišče, ker ni imel denarja. Predsinočnjim mu je odrekel. Ravno taka strašna noč jo bila in Petra so našli zjutraj zmrznjenega na ulici. — He, pa če mi odreče, če me ne sprejme ? Pa pokleknem in ga naprosim: Markič, Markič! Mraz je zunaj, burja razsaja in ledene kaplje škro¬ pijo po zraku. Sprejmimo v svoje prostore. Petru si odrekel. Predsinočnjim si mu odrekel. Ravno taka noč je bila kakor ta; zjutraj pa so ga našli zmrznjenega. Ti si kriv Markič. Zato ne stoj, da zmrznjeni tudi jaz. Jutri ti plačam ne dvajset, ampak dam ti štirideset vinarjev. Nočeš? Nočeš, Markič ? Si razumel ? Petra Babo — ne dvajset, ampak štirideset! Še' nočeš? Na, dam ti klobuk, suknjo, jopič, čevlje! Hočeš tudi čevlje in štirideset vinarjev. Jutri! Si razumel ? Še ne, še ne — Pietro Babo — — — Pietro Babo — — — štirideset III. Celo noč je razsajala burja in po tleh je bilo vse zmrznjeno. Carpison je pa ležal pred žganjarijo gologlav, bosonog in golo¬ rok. Bil je mrtev. 2 DELAVSKI LIST Jiulran. Tako se bo imenovalo novo društvo pomorskih delavcev, ki ga hočejo ustanoviti slovensko-hrvatski narodni kapi¬ talisti. Ni treba povdarjati še posebe, da je ustanovitev tega novega društva nov korak, ki ga hočejo narediti narodni kapitalisti v agitaciji proti socialistično organiziranim pomorskim delavcem. Ker vsak kolektivni izraz ima ekonomični temelj, bo dobro, da povemo posebno ni¬ žjemu pomorskemu delavstvu, da naj pazijo na obljube s katerimi jih bodo skušali vjeti organizatorji tega novega društva, katerega edini namen bo boriti se zoper zahteve delavstva in varovati kapitaliste pred riven- dikacijami delavstva. Gotovo je, da bo omenjeno društvo, kakor ustanovljeno tudi podpirano strani kapita¬ listov, ki so interesirani braniti paroplovnc družbe pred delavskim gibanjem. Se ni končala stavka možtva paroplov- nega društva «Dalmatia» in znani so vzroki stavke, da bi morali dvomiti o namenih ki so prisilili naše narodne kapitaliste usta¬ noviti novo društvo pomorskih delavcev. Dejstvo, da se je porodila misel za usta¬ novitev tega novega društva ravno v tre- trenotku, ko so dali slovensko-hrvatski kapitalisti potom »Jadranske banke» svoj kapital za združenje dveh dalmatinskih paroplovnih družb, nam pove, da si hočejo vzgojiti tudi take delavce, ki si ne bodo upali improvizirati mezdnega gibanja ali pa ki bi preprečili vsako mezdno gibanje z angažiranjem stavkokazov. Vzgojiti hočejo pomorske stavkokaze. Baš bi ne bilo slabo za narodne delo¬ dajalce, če bi imeli privezane na svoji vrvici tudi delavce. Preprečiti razredni boj je gotovo ena najvažnejžih nalog, ki hoče vršiti kapitalizem v svojo korist. Toda pomorski delavci so bili že prevelikokrat osleparjeni od takih organizatorjev kru- mirstva kakoršni so slovensko-hrvatski na¬ rodni delodajalci, in se bodo znali ravnati oprezno napram novemu društvu, novim limanivem, ki se jim jih stavlja. Naša parola je, delati s vsemi močmi, da se prepreči vspeh takega društva. Dolžnost delavcev pa je za prezirati. Ustanovni zbor se vrši v nedeljo 2. februarja t. 1. ob 10. uri zjutraj v prostorih meščanskega « Dalmatinskega Skupa» ulica Sani ta št. 10 1. nad. Shod v gledišč« Politeama Rossetti. V nedeljo dne 26. t. m. se je vršil v gledišču «Politeama Rossetti» shod, ki so ga sklicale organizacije lesnih, zi¬ darskih, slikarskih, klesarskih in kovaških delavcev. Dnevni red je bil: «Stavbinska kriza in razmere delavstva*. Shod jeotvo- ril sodrug Silvij Pagnini, ki je bil tudi izvoljen enoglasno za predsednika. Za za¬ pisnikarja je bil pa izvoljen sodr. Dof- Sotta. Stavbinska kriza in nje posledice. — Pagnini: Predno dam besedo poročevalcem, dovolitemi spregovoriti nekoliko o stvari radi katere smo se sešli na današnji shod. Trgovska in obrtna kriza je razširjena po vsej Evropi in deloma tudi v Ameriki. Kriza je nastala vsled pomanjkanja de¬ narja. Kapitalizem, ki hoče izkoriščati vse in vseh, se je spustil v zadnjem času v nepotrebna dela in se znašel nakrat brez štetega denarja. Veliko dela so morali vsled tega suspendirati in veliko število delavcev se je moralo vrniti v svoje do¬ mače kraje. Več denarnih zavodov se je moralo zatvoriti. Najbolj je občutila to de¬ narno krizo stavbinska obrt. Kadar po- manjkuje denar, kadar pomanjkuje kredit, tedaj se kapitalisti ne spuščajo v stavbin¬ ska dela. Pred kratkim smo imeli v Trstu, takorekoč stavbinsko mrzlico. Povsod se je delalo stavbe in prišlo se je tako daleč da ni zadoščal več tržaški delavec in v Trst je prišlo mnogo zunanjih delavcev. Toda vse to se je vršilo nenaravnim potom, zato je bilo tudi pričakovati polom. In res, danes uporabljajo kapitalisti svoj denar v druge obrti, ki jim donašajo več do¬ bička. Vsled tega je danes v Trstu osemtisoč delavcev brezposelnih. Na tisoče je pa žrtev borznih špekulantov. Današnji shod nismo sklicali zato, da bi prosjačili pri kapitalistih, tudi ne, da bi jih silili vložiti svoj denar v stavbinsko obrt, temveč zato, da zahtevamo od vlade in občine naj prične izvrševati tista dela, za katere se je že naredilo načrte in so že delj časa v občinskih in vladnih prora¬ čunih. Takih načrtov je mnogo. Dela, ki bi jih mogla izvršiti vlada so: 1. Justično palačo v naravnem kamenju, da se zagotovi nekoliko dela zidarjem in kamenolomcem na deželi. 