Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Stev. 59. Sobota 20. julija 1929. Leto IV. Pred revizija socijalnega zavarovanja, delavskega varstva in obrtnega reda. Ureditev države ie pravzaprav v . kateri je poročal ravnatelj, da so na kulturnih državah in. normalnih raz- dobičku deležni tudi delavci, da merah: zadeva vseh državljanov ali imajo delavci že nad 800.000 delnic vsaj njih- treznega duha. Pri nas i ter da sam dela v gospodarskih imamo danes izjemno stanje, v ka- ! vprašanjih z delavskimi zaupniki po svetovni vojni. Ali edino sreča je, da kljub temu zmaguje ideja1 onih, ki hočejo s svojo politiko osigurati narodu mir. Pacifizem napreduje s podporo socialistično onfjentiranjih delavcev in njih orgjanizacij kljub vsem zaprekam, ker te vedo, da tri bodoča vojna pustila za seboj katastrofalno puščavo, napram kateri je nesreča, ki jo je povzročila svetovna vojna in ki se je zaključila pred desetimi leti z verzaljskim mirom, prava malenkost. Po »Rad. Nov.«. poslušajo nasvete interesiranih državljanov ali pa tudi ne, če se jim zdi, da je njih naziranje boljše v dosego namena. Vsekakor so pa zakoni o socijal-nem* zavarovanju, delavskem varstvu in obrtni red tako važni zlasti za delavstvo. Delodajalski krogi se pritožujejo, da trpe pod bremeni za socijalno skrbstvo, da mori zakoni o zaščiti delavcev gospodarstvo itd. In vendar je’ dokazano, da znaša o-bremenitev za socijalno zavarovanje en odstotek prometa. Taka bagatela je torej samo prazen izgovor. Vrhutega je zlasti industrija valorizirala v zadnjih treh, Štirih letih svoje obratne glavnice na dvakratni, trikratni in celo štirikratni znesek. Kako je torej mogoče govoriti o prevelikih bremenih in kako šele verovati praznim' bajkam delodajalskih organizacij. Inšpekcija dela se je reducirala na minimum. In vndar je potrebna, da nadzira malomarne delodajalce, ki se igrajo z zdravjem in življenjem delavcev. Do zdravih razmer in varnosti življenja imajo delavci enako pravico kakor vsi drugi državljani. Podjetniki naj poskrbe potrebne varnostne naprave, pa se jim inšpekcije dela ne bo treba bati; sploh je pa to dolžnost delodajalcev in dolžnost države, da zakonito zaščiti one, ki zaščito potrebujejo. Najbolj trn v peti pa je' delodajalcem zakon o zaščiti delavcev, ki določa osemurni delavnik in obratne zaupnike. Osemurni delavnik so že pokvarili, sedaj hočejo vzeti delavstvu še druge pravice, predvsem za-upništvo in nekaj drugih pravic. To je nezdrava mentaliteta naših podjetnikov. Na Angleškem, je n. pr. imela neka družba občni zbor, na *---------------------- v/%* iijui gostoma prav dobre inicijative. Na-; ši podjetniki bi rekli, da je ta direktor znorel'. To je drugačen duh modernega kapitalizma. Tako važna vprašanja, kakor so omenjeni zakoni in obrtni red^ ki se tudi izdeluje, bi se morali temeljito predelati, interesi absolutno varovati. Delodajalci nimajo pravice zahtevati poslabšanje te zakonodaje, ker Je družba dolžna enako varovati in ščititi vse plasti. Povojne so-cijalne razmere so take, da mora človek brez primerne preskrbe iu varstva ali poginiti ali pa postati tat-ropar. To mora uvideti vsakdo, ki hoče pogledati v socijalno gorje ne-imovitih slojev. Nam se torej ubijanje človeštva potom odrekanja pravic do življenja ne zdi pravi lek takozvanega »očuvanja gospodarskih interesov«; To smo hoteli povedati še enkrat tistim gospodom delodajalcem', ki imajo gluha ušesa za socijalno zakonodajo in delavsko varstvo. Z ozirom ha vsa ta dejstva je v interesu celote, da se načrti o vseh navedenih zakonih dajo v razmotri-vanje vsem1 interesentom oziroma njih organizacijam.; zakaj, če se zasliši v prvi vrsti »pridobitne kroge«, ki imajo namen z revizijo samo ma-terijalno in moralno moč sedanjih zakonov oslabiti, potem se z novimi zakoni ne bodo izboljšale razmere, ampak bodo postale slabše, ker bo delavstvo izgubilo vsaj deloma delavsko varstvo, socijalno zavarovanje