Let® tfliO., &tev. 121 Celje, četrfek 28. o!tofora 1926. FoStnlna plačana v gatovinl. Bxhafa v tc.*ek, četrtek in soboto« Stane mesečno Din !'¦— za inozenistvo Din 201—. Posamczna &te*i*fca E ttin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni/.ttto In upraw višivo t CeSje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Og»«»i no taršfu. Tcieiun ,nt. stev. 65. Edinstvo ali sporazum. Svetozar Pribicevic' je napiisal v »Jutru« obšiirem članek pod naslovom »Narodno ed.in.stvo ali na.rodni spo- razum«, ki lagiic.no razpravlja o teh dveh pojimi.li iii osvetljnje njih pomen. Iz teh jasnhh Lzvajanj jemljemo nekaj zaporednih odstavkov neokrnje- no, ker so važni. za bistrenje pojinov: »Ideja sporazuma, to ni bila ideja srbsko-hrvaitske koalicije, niti ideja picdvojiitga naprednjaštva, to ni !:ila, ideja Narodnega vec'a, to ni :dsja akta- o Ujedinjenjia od 1. decernbra J918, to in bifa ideja Ustavotvornc skupščine. Srb.sko-hrvatska koalicija, kakor tudi sloveiivsko predvoj.no mipu-dnj-is'.vo, Narodno veče, akt ujcdinjonja in Ustavotvorna skupscina od leta 3 021. so hoteli narodno edinstvo Srbov, Hr- vatov in Slovemcev, a ne narodni spo- razum. V Vidovdanski ustav: so prisla v&a ta stremljenja do koncnega. lor- muliiranega iin precizLranega izraza. Ustavotvorna skupsci/na je take inočno in glob ok o razumevala narodno edin- stvo, da je postavila s členom 58 usta- ve kraFjai dolžnost, da stopajoc na pre- stol kraljevime Srbov, Hrvatov i.n Slo- veiiicev pri/seze, da bo euv,il edinstvo naroda (ne pa sporazum piemen). Be- sedilo kraljeve priisege se gla.si: >Jaz (i.me) stopajoč na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in spre- jemajoč kraljevsko oblUst. priaeaam pri vsemogočnemu Bogu, da bom ču- val edimstvo naroda, nezavisnost drza- ve in celimo državne oblasti i.n da bom čuval neokrnjenost ustave, da bom vla- d*il po njej in po zakonili in da bom irmel v vseh svojiJi težnjah pred oemi dobrobit naroda. Tako mi Gospod Bog pomagaj! Amen!« Kakor se vidi iz besedila kraljeve prisege, prihaja edinstvo naroda pred nezavisnost države in celino državne oblasti. Tako visoko je cenila Ustavo- tvorna skupscina edinstvo naroda. da ga je postavila na prvo meslo v kra- ljevi pris»egi. Med tern pa kraljevske vlade, ki se vrstijo po zlonm Narodne- ga bloka do danes, ne omenjajo nikdar politike narodnega edkistva kot svojo, temveč neprestano povdarjajo sporaz- nm piemen, kakor da se prisega no polaga na edinstvo, nego na plemenski sporaizum. (leniu je postavila Ustavotvorna skupšČHia v besedil'o kraljeve zakletve odii'nstvo naroda? V iiistavi kraljevkie Srbije od 5. iiwii\ja 1903 ne najdemo edimistva naroda v besediJu kraljeve za- kletve. Kraljeva priisega po tej ustavii (cl. (50.) se glask Ja.z (hno) stopajoc na preslol kraljieviine Srbije in prevze- niajioc kraljo-vsko oblast privsegam pri Vsemogocnem. Bogu in vsem, kar mi je najsivetejže in najmilejže na tern svetu, da bo-m čuival' neza.vi:snost Srbije in ce^- lino drzaivne obla.sti, da born čuval dr- žaivno usta.vo neokrnjeno, da l)om vla- dal po njej in po zakonih in da bom irnel v vvseh svojih težnj-ah iai delih pred očral