2. Prične naj se delati kameniti tlak v prosti luki. To delo je nujno. Kadar dežuje, tedaj predstavlja prosta luka veliko lužo blata. Kadar se blato posuši je pa v prosti luki polno prahu, ki ga mora delavstvo požirati. 1. Zidanje delavskih hiš v Rocolu, kjer se je že nakupilo prostor v to svrho. V prvih štirih mesecih naj se stri iz¬ vršiti vse za letos preračunjeno delo pri postavljanju tlaka po mestu. Izvrši naj se takoj stranski zid v ulici St. Andreja od stare državne postaje pa do Llovdovega Arsenala, ki je posut. Takojšnjo izvršitev druzega predora. Izvršitev skalinade v sprehajališču »Boschetto' za katero se je že dovolilo potrebno svoto. Izvršitev ceste v Skorkljo, za kar je bila proračunjena in dovoljena potrebna svota že v mestni bilanci leta 1905. Lastrikacijo ulic Giosue Carducciin Giulia. Razširjenje miramarske ceste od Cedaza naprej do Miramara. — Dovrši naj se ulico S. Marco in izvrši naj se vsa druga dela za katera se je dovolilo potrebne svotc v prejšnih komunalnih bilancah. Vse to kar vprašamo, ne stoji v zraku, ampak pravimo naj se izvrši to, kar se je že preštudiralo, uvidilo potrebo in dovolilo potrebne svote. Pravimo, naj se izvrši sedaj to, kar se bo moralo izvršiti pozneje. Krizi, vsled katere trpi delavstvo, morajo priti na pomoč vlada in občina. Delavstvo trpi v vseh deželah vsled anarhije, ki so jo povzročili privatni spekulantje. Treba je tedaj pomagati temu slabemu stanju delavstva. Ker pa tega ne morejo narediti zasebni spekulantje, mora pa vlada in občina. (Odobravanje). Nato govori zastopnik zidarjev. V Trstu je sedaj 1200 zidarjev brez dela. Stavbinski mojster Ferluga je poslal proč v soboto 60 zidarjev, ker ni imel potrebnega materjala za nadaljevati delo. Plače zidarjev se vedno znižajo. Tako vdo- bivajo sedaj zidarji po 18 mesto po 28 krajcarjev na uro. Vse to je kriva seveda stavbinska kriza, toda krivi so tudi de¬ lavci sami, ki se niso znali okleniti orga¬ nizacije, ki bi jih bila branila pred gospo¬ darji, ki hočejo kršiti sklenjeno pogodbo. Da se zidarjem tako slabo godi, je krivo tudi, da se danes pri stavbah ne rabi več naravnega kamenja. V tem oziru bomo na¬ stopili složno s klošarji, da pri ljudskih stavbah se ne sme rabiti umetnega ka¬ menja. Nato govori sodr. Kopač v slovenskem jeziku. Med tem ko govori sodr. Kopač, so pričeli nekateri anarhisti zapuščati gle¬ dišče. Sodr. Pagnini jih pozove k redu. Govorili so še sodrugi Catalan za klošarje," Stenico za lesne delavce in Righetti za slikarje. Nato je stavil sodr. Pagnini posebno re¬ solucijo, s katero se zahteva takojšnjo iz¬ vršitev vladnih in občinskih stavb in se pozove socialistične državne poslance in tajništvo strokovnih organizacij, naj narede vse potrebne korake v to svrho. Ko so' govorili še drugi govorniki, je zaključil sodr. Pagnini ta važni shod, po¬ življajoč navzoče naj se oklenejo strokovne organizacije, katera tvori danes moč de¬ lavstva. Veteranski narodnjaki. Iz lista „Oservatore Triestino" smo dognali, da plesa, ki gaje priredilo Veteransko vojaško društvo, so se vdeležili, med drugimi, tudi redarstveni ravnatelj dr. de Manusi — Montesole, odvetnik dr. Rabi in. državni poslanec dr. Otokar Ribar s svojo soprogo. Radi bi bili videli poslednjega, kako se je zabaval ob Radetzkg marsch in ob zvokih O du mein Oestereich! Kam pa je spravil dr. Ribar svoje slovane in milo domovino , nam ni znano; fakt je, da ni bil v sokolski marveč v veteranski obleki. Botegeri! Nedeljska ..Edinost” je objavila sledečo zanimivo notico: „Shod, ki ga je sklicala N. D. O. na Kontovel.ju, se ne more vršiti radi plesa premikačev, ki se vrši v konsumnem društvu v Rojanu . Iz tega je razvidno, da zahajajo na narodne plese in shode vedno eni in isti ljudje t. j. mestni narodni razgrajači. Ge bi ne bilo tako, bi priredili narodnjaki lahko sto plesov v mestu in Rojanu (predmestje) in bi sc shod na Kontovelju, ki je oddaljen od mesta dve uri hoda, vršil lahko vseeno. Sedaj so pa povedali sami, kar smo mi že večkrat trdili, da shodi v okolici so prire¬ jeni za mestne razgrajače. Kako skrbe za narodne delavce. Tržaška ,, Edinost 1 ' in puljski „ Omnibus" pripovedujeta v nedeljski izdaji, o delavcih iz Bosne, ki sc nahajajo v Pulju brez dela. Da bi napravila nekoliko reklame sebi in N. D. O. sta poročala, da je preskrbela N. D. O. prenočišče omenjenim delavcem v Narodnem domu, česar niso hoteli na¬ rediti socialisti — pravita. Ker sta udarila omenjena časnika ravno na to struno, si pa dovoljujemo mi pojasniti vso stvar, ki je sledeča: V Val di figo v Pulju — o razmerah, ki vladajo tam smo poročali v pretekli št. „D. L.