pa, ki mora že sedaj biti fiska-lično, postane še bolj' skopo, kar ne bo^ ustvarjalo boljših' odnošajev, odločno pa slabše razmere. Tisti, ki bodo sodelovali pri reviziji s predlogi, naj torej pazijo, da ne napravijo novih grehov. Spor med Kitajsko in Rusijo. Kitajska nacijonalna vlada v Nankingu vodi že dalje časa boj proti ruski propagandi na Kitajskem, zlasti v severni Mandžuriji. ,V zadnjem času je celo zaprla sovjetsko diplomatsko zastopstvo, izgnala uradni-štvo in zaplenila vzhodno železnico, ki so jo deloma upravljali ruski delničarji . Operacijo so tem: lažje izvedli, ker so Rusom naklonjenega generala Fenga podkupili s tremi milijoni dolarjev, da je zapustil Kitajsko. Spor ni enostaven ter prav lahko dovede do nove velike vojne, v kateri pojde za gospodarski in politični vpliv v veliki kitajski državi in Aziji sploh. Štiri velike države imamo, ki imajo velik interes na Kitajskem. Te so Anglija, ki je doslej imela tam največ vpliva, potem so še Rusija. Japonska in Zedinjene države ameriške. Nekdaj gospodarsko kapitalistično cvetoča Anglija se nahaja danes v krizi, Rusija ima še največ upanja na Azijo, kjer bi z lahkoto povečala svoj vpliv, Japonska je v Mandžuriji investirala mnogo kapitala, potrebuje pa obenem tudi kolonije, kjer bi naseljevala svoje ljudi, ker je Japonska preobljudena. Enako zro na Kitajsko s poželjenjem tudi Zedinjene države, ker imajo za svojo veliko industrijo premalo trga in tudi razpoložljivega kapitala, ki bi ga na Kitajskem lahko nalagale jako dobro, ker so cene delovne moči in je dežela bogata rudnin. Naj-neugodneje je stališče' za Anglijo, kima Kitajskem, v Aziji sploh in celo v Novi Zelandiji in Avstraliji ni priljubljena, ter vse te pokrajine obenem zaradi ugodnejših zvez preko Tihega Oceana stopajo v trgovske odnošaje z Japonsko in Zedinjenimi državami. Položaj je torej jako kritičen, ki mora dovesti do najhujših konsekvenc, če se ne najde izhoda iz krize. Rumena nevarnost torej dejansko obstoja; borba za gospodarski in politični vpliv se dejansko že vrši in je le vprašanje, če bodo moralni momenti tako močni, da bodo iztrgali brutalnemu kapitalizmu vojno orožje iz rok ter azijske kapitalistične interesne sfere uredili sporazumno, potom mirnega dogovora ali mednarodnega posredovanja. Nekaj upanja je, da se sedanji spor poravna mirno. Svetovni mir kapitalizem še vedno ogroža, zato je propaganda za svetovih mir danes med najvažnejšimi problemi človeštva. Mir za vsako cenoT Kaj je s »Podpornim društvom železniških delavcev in uslu2bencev v Mariboru". Jako tolažilno Po svetovni vojni, po strahovito drago plačanih izkušnjah, je pričello mnogo civiliziranih ljudi verovati, da je bilo svetovno klanje zadinja vojna v tako velikem obsegu. Ti ljudje s svojim blagohotnim 'delom in humanim umevanjem so 'dali pobudo in inicijativo iza velik pacifistični pokret, da bi z njim ojačili mednarodni mir in preprečili vojno s pobijanjem vseh vojnih nevarnosti. Da se doseže ta veliki cilj, ki predstavlja ideal človeštva, so osnovane po vsem svetu važne ustanove, ki jih podpirajo izdatno vse one pacifistične organizacije in politične stranke, ki jim jie v resnici piri srcu blagostanje in mir med narodi. Naravno je, da je na prvem mestu tega vzvišenega gibanja mednarodni delavski pokret, ki, je prežet s socialističnim duhom. Toda zapreke, ki jih srečava to gibanj« pri svojih plemenitih, resnično rešilnih, težnjah, so še jako. velike in pogostoma je videti, da so nepremagljive. ^ Prihajajo zapreke od mnogih strani, podestoma nepričakovano in iznenada Najtežje je z mnenjem tistih ljudi, ki oznanjajo in sicer kot znanstveno dogmo, da je vojna neizogibna, prava fiziološka potreba današnje družbe. Med temi ljudmi, ki tako govore in ki na tak način delajo največje usluge onim, ki jim je vojna sredstvo za najrazličnejše cilje, se nahajajo na žalost mnogi ugledni in sltoveči učenjaki in politiki, ki kljub tej