dobrobit naroda. Izrekajoč sve- čano to svojo zakletvo pred Bogoin in narodom, kllcem za pri'co Gospoda Bo- ga, kateremu bom dajal odgovor ob strašni njegovi sodbi. Tako mi Gospocl Bog pomagaj! Amne. Da ni v u'stavi kraljevine Srbije edimistva naroda v priisegi kraljevi, ni niič cud.nega. V bilvši krarjevini Srbiji sploh ni.kdo ni sumil, da ne bi bil na- rod kraljevime Srbije eden in neraiz- deljiiv. Edimstvo naroda se je sinatralo kakor samoposebi razumljivo in ga ni biilo treba ščiltiiti z niikakimi posebniimi garanciijami ustavnega znacaja-. Vr na&i državi pa, v kraljevini Sr- boAr, Hrvaiov in. Slovoncev, so se pa- javilc cele slranke proti edinslvu na- roda. Raaicera stranka iizven Ustavo- tvorne skupščiine, Hrvatska zajednuica ter stranka g. Korošca v skupsčiini. so za NEMČIJA IN AVSTRUA. — Pred seel nik nemškega državnega zbo- ra Loebe je imel važen politiičen govoro o vprašanju Evrope in Nemeiije. Dejal je, da Framcija in' Italiija nočete raiz- uimiati, da noč veleriemec ničesar dru- gega kakor zdruziii Neince z domovi- no, itn sicer h take,' ki se prostovoljno za to iizjavijo. Niii^o v tu- im iiiiozem- stvu ne more dvomiiti, da se ha sest mb- lijionov Nemcev v Avstri.ji obrnilo do Neimciy'e, čim bodo mogli sanii dolo- catii svojo usodo. A\nstriija in Nemčija sta nara.vna celota krvi in zemlje, du- sevna enota obicajev in jezika in du- hovna enota kulture in usodej Umetno ustvarjena driava Avstriija žiivotari v strašnem procesu obubožanja in je pred nemogočo nalogo, rešiiti se i,z ene- ga sana.ciijs.kega programa v dcru-gega. Übn ova Nemčlje je edina nada Avstri- je. Njena pridružitev jie narodna pra- vica. Po Locarnu se je začela svetovna podoba v Evropi spremiinjati. Co av- striijsko vprašanje ni bilo tarn na dnev- nein redu, še ved'tio ni spravTjeno s po- ti. V Aineriik-i' in Angliji postaja vedno bolj enotno naziranje, da je povratek k Nemci'ji pravica Avstriijcev, ki bi se odiaiio, oprti na mocan narod> mogli zopet posveti.ti svoiemu kulturnemu in duhovnemu ziivljenjiU'. Tako postaja združenje vseh Nemcev del problema panevropske usjtaive. p RUSIJA SE KONSOLIDIRA. Gsrednjii odbor in osrednji kontrolni odbor koinuni/stične stranke sta imela te dii/i sejo, na kateri. je bid a sprejeta resolucija, ki izreka čl"anom osrednje- ga odbora Trockemu, Zihiovjevu, Ka- jnenjevu, Piatakovu, Jevdokkiovu, So- kolnikovu in Smil'gi ter kaiididatinji za mesto v asre.dn.jean odboru Nikola- jevski ukor, Üpozoridi so jili tudi na nedopustnost krsiitve strankime diisci- pli.'ne. V re.soliK'Jji se ngotavlja, da je nadaljmje delovanje Zinovjeva v odbo- ru tretje internacijonale neniogoče, ker ne zastopa v njem smernile komu- nitstiične stranke Rusiije in ker so nem- ška-, angleška, francoska, ameriška im d'ru'ge sekci.jo iÄJavM'e, da je Z.imovjev radi svojega vodiilnega delovamja v frakciji v odboru tretje internacijonale iizgnbil zaupanje komiikjistiične stran- ke. Sklenili so tudi odstavifti Trockega od clanstva političnega urada im Ka- menjeva od kandidatuire političnega urada spričo njunega vodilnega doYo- vanja v frakcijii. i Ceijska kronika. c PRVI SNEG je zapadel v torek. Bilo