“ — so vsi delovodje sami hrvatski narodnjaki. Ti gospodje so naročili v Pulj delavce iz Bosne. Odzvalo se jih je kakih 800, ki so se predstavili na delo takoj, ko so prišli v Pulj. Zgodilo se je pa, da so najeli omenjeni delovodje med tem časom druge delavce, vsled česar niso hoteli spre¬ jeti na delo iz Bosne, po naročilu došle delavce. Tako so ostali poslednji brez dela in brez gmotnih sredstev. Niti toliko niso imeli, da bi plačali vožnjo za vrnitev v domovino. Narodnjaki so seveda vse to dobro ve¬ deli pa se jih niso usmilili. Tri dni so hodili omenjeni delavci lačni po puljskih ulicah; četrti dan so pa šli pred Narodni Dom in zahtevali kruha in prenočišča. Sedaj pa so bili narodnjaki primorani jim ustreči. Dali so jim malenkostno večerjo in poskrbeli jim prenočišče v Narodnem Domu. Toda kakor oderuh, ki se baha pred tovariši, ker je vrgel vinar beraču v klobuk potem, ko ga je oropal, tako se bahajo tudi narodnjaki o usmiljenem činu potem, ko so krivi sami, da so hodili bosanski delavci lačni po puljskih ulicah. Ker se pa ne zadovole s samim bahanjem, izrab¬ ljajo svoj usmiljeni (?) čin v svrho agita¬ cije zoper socialistično delavstvo. Pripove¬ dujejo, da jim socialisti niso hoteli dati prenočišča v Arco Romano. Fakt pa je, da niso vedeli socialisti nič o vsej zadevi, dokler nam ni en bosanski delavec razložil sam vso zadevo. Fakt je tudi, da niso prišli omenjeni delavci vprašati prenočišča v Arco Romano, ker če bi bili prišli bi jim mi prav gotovo poskrbeli, kakor smo pre¬ skrbeli pred leti Črnogorcem, katero so za¬ podili narodnjaki iz Narodnega Doma. In storili bi bili vse, ne iz usmiljenja, da bi izrabljali potem naše delo v agitacijske svrhe, temveč storili bi le iz solidaritete do sotrpinov. Narodnjaki so jih pa priva¬ bili s sladkimi obljubami iz domovine v Pulj. Ker niso mogli ispolniti obljub, so jih pustili lačne tri dni na puljskem tlaku, in končno, ko so delavci zahtevali, so jim dali prenočišče samo zato, da so se smeli bahati drugi dan pred občinstvom, da so imeli priliko delati reklamo N. D. O. in so uporabili ta čin v svrho obrekovanja socialistične stranke, ki je imela opraviti pri vsem tem ravno toliko, kolikor pajek pri loterijskih številkah. V nedeljo zvečer pa so narodnjaki zapodili Bošnjake iz Narodnega Doma ker so imeli tam ples. Kakor se vidi, je trajalo usmiljenje na¬ rodnjakov le malo časa. Ples je seveda pri njih še vedno bolj važno vprašanje nego življenje slovanskih trpinov. Sodrugi! Železničarji ! Vdova pokojnega sodruga Petra Zetka je umrla. Zapustila je 5 revnih otrok. Sirote so zgu¬ bile tako še zadnjo podporo, ki so jo imele v svoji materi. Vdova je bila, kakor njen pokojni soprog zvesta sodruginja. Dolžnost vseh sodrugov posebno pa železničarjev je, da podpirajo s vsemi močmi zapuščene sirote. Radodarne prispevke sprejema ured¬ ništvo „Delavskega Lista . Prispevke se bo objavilo v „Delavskem Listu 1 '. Oskrbnik zapuščenih otrok, sodrug Fran Skanperle nas prosi zahvaliti se vsem ce¬ njenim gospem in sodrugom za velikodušno podporo, ki so jo izkazali v prvem in kri¬ tičnem trenotku zapuščenim sirotam. Argentinsko meso. V petek dne 18. t. m. je pripeljal parnik „Argentina“ avstro-amerikanske paroplovnc družbe 17000 kilogramov argentinskega govejega mesa naravnost iz Buenos-Avresa. Parnik ima velike hladilne prostore v katerih je bilo meso shranjeno. Vse velikanske kose, ki so bili skrbno zaviti v platno, ne da bi se na njem opazilo sled krvi, so prenesli v skladišče v prosti luki. Živinozdravniška preiskava je dognala, da je meso popolnoma zdravo in dobro ter popolnoma prikladno za konzum. Toda oblast je prepovedala uvoz mesa v mesto. Avstro-Američana je pa izjavila, da ga bo porabila za moštvo na svojih ladijah in za izseljenike. Družba »Avstro-Americana je dala glede omenjenega mesa sledeča pojasnila. „V Buenes-Ayres se je nakupilo približno 20.000 metriških centov mesa po 65 vin. Ce se vračuni prevoz in druge troške bi se prodajalo meso v Trstu lahko po 70 (lo 75 vinarjev kilogram. Meso je najboljše vrste, kar je je vdobiti v Argentini. Jako tečno m zdravo. Družbini parniki bi lahko s vsako vožnjo pripeljali 800 do 1000 centov takega mesa. Avstrija in Nemčija sta edini deželi v Evropi v katere je uvoz ameriškega mesa prepovedan na škodo prebivalstva, v tem ko je v vseh drugih deželah to meso važen faktor v aprovigj j„-v^ s ! ranju glavnih mest. M Genevi n. pr. iinaj, velika hladilna skladišča v katerih s , 0 hrani amerikansko meso in se ga, razpo.šilj, po vsej Italiji na trge iiiF m V Avstriji se seveda ne dovoli U J ^ ob ameriškega mesa. Naš poljedelski ministri bi » k Ebenchoch skrbi že za to, da veleagrar] n e s ” ne dobe konkurence. Bilo bi namreč n, se it' varno, če bi avstrijski delavec smel kupji n ;ti f pol kilograma mesa za 35 vinarjev. .Na; Il0 (‘ e i' avstrijska vlada pravi: „Ce dovolimo uvj f\ ameriškega mesa, potem bodo prisiljen vr |il avstrijski veleposestniki prodajati vole p el }s nizki ceni. Tako pa ne bodo imeli velik, piriii dobička". Naši vladi ni namreč prav ni, .