svoji kruti filozofiji uživajo velik družabni ugled. Taki ljudje ne zaslužijo občega spoštovanja, ker so s svojim naziranjem živa zapreka gibanju, ki je prišlo do globokega prepričanja, da je vsaka vojna strašna nesreča). Za to razmišljanje nam je diala povod notica, ki kroži po svetov, časopisju in po kateri je ugleden politi-čar, bivši voditelj francoske zunanje politike med svetovno vojne,, izjavil, da ostanejo v Evropi in: Franciji razmere zadovoljive dotlej, dokler ostane sedanje stanje. »Čim se nemški imperijailizem zopet razvije, pride dk) nove vojne. Ne diplomacija, ne ljudsko znanje, ne bosta mogla preprečiti nove vojne. V zgodovini se je ponavljalo vedno isto.« Vsa sreča je, da je te sunove besede izgovorila oseba, ki je si svojim političnim delovanjem: vlivala vodo na mlin tiste politične struje predi vojno, ki je privedla do svetovnega klamija. Ako pridie dlo vojne in ako mora priti, tedaj je ni kriv samo nemški imperiijalizem; nego imperijalizem in militarizem vseh držav, kakor je to 'bilo ob svetovni vojni Tot> istino najbolje potrjujejo vojne in spopadi, ki so nastali po raznih krajih sveta še Najvažnejša sociialna ustanova železničarjev, ki so si jo sami ustanovili, j« gotovo Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, ki je imelo do meseca majnika okrog 13.000 članov in nad 3 milijone premoženja, večinoma vloženega v krasne, s.koro nove stanovanjske hiše v Mariboru. Razpust. Dne 12. majnika 't. L bi ®e moral vršiti redni občni zbor društva, na katerem bi polagali funlkcijonarji račune o delovanju drušitva v zadnjih treh letih im bi se volili nov odbor za nadaljmo 'triletno funkcijsko dobo. Delegati so se že v soboto, dne 11. majnika, 'pripeljali z vseh strani države v Maribor na občni zbor društva. Kakor znano, pa je bil dotedanji 'predsednik društva Franc Fišer v soboto zvečer nenadoma poklican na policijski komisarijat, kjer mu je bilo sporočeno, da je velilki župan mariborske oblasti društvo razpustil in imenoval poseben uipravni odbor, ki naj do na-daljnega vodi društvene posle. V (ta upravni odbori, ki bi naj deloval pod nadzorstvom policijskega komisarijata, so bili imenovani: Franc Fišer, Ivan Wurziinger od Prometne zveze, ki je tudi predsednik tega upravnega odbora in Leopold Zavadlav od Zveze, Pritožba proti razpustu. Veliki župan je društvo razpusti! na podlagi društvenega zakona iz leta 1867, o katerem pa je naše majvišje sodišče, Stol sedmorice odd. B v Zagrebu, izreklo, da' ni več veljaven. Podporno društvo pa *e je vseeno držalo zakona, po katerem je veliki župan društvo razpustil iu s vo-jih pravil, ki jih je isti veliki župan že dve leti poprej potrdil, posebno tudi spremembo v § 27 pravil, ki določa, da vodi društvo v slučaju oblastnega razpusta predsednik in tro-čkrnski odbor, ki ga izvoli zadnji odbor,. Razpustit veni odlok velikega župana Je obenem določal v smilslu društvenega; zakona, da se lahko društvo pritoži proti razpustu v 60. dneh na, notranjega' ministra. Zato se je vršila kmalu po razpustu odborov a seja, na 'kateri je celokupni odbor soglasno sklenil, da se vloži zoper razpust pritožba na ministrstvo notranjih del in pooblastil z vložitvijo te 'pritožbe odvetnika dr. Reismana. I Novo vodstvo druitva. Na isti seji je odbor društva tudi sklepal glede določila § 27 društvenih pravil o novem vod!stvi» društva za slučaj končno-veljavnega razpusta. Odbor je v smislu § 27 , društvenih pravil, odobrenih šele 12. de-, cembra 1927 od istega velikega župana dr. Schaubaoha, izvolil poleg predsednika Franca Fišerja Se sledeči tročlanski odbor za upravo društvene imovine: Gradišnik ! Avgusta, Majer Ivana in Pšeničnik Antona, i vsi člani društva v Mariboru. Ta odbor mora v smislu društvenih pravil v slučaju veljavnega — od ministra potrjenega — razpusta društva upravljati dVuštveno imovino in isto izročiti novemu društvu, ki se bo tekom 5 let ustanovilo z enakim namenom. Napadi