ga je precej tudi po nizinah. Ker je za to še. vsekakor prezgodaj, se je pokazalo zopet solnce. In sedaj so sneg umiika, da priide pozneje nekoč zopet in — astane. c REDNI SESTANEK ČLANOV KRAJEVNE ORGANIZZAGIJE SDS GELJE MESTO bo v sredo ob 8. uri zvečer v khibavi sobi Gelliskega doma. Redni sastanek clainov krajevne orga- nilzacije SDS Gelje okolica pa v četrtek ob osmiJi zvetčer v gostiini WHson v Gaberjiih. — Oba sestamka sta radi; so- botnega zbora demokratske stranke v Gelju važna zla.sti za zaupnike. c JAVEN SHOD SAMOSTOJNE DEM. STRANKE V GELJU. V soboto, dne 30. t. in. bo v Geljskein d.omu ja- ven shod Sainostojme demokratske stranke v Celj»u. 0 političnem položaj-u in o vaanili strankinih vprasanjih bo- deta poročala na shodu narodni posl"a- nec g. dr. Ljmdeviit PiK'ko in biVši mi- nister g. dr. Albert Kramer. Shod je namenjen ne samo za celijske somišljio- nike in prijatelje SDS, ampak tudi za širšo celjsko okolico. Ker so zveze z Albert -^Jecin: Cast je rešena. ^ No? je vprasata Nicole Salvoux moža, ki se je ravnokar prikazal pri vratiih. — Ali.si kaj denarja nalovii? — Niti belica, je odgovoril potrti Juilien Salvoux. Mlada žena je stresla z glavo in nadaljievata: »Tvoj prijatelj Gliarley?« — Odpottoval! — Ali pa Hardent, ki si mu na- praivil že toliko uslug? — Je popolnoma ob vse, izmozgan do vimarja. Celo vprasal me je, ali mu morem posoditi denar za najiemnino. — In stric Edvard? Ta je bogat! Tvoj edini sorodnik od raaterine stra- ni iin . . . • — Veš, kaj mi je stric Edvard od- govoril, jo je urno prekinil Jufien. Ko sem mu dopovedal, da se trenutno na- bajam v mučnem položaju, j.e ponju- hal, si poinel roke in iizjavil: »Sedem- tleset let sem star in okrogel milij,on- ček imam, ki j«e izposojen na izvrstno hipoteko. Pa vseeno sedem v avtoomnibus. kaidar sem kam namenjen im le v iz- jemnem slučaju naiatnem avtolaksi, če me ujaane pl'oha. Zato se mi prav nic ne smiiili mlada dvojica, ki ima prazno žepe, v gairaži pa aivtomobil na pet- j nay'st HP.« — To-le je dejal stric Edvard, je zastokala Nicole. — Da, prav to-le je dejal. — Tore}? I — Tore] mi slim, da ima v bistvu > prav, je prjznal Judiien. Cene gxedo ; kvišku, najihri doliocbki se pa od dne ! do dno niizaj'O. Kinahi bova morala prodati avto. Nicole je obiipama sklenila roki in rekla: »Moj Bog, kaj poreko naši znanci?« — Kar hočejio! . . . Vsak stori, ka- kor mu ugaja! . . . Ali mar misliš, da ga bom jaz z veseljem prodal? Ampak drugega izhoda ni! — Rekli bodo, da sva na koncu, je nadaljevala Nicole. — Čiisto po pravici! Mfe,da gospa je vzdilh-ujoč omah- niila na divan. Ne, ne, na vsak način in or as kaj drugega iztuhtati. Julion si je krepko drgnil semce, kar je pomen'ido, da temeljito premis- ljuje. — Prav imas, treba je rešiti cast, je priksta.vil. — AH; ti je že kaj padlo v glavo. ga je vprašala Nicole. On je odfocno odgovoril: »Bom že jaiZ vse sam opravil. Samo nikar se ne cudi ničemur . . .