^n mari, če delavec je meso ali ne, če jj tr jje plačuje drago ali po ceni. Glavna stvar ^ ^ eV ib njo je, da smejo veleposestniki prodajati j a vci drago svojo živino. Tudi v Trstu imami' s fco nekoliko gospodov, ki mislijo ravno tab va ti kakor avstrijska vlada. Mesto, da bi J en ki bili gospodje na magistratu zavzeli za uvoi s top : mesa, pa nasprotujejo celo občinski monoJ na vo polizaciji mesa. Seveda si mislijo p 1 Jeli' se zavzamemo za monopol mesa strani obi j gn čine, zgubimo še glasove tistih malih ti- z0 či govcev, ki nas sedaj podpirajo. Toda akt g 0 v bi občina prevzela monopol mesa v svoji! f režijo, bi seveda škodovala današnji^ »^ trgovcem, toda koristila bi veliko ubogin prebivalcem mesta. Če bi imeli socialisti; , piebivaiociu incota. v por zastopstvo v občinskem svetu, bi gotovi in p. kaj ukrenili v to svrho. Tako so se zavzel, ^ za uvoz argentinskega mesa graški soda-, - f listi. Občinski zastopnik sodrug Freitag je ( vložil v tej zadevi nujen predlog ki si ^ glasi: tira »Občinski svet deželnega glavnega mesta Gradca prosi poslance mesta, naj zahtevajo: ^ od vlade pojasnila in zakonite utemeljitve j, or prepovedi argentinskega mesa. ■ Obenem prosi občinski svet gospoda ^ poslanca mesta gradca, naj v državnem, zboru in njega ekscelenco gospoda drja Derschatto, naj v ministerskem svetu z vso! svojo močjo uplivajo, da vlada ne bo več S® ovirala uvoza prekomorskega mesa, brez t)11 katerega, oskrba naj siromašnej šega dela mestnega prebivalstva z mesom, obsedanjih; dc carinskih razmerah ni mogoča . Nujnost in predlog sta bila sprejeta. Kedaj se bodo zavzeli tako naši mestni očetje pa ni znano. Morda že, kadar boi prekasno. 1 . ja Volitev v deželni zbor (aoriški. i Klerikalna stranka je že naznanila svoje! ^ kandidate. Ti so: Za splošno kurijo: div; ^ Brecelj, dr. Pavletič in državnozborski ^ poslanec Fon; za kmečke občine^v goriški okolici: profesor Berbuč; župan Klančiči s in Mihael Zega; za kmečke občine v gorah pa dr. Gregorčič in Lapanja. Društvo Ljudski oder v Trstu. V sredo dne 5. februarja ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani delavskega doma 1 ul. Boschetto 5. II. nad. l redni občni zbor. Dnevni red: I. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; II. Poročilo; III. Knižnica in čitalnica; IV. Dramatični odsek ; V. Volitev novega odbora; VI. Slučajnosti. Cenjeni društveniki so naprošeni, da s< udeleže tega važnega občnega zbora \ velikem številu. Zahtevajte po vseh kavarnah in gostilnah DOPISI. ISTRSKO. Socialisti hočejo italijanske s tako vpijejo vedno slov. in hrvatski rodu jaki. Da pa je to res navajamo sledi V I ulju imamo šolo sv. Cirila in Met v kateri se uči v hrvatskem, nemškem italijanskem jeziku. Vse to seveda da c šajo pouk Torej edino hrvatsko šol treh jezikih. Stavimo, da bodo rekli, d naredili tudi to socialisti. Kaj? o T*” 1- '', Sol ° ' a anal fabete so otvori u l u italijanski učitelji. V to šolo za nad 70 delavcev, a od teh je 60 hrval narodnosti. Narodnjaki bodo pa vpili Italijani poitalijančujejo lirvate. Ako bi DELAVSKI LIST 3 hrvatski narodnjaki tudi resnični prijatelji hrvatskega delavstva, bi otvorili sami šolo za analfabete, ki bi imela — žalibog — lahko na tisoče obiskovalcev. Toda naša inteligenca se zabava raje pri biljardu in ob obrekovanju socialističnih delavcev. Da bi ukrenili kaj v svrho izobrazbe delavstva, ne smemo pričakovati. V piti znajo pač, da se naše ljudstvo poitalijančuje, toda ukre¬ niti nekaj da bi to preprečili, ne znajo in nočejo. Pulj J/iShod v Arc-o Romano se je vršil v nedeljo dne 2(5. t. m. Shodu je predsedoval sodr. Petejan. Govorili so sodr. Lirusi v italijanskem, Haramina v hrvat- skem, Kermolj pa v slovenskem jeziku. Vsi trije govorniki so pojasnili vzroke radi ka¬ terih so vstopili v stavko pekovski de¬ lavci in pobijali so meščansko — italijan¬ sko in hrvatsko časopisje, ki skuša škodo¬ vati delavcem na vse mogoče načine. Zopet enkrat je pokazalo meščanstvo, da zna na¬ stopati proti delavstvu v ljubeznivem med¬ narodnem objemu. Nadalje so poživljali delavstvo naj podpira stavkajoče delavce i gmotno in moralno. Govornikom so nav¬ zoči odobravali in jim prirejali ob koncu govorov živahne pozdrave. Pulj. Stavka pekovskih delavcev nada¬ ljuje. Delavci so solidarni vzlicvsem gospo¬ darskim nakanam. Iz raznih strani se nam poroča, da so delodajalci že nasičeni kru- miric, katere se pa iz svoje strani pritožujejo slabih razmer v katerih so prisiljene delati. Občina, ki je bila,prisiljena od delavcev preiskati, če se kruh prodaja dražje, je konšta- tirala, da imajo delodajalci od vsakega kilo¬ grama finega kruha dve kroni dobička. Vsled tega je naložila občina svojni organom strogo kontrolo, Mi pa priporočamo konsumentom naj kupujejo kruh na kilo in ne v kosili, kajti ravno v tem obstoji sleparstvo. Odbor stavke je razposlal vsem sodru gom v Pulju in zunajim organizacijan, na¬ biralne pole za stavkajoče. Delavcem in sodrugom priporočamo, da napravijo svojo dolžnost napram stavkujočnim. Shod. c/ V nedeljo dne 2. t. m. ob 