in popravki v časopisih. | Iz krogov, ki so velikemu županu de-j nuncirali odbor društva z izmišljenimi in neresničnimi očitka ter povzniočili ra/.pust, so kmalu potem začeli prihajati v časopise novi neresnični napadi na delovanje društvenega odbora. Društveno predsedstvo je radi tega poslalo v časopise, m, pr. v dnevnik »Jutro« stvarne popravke s podpisi podpredsednika in tajnika društva. Kazensko preganjanje odbornikov. ■Kmalu natb pa so bili odborniki društva eden za drugim klicani na policijo in pozneje pred preiskovalnega sodnika, češ, da so zagrešili pregrešek § 297 flc. z. in zakona, o zaščiti države s tem, da so imeli še po razpustu odborovo sejo, tam izvolili odbor v smislu § 27 društvenih pravil poslali v »Jutro« v imenu druStva popravek ter s tem tajno nadaljevali z delovanjem razpuščenega društva. Ovadbo je napravil policijski komisarijat, kojega vodja, policijski nadsvetnik Kerševan, je odbornike posebno intenzivne izpraševal tudi o tem, kaj je delal pri omenjeni seji odvetnik dr. Reis-■man. Odborniki so pred policijo kot pred preiskovalnim sodnikom ugotavljali, da niso zagrešili prav nič kaznjivega, ampak se poslužili le pravice, ki jim jo je naložil sam veliki župan v razipustitvemem odloku. Sejo so morali imeti, če so hoteli sklepati o pritožbi, .ki jo pripušča sam odlok velikega župana. Prijavili pa seje niso, ker tudi nobeno drugo društvo v Mariboru ne prijavlja odborovih sej in je sam policijski svetnik Karol Pestevšeik na posebno vpra- šanfe par dni poprej .društvenemu zastopniku dr. Reismanu izjavil, da odborovih sej ni treha prijavljati. Odbor po § 27 društvenih pravil so morali izvoliti, ker so vezani na društvena pravila in niso mogli domnevati, da ibi veliki župan odobril kakšna pravila, ki bi ne bila v sklaidu z društvenim zakonom. S tem, da so imeli sejo za sklepanje o pritožbi in izvolitev upravnega odbora ter poslali popravek, sploh niso nadaljevali z delovanjem društva, čeprav bi bili v to upravičena, ker delovanje ni bilo sistirano in ima v tem slučaju celo pritožba odložilno moč, kaikor to izrecno izvaja društveni referent velikega župana ljubljanskega, dr. Andrejka, v svoji knjigi »Društveno pravo« v Sloveniji, kateri komentar si je še nedavno osvajalo tudi mariborsko pravdništvo. Vsled ponovnih ovadb .policijskega ko-misarijata se je preiskava vodila izčrpno do 11. julija, ko je bila končno popolnoma u-stavljena, iker ni bilo nikakega povoda za nadaljno preganjanje. Preiskava se je vodila proti osmim odbornikom društva. Progon ustavljen — revizija druitva. Šele po razpustu društva je veliki župan uvedel tudi revizijo društvenega poslovanja in je nastavil v to svrho .sodno zapriseženega revizorja g. Janko Trošta z mesečnim honorarjem 5000 Din, ki se plačuje iz društvene iblagaijne. Reviziofl je imel seve težko delo, ker je moral za več let nazaj preiskati vse blagajniške pologe večmilijonskega društvenega obrata. Društvenemu odboru je bila ta preiskava seve dobrodošla, ker se je prav dobro zavedal svojega .poštenega poslovanja. Dne 10. julija1, !kto je potekel rok za vložitev pritožbe, je sodni revizor predložil velikemu županu prvo poročilo revizije, ki pa feo trajala še naprej kaka dva meseca. Sovražniki društva in sedanjega odbora so raznašali po mestu že mesece kaniballske vesti o ogromnih primanjkljajih, o podporah železničarski godbi, in tudi .pisali so o tem. Vsi obrekovalci bodo za to še tudi dajali odgovor pred sodiščem. Doslej odbor namenoma ni ničesar ukrenil proti obrekovalcem, ker je hotel čakati poročila sodnega zapriseženega revizorja. Kakor izvemo, pa sodni revizor kljub intenzivni preiskavi, ki jo je izvedel do leta 1924 nazaj, ko je bil promet naj-večji, ni našel niti najmanjše stvari, ki bi bila kaznjiva ali upravičila gorostasne .govorice, s katerimi so neodgovorni elementi med železničarji kradli čast požrtvovalnim odbornikom. Pritožba notranjemu ministru. Točno 60. dan po razpustu je odvetnik dr. Reisman vložil proti razpustu društva na notranjega ministra obširno utemeljeno pritožbo, a ljubljanski odvetnik dr. Jelenc pa še .posebno pritožbo imenom ljubljansikih članov društva. 