10 uri zjutraj se vrši v zgornji dvorani »Apolo* v Pulju javen ljudski shod, ki ga skliče krajevna skupina organizacije čevljarskih delavcev v Avstrji. Razpravljalo se bode o razmerah čevljarskih delavcev in o okrajni bolniški blagajni. Sodrugom in tovarišem priporočamo, da se udeleže tega shoda v velikem številu. GORIŠKO. Volih-i! Pozor na volilne imenike. Vsak zaveden volilec mora pogledati v volilni imenik če je vpisan. Če ni naj reklamira. Podgora. Plesni venček, ki ga je pri¬ redilo tuk. društvo papirničarjev v nedeljo dne 25. t. m, v dvorani Bregant, je vspel najsijajnejše. Vsa hvala gre seveda prire¬ diteljem in pevskemu zboru, ki jc proizva¬ jal imenitno razne slovenske in italijanske pesmi. Vsa čast pa tudi ljudstvu, ki se je udeležilo tega plesnega venčka v velikem številu. Društvo je imelo 80 kron čistega dobička. * Odbor društva papirničarjev se zahvaljuje iskreno vsem, ki so pripomogli, do vspeha plesnega venčka. Posebno se zahvaljuje pevskemu zboru in onim sodrugom, ki so poslali darove za loterijo. Vrtojba. V nedeljo dne 2. februvarja priredi tuk. krajevna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke volilni shod v dvorani gostilne Henrika Batističa (Gornja Vrtojba). Shod prične ob 3. uri in pol popoldne. Podragi! Delavci: Kmetje! Vdete‘rite se tega shoda v velikem števila. Skrilje na Vipavskem. Bralno in pevsko društvo ('aren v Skriljah naznanja, da v nedeljo dne 2. svečana ob 3. uri pop. se vrši v društvenih prostorih redni občui zbor. Društveniki so naprošeni, da se udeleže tega zbora v velikem številu. Iz stranke. Deželna konferenca jugoslov. soc. d em, st ranke v Trstu. V ne¬ deljo dim 2(5. t~Tn. se je vršila v 'Trstu v Delavskem Domu, deželna konferenca ju¬ goslovanske soc. dem. stranke. Dnevni red je bil: 1. Poročilo; 2. Časopisje; volitev novega odbora; 4. Organizacija in taktika; 5. Strankine zadeve ; 6. Raznoterosti. Razven zaupnikov iz Trsta in okolice so se udeležili konference tudi sodrugi iz Gorice, Vrtojbe, Podgore, Solkana in Istre. Puljski sodrugi so pozdravili konferenco pismeno. Zborovanje je otvoril podpredsednik po¬ litičnega odbora sodr. Kermolj ob Vali uri predpoldne. Zapisnikarjem je bil iz vo¬ lj ert~~sadj;. P\L. Tuma. Po običajnem po¬ zdravu je "poTTiTT^ ’* '^'vT-Tvrmkj- poročilo delovanja političnega odbora. V kratkih besedah je opisal politične dogodke, kate¬ rih se je vdeležil odbor in delo, ki je je izvršil v svrho razširjenja stranke. Blagajnik pol. odbora, sodr. Iglič je pa podal blagajniško poročilo. Sodrugi so spre¬ jeli obe poročili na znanje in se je dalo po predlogu sodr. Gasparija odstopivšemu pol. odboru absolutorij. Nato je bil izvoljen volilni odbor, za sestavo novega pol. odbora. V volilni od¬ bor so bili izvoljeni sodrugi: F. Milost, Iglič, Lapajne, Šešek in Štok, nakar se jo prešlo k drugi točki dnevnega reda, časo¬ pisje. Poročevalec sodr. Regent je opisal v daljšem govoru zgodovino «Delavskega Lista*. Potrebo po svojem tedniku so ob¬ čutili primorski sodrugi ponovno sami. Stranka se je pričela širiti na vse kraje po Slovenskem. « Rdeči Prapor* pa ni mogel odgovarjati vsem potrebam stranke. Zato smo sklicali posebno konfe¬ renco na 25. avgusta kjer se je sklenilo izdajati poseben tednik, ki bi se pečal z razmerami na Primorskem. Kakor vse sklepe zaupniških zborov in deželnih konferenc je izvršil politični odbor tudi sklep glede izdaje posebnega tednika na Primorskem, ki mu je dal ime «Delavski List». Delo, kije zahtevala takšna akcija je bilo ogromno, vendar se tega nismo vstrašili in dne 3. t. m. je izšla prva št. «Delavskega Lista*. Tudi v svrho razširjenja novega soc. ted¬ nika se je naredilo mnogo. Toda še ni vse dovolj in dolžnost bodočega pol. od¬ bora in zaupnikov, bo vršiti še nadalje agitacijo za list. Imamo svoj tednik, vendar čutimo, da je to še vedno premalo. Treba je misliti že sedaj na razširjenje lista samega ali pa na posebno znanstveno poljudno mesečno prilogo. V tem smislu predlaga: 1. Naj se vpraša vodstvo «Naših Zapiskov* v Ljub¬ ljani, če bi bilo mogoče povečati revijo za štiri strani, priobčevati nekoliko beletris- tičnih in nekoliko umetniških spisov in če bi bilo pripravljeno dajati nam «Naše Zapiske* pod ceno, ki bi jih prilagali tako «Del. Listu* kot mesečno prilogo. 2. Ako vodstvo N. Z. ne bi moglo ugoditi temu predlogu, se nalaga bodočemu pol. odboru, da sestavi načrt glede posebne znanstvene poljudne mesečne priloge. K temu so gvvorili še sodrugi: Jernejčič F., Gaspari, Stok, Kopač in sodr. Milost, ki je predlagal, naj bi bili vsi plačevalci strankinega davka tudi naročniki « Delav¬ skega Lista*, da se razdeli med zaupnike bloke za nabiranje naročnikov in da morajo vsi zavodi, ki so v rokah socialistične stranke objaviti vse razglase in oglase tudi v « Delavskem Listu*. Ko je govorilo še več drugih delegatov so bili vsi omenjeni predlogi enoglasno sprejeti. Nato prekine predsednik zborovanje za eno uro ter naznani, da je na dnevnem redu za popoldansko sejo prva točka, vo¬ litve v deželni zbor goriški. Popoldanska seja. Točno ob Vž 3- otvori zborovanje sodr. Kermolj. Preide se takoj na dnevni red, t- j- proglašenje kandidatov za splošno kurijo v goriški deželni zbor. Po poročilu sodr. Regenta in razprave, katere so se udeležili vsi goriški in mnogo tržaških delegatov so bili proglašeni kandidatom enoglasno sodrugi: Leban Peter železniški delavec; Anton Verčem, trgovec v Skriljah na Vipavskem; ime tretjega objavimo prihodnjič. Nadalje se je sklonilo prirediti že prihodnjo nedeljo več shodov po goriški okolici ter izdati na volilce poseben oklic. Druga točka popoldanski 1 seje je bila volitev političnega odbora. Po daljši raz¬ pravi, glede števila in organizacije političnega odbora, so bili izvoljeni v omenjeni odbor enoglasno sodrugi: Gaspari Avgust; Iglič Fran; Jernejčič Fran; Kermolj Vinko; Kopač Josip; Mihevc Ignac; Milost Fran. Ker je bila ura pozna, je predlagal sodr. Kopač naj se zaključi tudi popoldansko sejo, ter nadaljuje razpravo o organizaciji in taktiki na prihodnji konferenci. Predlog je bil sprejet enoglasno. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte ]) e Ja VS kj H S t*‘ m sirite ” Kakp piše ,,bomovina" o tržaškjh narodnjakih- Da me ni prijatelj opozoril, bil bi skoro prezrl polemični članek, ki ga je «Edinost» dne 15. t. m. objavila pod naslovom: Kje je resnica in ki je ves obrnjen proti 'Domovini* in proti meni. V tem članku ni «Edinost» povedala nič, kar bi v kate¬ rem koli obziru bistveno pojasnilo razpor med njeno politiko in politiko slovenskega soc. dem. delavstva. Anonimni pisatelj članka je samo doka¬ zoval, da so tržaški narodnjaki vedno smatrali socialne demokrate za polično stranko in da ni¬ kakor ni bilo treba, da bi jim «Domovina» dajala v tem obziru lekcijo. «Domovina» ne daje nikomur lekcij in člankar je dotične besede navlašč ali nehote napačno ra¬ zumel, da je na temelju tega napačnega razume¬ vanja lahko napisal svoj odgovor ter še meni po vrhu očital animoznost. «Domovina* je že večkrat rekla, da smatra Jugoslovansko soc. demokracijo za slovensko politično stranko ter da nikakor ne gre izključevati iz slovenskega naroda posamičnika ali množice onih ki so socialno-demokratičnega prepričanja. Način, na kateri se o slov. soc. demo¬ kratih v večini slovenskih listov piše je tak, da so se soc. demokratje izneverili svoji narodnosti in da so izgubili vsak čut jezikovne, politične in kul¬ turne skupnosti s slovenskim narodom. Ta taktika se mi zdi pogrešena, tako postopanje krivično in zato tudi naši narodni stvari škodljivo. Dolžnost vsakega slovenskega časnikarja je, opozarjati na nedostatke in pogreške naše politike in politične taktike. To svojo dolžnost sem vršil in jo bodem tudi v bodoče, dokler bom časnikar. Kar se pa animoznosti proti tržaškim politikom tiče, pravim, da je to lahkomišljeno in nehonetno očitanje. Kritiziranje mi ne dela nikakega veselja, saj ni to nikaka zabava biti v opoziciji proti vsem «velikim in uglednim* slovenskim listom, proti splošno priznanim avtoritetam slovenskih političnih voditeljev in njihovih pristašev. Človeku donaša taka kritika samo sovraštvo, sumničenje in podti¬ kanje grdih, osebnih namenov, ki niso s politiko v nikaki zvezi. Za nebojevitega in miroljubnega človeka bi bilo mnogo udobnejše se ob taki v priliki potuhniti in molčati, če ne more hvaliti. Ce mu gre pa za stvar in ne za osebni mir in udobnost, mora povedati svoje mnenje in storiti vse, da se o novih in za celokupnost naroda važnih vprašanjih vname razprava, ki naj bi nam razširila obzorje in razbistrila pojme. Svoje ideje ste vi zagovarjali v Edinosti*, «Slov. Narodu in drugih listih, jaz pa sem dal parkrat. v Domovino prostora tudi dvema socialdemokratoma prepričan, da s tem služim dobri stvari, pospešujoč v meščanski družbi razmišljanje o socialnih vprašanjih. Iz vaših kro¬ gov nisem dobil nikakega polemičnega dopisa, zato ga tudi nisem mogel objaviti. Pomisleki, katere imam proti vaši delavski po¬ litiki so prav resni. Predvsem je celo slovensko vprašanje jk> mojem mnenju v svojem bistvu in jedru socialno vpra¬ šanje. Naš boj proti Nemcem in Lahom v Avstriji in proti Madžarom na Ogrskem je boj gospodarski, politično in kulturno slabejših proti gospodarski, politično in kulturno močnejšim, zato bi morala biti vsaka politična stranka, ki se je izrekla za boj slabejšega proti močnejšemu, naša naravna zaveznica. Največ naših močij požre dandanes boj za naše jezikovne pravice, boj za to, kar je samo po sebi umevno. Ta boj proti krivični in neopravičeni narodni nestrpnosti naših nemških in laških sosedov, neizmerno ovira naš gospodarski in kulturni razvoj. Škodljivost in nekulturnost tega boja za nekaj tako samo po sebi umevnega, kakor je jezikovna ravnopravnost v šolah in uradih so sicer spoznali pojedinci vseh narodov, meščanske mase pa, katere dajejo v Avstriji politiki smer, nočejo o njej nič vedeti; da, njih voditeljem je ta boj celo ljub, ker jim donaša gmotnih koristi, zato ga tudi