0 razlogih teh pritožb bomo še govorili. Za danes naj .omenimo le toliko, da je .dr. Reisman v pritožbi s številkami dokazal naravnost ogromen napredek druitva tekom zadnje triletne dobe, ko je vodil društvo sedanji odbor. Število članstva je poskočilo za 3536 novih članov, premoženje pa narastlo za 3 milijone, kar je pač najlepše zadoščenje skrbnemu in previdnemu odboru. Prepiri v upravnem odboru velikega župana. Pravo senzacijo pa so zbudile zadnji čas vesti, da je nastal v upravnem .odboru, !ki ga je postavil veliki župan, .izredno oster spor med ig. Ivanom WurzAngenjem is Leopoldom Zavadlavom. G. Wurzinger je pripravljal pravila za novo društvo, ‘ki bi naj prevzelo dediščino razpuščenega, g. Zavadlav pa druga pravila s svoje strani. Ko je g. Wuirzinger sklical sestanek železničarjev, da ibi se posvetovali o teh pravilih, je še isti dan izdalo vodstvo »Zvezarjev« proti.proglas v »Mariborskem Večerniku«, da se njegovi somišljeniki uie smejo udeležiti tistega sestanka. G. Wurziniger je krepko odgovoril v »Slovencu« in nato zopet mariborska podružnica ZJNŽ v »Večemi-ku«. Očitki so leteli sem in tja. Kakor *e pač vedno, godi med najboljšimi sorodniki, kadar je treba deliti — dediščino. Mislimo pa, da se gospodje .trgajo za medvedovo kožo. Kaj bo sedaj? Ako ibi bilo društvo res razpuščeno tudi po notranjem ministru, nastane toliko prav- nih konfliktov, da bi sledila ogromna zmeda glede društvenega premoženja. Prepričani smo pa, da Ibo upravna oblast na podlagi uradne revizije dala preganjanemu odboru zadoščenje, društvo vzpostavila, da po eventualni remediuri kakih malenkostnih tehničnih nerednosti zopet energično nadaljuje to eminentno socijalno delo v korist tisočev železničarjev, ki so .baiš sedanjemu odboru izkazali tako krasno zaupanje, da je njih število članov narastlo na 13.000. Čimpneje se to zgodi, lembolje bo za društvo in za težko .prihranjeni, od ust pri-trgani železničarski denar. Internacijonalni kongres delavske mladine na Dunaju. Dunaj, 12. julija. Dunaj, s svojimi veličastnimi ce stami in zgradbami, s svojimi dvorci in bujnimi nasadi, s svojo modrikasto Donavo in stolpom sv. Štefana, rdeči Dunaj, mesto delavske moči in stvarnosti, je s svojo lepoto zaželjeni cilj delavske mladine vse Evrope. In od vseh njenih strani se zgrinjajo danes tisočere mase mladih proletarcev v to metropolo, peš in s kolesom, z železniškimi vozovi, s čolni in z ladjami prihajajo desettisoči mladih ljudi na svoj internacijonalni zlet zavedne delavske mladine. »Novi čas prihaja z nami!« Tako pojejo na vsaki postaji, iz oken vseh železniških vozov, in na vsaki postaji vstopajo nove množice vesele mladine, prisrčno pozdravljene od tovarišev. To je drenjanja za prostore in sedeže, a za vse se najde prostora v vlaku in čimbolj se vozovi polnijo, tem veselejše je razpoloženje. Ustne harmonike in gitare izzivajo k petju, da zavlada v vlakih taka harmonija in veselost, da tečejo ure še bolj hitro kakor lokomotiva. Pivo, ki ga urni natakarji ponujajo ob vozovih, pa ostane neprodano in bi si bili ma-iakanje lahko prihranili. Medtem pa se pripravlja rdeči Dunaj na sprejem. Delavske četrti se kitijo z žirlan-dami, cvetjem in rdečimi zastavami in delavske organizacije pripravljajo dostojen sprejem 32.000 inozemskim gostom. Vendar v sredini Dunaja, v okrajih meščanstva in buržuazije, se prve dni še ne opaža dosti o značaju prihodnjih dni. Samo tu in tam se vidijo posamezni kongresni udeleženci, ki si ogledujejo bogate izložbe in njihove pisane kamižole se odražajo od mestne vsakdanjosti. Kakor makovi cvetovi v žitnem polju. To so nekake predstraže, ki so prispele kdove od kod, peš ali s kolesom. Na nekem oglu trčita dve skupini skupaj: »Od kod?« »Iz Hamburga. In vi?« »Iz Sofije.« V petek je bila oficijelna otvoritev kongresa. Ob 12.40 uri prispe poseben vlak iz južne Nemčije. Poldan je in vedno več ljudi se zbira pred zapadhim ko- lodvorom.. Člani delavske mladinske zveze švigajo sem in tja in molče napravljajo prostor. Organizirani železničarji opravljajo kolodvorsko službo, godba poštnih uslužbencev nastopi, delavske žene prinašajo cele jerbase rož in cvetja, množica otrok in odraslih nestrpno čaka na svoje goste, ki jim bodo dodeljeni na stanovanje. Ura je točno 12.40. Veliko tisoč somišljenikov se je zbralo okrog kolodvora, prihod vlaka je javljen in godba zaigra »Internacijonalo«. Vse glave se odkrijejo. Svečana tišina. Velika kolodvorska vrata se razpah-nejo in tisoč in tisoč grl navdušeno ponavlja pozdrav: »Freundschaft!« (»Družnostl«) in velika zaistava delavske mladine iz Wurttemberga zavihra skozi portal. Tako so z veselim navdušenjem prispeli južni Nemci: Bavarci, Radenci, Pfalci, veliko nad tisoč fantov in deklet. Razporejeni v strumne vrste prihajajo iz kolodvora in napolnjujejo trg pred njim. Vedno več rdečih praporov in Standard, dva kratka nagovora in med petjem in godbo odhajajo v 20. dunajski o-kraj. In ravno, ko se je sprevod začel pomikati, je zadonelo iz visočine: »Freundschaft! Freundschaft!« Štirje mladi železničarji, v plavih hlačah, z golim, zarjavelim gornjim životom, so splezali na streho velikanske kolodvorske kupole, se držali za rob strehe in mahali z rdečimi kapami. Niso še odšli južni Nemci, ko zopet nova godba primaršira. Nov posebni vlak bo v nekaj minutah prispel iz Hessena in Thuringa. Tako gre na zapadnem kolodvoru ves dan. In isto je na severnem kolodvoru, na južnem kolodvoru, na Franc Jožefovem kolodvoru, na Floridsdorf-skem kolodvoru, na ladijskih prista-jališčih, neprenehoma, do pozne noči. Tako prihajajo iz Nemčije, Belgije, Holandije, Danske, Finske, Švedske, Litavske, Češke, Poljske, Ogrske, Švice in iz Bolgarije. Samo iz Jugoslavije in Litavske jih ni. Židovska mladina iz Palestine. Na internacijonalni kongres delavske mladine je prispelo tudi 30 mladincev iz Palestine. Sprejela jih je velika množica dunajskega delavstva, delegacija »judiš-socijalistične« delavske mladine in člani delavske stranke »Poale Zion«. Pozdravljeni so bili v hebrejskem in nemškem jeziku. V hebrejskem jeziku so gostje izrazili svoje veselje, da zamorejo videti rdeči Dunaj in skupno z delavsko mladino vse Evrope manifestirati svojo voljo. Končno so zapeli internacijonalo v hebrejskem jeziku. Mnogo pozornosti vzbujajo te dni po dunajskih ulicah delavski omla-dinci iz italijanskega dela Švice s Zleta se je udeležilo nad 50.000 omladincev. VI petek, dne 12. julija se je vršila otvoritvena slovesnost nal Hel-denplatzu, kjer so z balkona bivšega cesarskega dvora govorili predstavniki soc. mladinske internacijonale in .pa dunajski župan Sertz. Višek je doseglo slavje z baklja-do, ki se je pomikala v soboto zvečer od pol 9. ure do pol 1. ure zjutraj iz Hohe Warte pred mestni magistrat. Posebno veličasten pa je bil nedeljski slavnostni sprevod po Ringu v Rotundo. Sprevod je trajal od četrt na 11. uro do pol 15. ure. Vojna nevarnost v Aziji. Kitajska je od nekdaj sporno o~ zemlje za imperialistične države. Zlasti je že ruski carizem hlepel po Mandžuriji ter jo po znanem boksarskem ustanku, ki so ga velesile zatrle, zasedel severni del Mandžurije. Rusija kitajske pokrajine kljub dogovoru ni hotela zapustiti. To je morala storiti šele po porazu v rusko-Ijaponski vojni (1904-05) v zmislu portmoutskega miru z dne 5. septembra 1905. Poraz Rusije je moral prisiliti mogočni carizem, da je izpustil ugrabljeni plen. Severna mandžurska železnica, je pa ostala ruska. Tudi kilometrov, je pa’ ostala ruska. Tudi sovjetska vlada si svoji to železnico. Ojačena nacionalistična vlada pa je hotela preprečiti boljševiško propagando po upravi železnice