goje in netijo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolaganje. Miru med narodi na temelju po¬ polne narodne jednakopravnosti torej ne dosežemo, dokler bodo v Avstriji vodile politiko meščanskestranke. Vsi poskusi so se do sedaj še vedno razbili ter se bodo tudi v bodočnosti razbili, dokler ne bode buržoazija čutila potrebe po oni kulturni višini, na kateri je narodna ravnopravnost samoposebi umevna stvar. Glavna skrb buržoazije je zbiranje bogastva in možnost udobnega življenja, etična in kulturna vprašanja so odločujoči masi meščanske družbe tuja. Od političnih predstaviteljev te družbe torej ne moremo kaj prida pričakovati. O tem nam pričajo cela desetletja in celo četrt- stoletja trajajoči boji za slovensko ljudsko šolo v Trstu, v Gorici itd. katere bodo bodoči kulturni histeriki beležili kot žalostne dokaze o nizki kul¬ turni stopinji, na kateri je stala meščanska družba v Avstriji koncem XIX. in na začetku XX. sto¬ letja, katera je z vsemi sredstvi dušila in ovirala kulturni in gospodarski razvoj nadarjenega sloven¬ skega naroda. Soc. demokracija je smatrala nekdaj narodno vprašanje za stvar postranske, čisto podrejene važ¬ nosti, dočim je stavila vso vago in važnost le na razredni boj. Ta sama socialna demokracija je prišla pa danes do spoznanja, da je razredni boj sredstvo narodne politike delavskih slojev* (Dr. Otto Bauer, Die Nationalitatenfrage und die Sozial- demokratie) in je sprejela v svoj program načelo: Avstrija naj se premeni v demokratično državno zvezo narodnosti v kateri bi vsaka narodnost živela svoje politično in kulturno življenje ter se sama upravljala, ter imela tudi pravico skrbeti za svoje narodne manjšine, živeče sredi druge narod¬ nosti. Skratka socialna demokracija, in sicer nje teoretiki in aktivni politiki so proglasili narodno ravnopravnost in narodno samoupravo za predpogoj zdravega gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja. Sprejeli so torej v svoj program ono sa¬ moposebi umevno točko, ki že od nekdaj tvori smisel in vsebino vseh naših političnih teženj in bojev in ki je sedaj absorbirala in vezala naše naj¬ boljše moči v tem vsiljenem nam boju za nekaj, do česar imamo neoporečno pravico in ovirala naš vsestranski razvoj. Taka stranka bi bila ali vsaj morala postati naša zaveznica; v zvezi ž njo bi dosegli vsi tlačeni narodi naposled to, kar so jim meščanske stranke dosedaj trdovratno kratilo. Gre se za to, da se najde primerna taktika. Ugovarja-se mi, da je to samo socialno-demo- kratska teorija, praksa pa da je čisto drugačna. «Socialno demokratske organizacije so pri nas zve¬ čine nemške ali laške in nam Slovencem naravnost sovražne. Da, ako bi bila Jugoslovanska soc. de¬ mokracija v narodnem obziru taka, kakor je češko- slovanska soc. demokracija, — to bi bilo potem vse kaj druzega*. Tudi jaz le predobro vem, da ni Jugosl. soc. dem. v narodnem obziru še na isti stopinji kakor češka — pa organizacije češke soc. demokracije so slavile lansko leto svojo petindvajsetletnico, dočim obstoje organizacije slovenskih soc. demokratov še komaj deset let; potrpimo torej in dajmo jim časa, da se razvijejo. Pomisliti treba nadalje, da deluje v vrstah čeških soc. demokratov veliko število in- teligentov, dočim je naše razumništvo socialno¬ demokratskim organizacijam popolnoma tuje in je vodstvo soc. dem. delavstva prepuščeno zvečine Nemcem in Italijanom. Pravičnost zahteva nadalje tudi uvažiti, da se narodna zavest v vseli stanovih in slojih našega naroda le polagoma razvija in utrja. Narodna zavest slovenskih trgovcev, obrtnikov, uradnikov itd. se je silno počasi razvila in še da¬ nes ni posebno utrjena in odločna — in vender so ti stanovi na sploh bolj izobraženi nego je delavki stan in so tudi v gospodarskem obziru na boljšem — a vkljub temu nikakor ne moremo trditi, da stoje, kar se narodnega mišljenja in trdnosti pre¬ pričanja tiče, na oni stopinji, kakor isti stanovi v nemškem italijanskem in češkem narodu. In so le naši meščanski poslanci sami, torej voditelji naši politike, so li naši znanstveniki in umetniki, tr¬ govci, obrtniki in kmetje na oni stopinji, kakor njih kolegi drugih bolj razvitih narodov? Niso, ker ne morejo biti, saj jim niso bili dani pogoji tako uspešnega razvoja. Isto velja tudi o slovenskem soc, demokratskem, delavstvu. Kdor to pomisli, bode tudi njim nasproti bolj pravičen ter bo dru¬ gače sodil nego se dandanes splošno po Slovenskem o njih sodi in ne bode zaradi tega ali onega po¬ greška, te ali one zmote obsojal in iz naroda iz¬ ključeval cele stranke. Industrijalno delavstvo tvori že znaten in vsega uvaževanju vreden del slovenskega naroda ter raste od dne do dne. Zboljšanje gospodarskih in kul¬ turnih razmer slovenskega delavstva, pomeni zbolj¬ šanje razmer celokupnega naroda. V mezdnih, bojih so velike organizacije za delavce prospešnejše nego majhne, ker mn dajejo reč ugodnosti nego mu jih morejo dajati majhna društva. Par tisoč članov elanov pomeni v teh bojih in v velikih trgovinskih