in je zato zasedla železnico. Sovjetska1 vlada jemlje dogodek resno, ker trpi s tem prestiž Rusije v Kini. Vendar pa kljub vojnim demonstracijam v Rusiji ni ne tam, ne na Kitajskem navdušenja za vojno, ker obe državi nujno potrebujeta mirnega razvoja. Zedinjene države hočejo posredovati med Kitajsko in Rusijo in Rusija tega posredovanja baije ne odklanja, pač pa noče nič slišati o Zvezi narodov. Član „Cankarjeve družbe“ bo vsak organizirani sodrug in sodružica. Zaupniki, ki ste dobiti bloke, ali jih imate že izpolnjene? Pišite po drage. — Cankarjev spomenik postavimo velik — zato bodite vsi člani. Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 124 To noč se je v vinu zavedal, da začenja hoditi njegovo življenje čudna pota in kdove, kako bo končalo . . . Toda to so že preživeta vprašanja. Mi gremo naprej! Orjunaši, mi četaši ... Zapel je orjunsko himno, da so vsi spoznali v kavarni, kdo je, Tih šepet je šel med (pijanimi glavami zakotne ulice. Stane je plačal in šel. V zadnjem tre-notku je prišel na kolodvor . . , Teden dni se je klatil Leo po mestu in okolici. Zjutraj je pobral knjige, kot diai gre v šolo, pa je šel na pot. Hodil ibi, bodil, da bi prehodil te dni, ki so ga mučili radi Sonjine nevere in Mirkove smrti. Toda najbolj od vsega ga je bolela Sonja, tista tuja [Sonja, ki je ni smel več poljubiti, ki ga je z mrtvim, nemim pozdravom prešla, če sta se slučajno srečala. Bolelo ga je, da dvomi sedaj po letu in pol, da dvomi prav ona, edini človek na svetu, ki ga je ljubil z vsem svojim življenjem ... To ‘boli. Pravi mu, da bo pozabil nanjo in zato je bolje, da se razideta prej kot pozneje. Oh, kako brezsrčna je, kako strašno ga muči . . . Zaradi nje je ubil ivse ženske v sebi, s čisto ljubeznijo jo ljubi. S čisto ljubeznijo? Ali ni zadnjič zvečer že mislil drugače? Ali ni sanjal v teh dneh razdora o Sonji čudiie, nelepe sanje . . .? O, kako strašne so lahko človeške misli, strašne zaradi tega, ker ne veš, odkod pridejo in če se usidrajo, težko jih je pre- gnati. Popoldne jo je počakal, pa se ni ustavila. Šla je naprej . . . Zdaj je vseeno, zdaj je vsega konec. Niti na večerjo ni šel, kar v zakotno kavarno se je napotil. Da izživi svoj bol, da se kot Januš preda telesu, ki ga je ves čas zatiral, preganjal. Če je s Sonjo tako daleč, bodi ... V kavarno je že sedel, že so ®e ozirale njegove oči po skrivnostni točajki, ko je začel misliti, ali naj gre in jo vzame . . . Misli so se križale, nek glas je klical v njem ven, ven od tod, telo pa je že gorelo v pohlepu po ženskem objemu in v čutni strasti. »Ne . . . Zakaj? Zakaj se poniževati radi ženske? Ali sem bil samo radi Sonje — asket? Ali res ni več toliko moči v meni, da bi ne premagal te boli? Ali sem res to jaz, ki sedim v tej zvodeniški kavarni? Ne, tisočkrat ne . . .« In napel je vse živce, vso voljo je osredotočil in napovedal bitko samemu sebi ... Še je bilo moči v njem, še volje in sile in ponos. Ponos, da se ni dal ponižati, da se tudi boli ni vdal1 ukloniti ne Sonji, ne nobeni drugi, ga je pognal iz zakotne kavarne, da je razočaral točajko, ki se je že veselila svojega honorarja ... V noč je šel. Trdo so odmevali njegovi koraki po tlaku. Po samih ozkih ulicah bi hodil. Najraje pa ‘bi šel in poiskal sredi noči Sonjo, da bi ji povedal vse, da bi ji dokazal, kako težak boj je izbojeval nocoj. In če hoče, bo počakal še, če ji je to še vse premalo — dvome ji bo ubil, uničil. Tako dolgo bo delal, tako dolgo se bo sežigal, da bo izpalil vso nevero iz nje . . . V Barvarsko ulico se je napotil. Nihče se ne bo čudil, če pride tja. Saj jim je še zadnjič pomagal maskirati ... In mogoče, da je Sonja tami . . . In res jo je našel v tistem kotu, kjer sta pred dobrim letom govorila svoj prvi govor. Ustrašila se ga je, zakaj ves bled je bil in utrujen, če tudi so se čeljusti ostro stikale in je sijala iz obraza jeklena odločnost . . . »Dober večer . . .« Sonja ni rekla nič. Tudi roke mu ni dala. »Sonja, zakaj me tako mučiš?« To jo je zabolelo. Rada1 ‘bi mu povedala naravnost, da ga ne muči ona, da mučita drug drugega1, da muči oba nekdo drugi. Kdo? Vse ibi mu radia povedala, samo zato, da bi preklical to 'Očitanje, Iki jo je pobolelo do dna. Ona, da ga muči? Ne. Ljubi ga preveč, zato se miuči in zato ji je vedno težje. »Pojdiva ven, Sonja . . .« Uklonila se je in šla za njim, koder je šel. Težko je bilo po dolgem času spregovoriti pravo besedo, ko pa se je razvila taka razdalja izadlnje dni med njima. Samo na njo še misli, za vse drugo mu ni nič mar. Mirko je mrtev, njega ni več, on pa bi rad živel, živel s Sonjo in jo ljubil . . . »Sonja, zakaj je tako med nama?« Sonja pa ni mogla govoriti. Ni vedela, kje bi začela. Morala bi izgovoriti vso svojo mladost, vse ■bi mu morala povedati, da bi jo razumel, dla bi ji oprostil in nikoli več bi ji me očital ničesar. Toda tega je toliko, tako strašno je vse v njej, da ne more vbesediti v tem tremotku. Če bi bilo mogoče izrezati vse iz nje, sedaj bi si izrezala in položila bi vso bedno svojo mladost predenj in rekla: »Glej, Leo, vse to so nakopičili v moji duši in zato' je tako z menoj. Toda sedaj ne bo več.« KM & pa je pranje gotovo / Dnevne novice. Obsodba »komunistov« -v Celju* V torek je bila razprava proti 12 obtožencem pri celjskem okrožnem sodišču zaradi komunistične propagande z brošurami, letaki, snovanjem komunističnih edinic, stranke in rdeče pomoči. Obtoženi so bili: Kocman Josip, čevljarski pomočnik iz Hraščinega trgovišta, svoje časno za-‘Doslen v Celju pri trvdki »Adrija«, Butala Jakob, krojaški pomočnik iz Gradca pri Črnomlju, Weissbacher Franc, zidar v Zavodni pri Celju, doma iz Ptuja, Borščak Anton, čevljarski pomočnik iz varaždinskega okraja, Stankovič Jovan, grafični delavec v Celju, pristojen v Brod na Savi, Somimer Hinko, krojaški pomočnik v Celju, doma iz; Srema, Šego Ivan, brivski pomočnik v Celju, doma iz Ošnjavcev, Stojan Franjo, pekovski pomočnik iz Teharja, Vičar Gustav, slikar iz Spodnje Hudinje, doma iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, Krčmar Franc, brivski pomočnik v Celju, doma iz Ivanovcev pri Čakovcu, Pirš Karel, krojaški pomočnik v Prelogah pri Prihovi, Lončarič Vekoslav, krojač iz Varaždina, bivši poslanec Ki Mi 14! C A | kfA j kld L‘J SaI I k'-l i kV kd Wk,š1k<4.k,djb,dtk> Delavsko pevsko društvo „Jrohsinn“ v Jtiariboru priredi dne 2t. julija v gostilni pSttttder v Radvanju S B3 VELIKO POLETNO VESELKO Na programu je petje, ples in razne ljudske zabave. Igra godba želez, glasbenega društva delavcev in uslužb. 1V VI ^ i1V M J v Ir.^ ^ I v Ir.^ r.^ 1| ^ \ ^ ^ v A : k A ' kA 1 k*A k*A j kmA kA I kA ' k A , k A k A k'A | kA k%A k’AI kA k A kA I L J | kA © BS m 13 3 S 3 m Gcinnnnnnnnnnncnnnnnnnnnncicinnnn G G G G G G G G G G G G Ali ste že preizkusili „PR0JA“ ječmenovo bovo? i P * it t? I 43 Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod. G G G G G G G G G G G G ei S Galanterija Kupujte samo pri ! tvrdkah, ki ogla- j sujejo v ,,Delav- i skl Politiki*‘l — drobnarija, parfumerija, vrvarski in pletarski izdelki, papir, perilo, nogavice, kravate, sandale, otroške čevlje itd., na debelo in drobno najugo dneje pri Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ulica 26 II ste ie krili svoj* potrebe v tbkovinah o Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nizj ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor« Sodna ulica St. 2b kumerc in drugo, vinski kis, Špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droienko, slivovko, rum, konjak itd. dobita po zmernih cenah edi-Na drobno! n O pri tvrdki Na debelo I JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9, tovn za izdslGvanie Mii vin in sirupov. KIS ZA VLAGANJE Tiska: Ljudska, tlskav la d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip OšlaK v Mariboru — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.