in industrijelnih središčih malo. Majhna : organiza¬ cija e mezdnem boju ne »naga in če. je njena stvar še tako pravična, ako je velika in mogočna stvar ne podpira. Zgodovina štrajkav daje o tem nešte- vilno dokazov in še lansko leto je končala večme¬ sečna stavka kršč. soc. delavcev v Sleziji s polnim neuspehom samo zato, ker sc mogočna soc. dem. stranka ni boja udeleK.Ua. To treba pri snovanju narodnih delavskih organizacij tudi uvaževafi in v interesu delavstva s to okolnostjo računati. Mislite li, da bi mogla X. IX O. r Trstu z rspehom iz vesti kak š trojk, ako bi jo soc. demokratje ne podpirali ‘č Bojim se da ne, in nikdar bi ne prevzel za tak poskus odgovornosti na sc. In kaj nam je koristila N. D. O. v narodnem obziru v Trstu? Glasi se paradoksno in vender je to resnica, da nam je več škodovala nego koristila. Pred ustanovitvijo te zveze, je bila narodna sprava v delavskih slojih tržaških na boljši poti. Mogoče so bile v Trstu narodne slavnosti, ki bi prej ne bile nikdar mogoče. To je vzbudilo v nekaterih rodoljubih prepričanje, da že «ovladajo ulico*, kakor mi je nekdo pisal. No to je zmota. Slovenski živelj v Trstu še nikakor ne ovlada tržaške 'ulice, v resnici si mora šele priboriti ravnopravnost na njej. če so bile one narodne slavnosti in sprevodi po tržaških ulicah mogoči, je to pripisovati le okolnosti, da se italjansko delavstvo iz stanovske solidarnosti ni temu upiralo, ker so te slovenske slavnosti bile delavske slavnosti. Kako bi bilo sedaj, po zadnjih dogodkih, je drugo vprašanje. Italjansko soc. dem. delavstvo je proti slovenskim delavcem ogorčeno in je svojo prejšnjo kolcgialno strpnost zamenilo po čisto meščanski šegi za staro komaj malo vkročeno nestrpnost, kateri bi o podobni priliki dalo duška. Tako smo torej po teh dogodkih in vsled organi¬ zacije slovenskega delavstva po meščanski šegi od narodne sprave v delavskih krogih danes zopet tako daleč kakor v meščanskih krogih — to pa pomeni po mojem poštenem prepričanju politični neuspeh in narodno škodo. Iz teh in podobnih razlogov ne morem odobra¬ vali taktike tržaških politikov v delavskem vpra¬ šanju. To pa ni animoznost, ni posebno nasprotje ne zasledovanje kake malenkostne osebne koristi ampak pod razmišljanja in opazovanja. Moja časnikarska dolžnost je pa bila, to svoje mnenje povedati. L. Furlani. Listnica uredništva. A. V. Skrilje, Drugo prihodnjič, za sedaj pre¬ pozno. Pidj. Ciril in Metodijeva šola, prihodnjič. Gorica. Prepozno, prihodnjič, Kontovelj. Pridite v naše uredništvo. Sv. Krik. Prihodnjič. Sodrugi. »Edinosti odgovorimo prihodnjič sami in sicer tako, kakor je vredna. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmcl & Comp. ulica dclla Zonta 8. fl_P.. fl s Dolžnost vsakega so- druga je, biti naročen tudi na glavno glasilo jugoslov. soc. demokra¬ tične stranke „ RDEČI PRAPOR" a ti n —ir DELAVSKI LIST Znamenita knjiga je H. Kirch- steigerjev roman Pod spovednim pečatom I. del stane 2 K 60 II. del stane 2 K — V Trstu se dobi v upravi „De¬ lavskega Lista" in v knjigarni Josip Gorenjec, v Gorici pa v knjigarni A. Gabrščka. Delavci! Sezite po tej knjigi. = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI M 1 NZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. FRAN MANIA _—-- TRST — =5 ulica N. Machiavelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga in drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. / J Zadruga lesnih delavcev izdeluj e pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa drug; lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št 3 - Trst \ovost ! Novost! Tekom meseca januvarja izide v za¬ ložbi čas. „Naprej“ v Idriji prvi zvezek erfurtsKega programa pod naslovom: -=r Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. Naroča se pri vseh knjiganah, kakor tudi v upravi Delavskega Lista v Trstu. valerio CUCIT Dela vnica pohištva --resi-::- = KNJIGOVEZNICA Z P1PPAN & BORTUZZO Trst, ul. Benedetto Marcello 4, = vogal ulice Ti gor. = Gostilna „ Časa dei Popolo ii (Zadrujna delavska gostilna) Trst. ul. S. Luzzuro in ul. S. Catterina Vč til P' P (I Domača Kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sotlruf/oe. ulica Valdirivo štev. 19, .. ! —- II. nad. Podpirajte edino Slovani! izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizkj ceni. a p r — = Slovansko knjigarno in papirnico 1£ Fran Cantoni Trst ul. Barriera vecchia št. 23 VeliKa zbirKa manu fakturnega tKanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE cfa—:.—Z-™:. Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 Dr. A. MARTINELLI Zobozdravnik dunajske klinike. Izdira zobe brez bolečin. Izdeluje umetne zobe po najmodernejših zistemih. Cene zmerne. Trst - Ulica Barriera vecchia št. 33 ' Telefon šf. 1708. \— i. ki Gostilna „Alla Lealta ftMTOM StUTZ ulica tlelle Ac{»c i* ;i tek. račun S« 1 .._■ _ i -_ n v 1 _ / 6 Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. Izdaja sirotinsko-varne bančne oblizani.. ________ _ i remijeve vloge po 6 l / 4 %