« Gospod Salvoux je naslednjega due ob dveh popoldne sedel v avto. Si- vomodro nebo se je živahno bočilo nad pairiuskimi cestami. Slabotni solnčni žarkii so zlaitili hišna pročelj-a. Na čr- nih kostanjeviih veiah se je budilo pr- vo živrjenje. Gospod SaLvoiLK je drčal proti sre- dini mesta, kjer so ceste naj.ožje, ave- niije najbolj natrpane iin kjer stražniki najibolj paziijo na prometni red. Pri operi je nelepa tabliica branila doihod v eno tkstih ozkili ulic, v katorih se nadiaja največ trgovskih lokalov in dragocenih iiziožb. Gospod Salvoux je zad'Ovotjen naglas črkoval: Tod ni do- voljeno voziti. Nato je odločno krenil v tesno prehodno ulieo. Hipomia je žvižg presekal zrak. Vse je dirvelo in kričalo za inirno dalje vozečim, neprevidnim šoferjem. V tre- nutku se je policiist na kolesu pojavil ob vozniiku i/n zavpil: »Kaj pa je to? Ge požvižgam, se morate ustaviti!« Goßpod SalVoux je okrenil glavo k zastopniku obTasti in hladnokrvno iz- jaivid: »Kaj je meni mar vase žvižga- nje!« Nato je neopaizno pritisnil z nogo na pedal, pospešil hiitrico, in voz je z nenavadno brzino zdrsnil po ulici. Na poziiv ozmerj.enega strain ika je — kakor da bi rastli iz a.sfalta — prihitelo na lice mesta več poricistov. »Tarn, tarn«, je tulil prvi redar. »IMo- dri avto! . . . Ustavi te ga!« Vsi so žurno skočili za njim. Pešci so se brižno umikali na hodnike. »Ustavi te ga! Ustavi te ga!« Salvoii'x je madomarno sedel ob volanu in še oja.CU tempo. Hipomia ga je kot vrtinčasti vihar prehitel neki motocikList in mu s svojim vozvlom zaprec.il pot. Gospod Salvoux ni pomiš- 1'jal, kako bi se mu izognil. Zavozil je naravnost na hodnik in pri tern podrl štant s casopisi. in razbid izložbo neke trgoivine s porcelanom. — Va-ši dokumenti'? se je drl neki polici'Sski narednik, ki je skočil kar. na avtio. — Tu so! je odvrnil Salvoux z aiz- brani'O uslužnostjo in potegnil Kstnico iz suknjiča. Okrog avtomobila se je nabrala množica. OjačiJa je še razgrajanje tr- govca s porcelanom. — Hajdi! Naprej, na komisarijat! je ukaizal višjii stražnik. Gospod Sal- voux se je stoicno udal Na komisari- jatu je nezgodni šofer preživel tri lire v družbi neke starejse dame, ki je bila v znani veletrgovini iizmakni.ra kos mi- la, in nekega gentlemana, ki je dišal po alkoholu in se na ulici poliujšljivo obnašal. V takidi okoližcinaih ga je našla Nicole, ki je bila prihitela na telefon- ski poiziv svojega tako ljubljenega nioza. — Moj Bog, Julien, kaj ti je bilo padlo v glavo, je vzkliknila. Gospod Salvoux jii. je s tihim na- snieškoin odgovor id: —- Ozmerjal sem stražnika, podru slant s časopisi im se zaletel v noko izložbo! . . . Vzeli mi bodo vozno dovo- Ijienje! . . . Kako naj zdaj še obdrživa, avto? . . . Vildis, na ta način, dragai moja, je najina cast rešena! Stran 2. »NOVA DOB A Stt»v. 121. Enrilo Splošno prilfufoljen tcavnl naüomesteK , olcusen i cenen. toobiva se v vsef) dobro asortlraniß kolonijainiO trgovlnaf). vlaki ugodne, se priičakuje števiilna udeležba od zumaj. Geljski in okoliški priistaši SDS bodo pa, kakor vsikdar tudi to pot pokazafi s svojo udeležbo, kako živo se zanimiajio za strankin raz- mah in za tekoča narodno-poliitična, kidturiia in gospodarska vprašanja. \ c 1Z DRŽAVNE 9LUŽBE. Upo- kojemi veterinaT, sedaj veteriniar-dnev- nijčar Aitt. $rsiL ,&ri okrajinein glava.r- stvu v Gelju s sedežem v Št. Juirju, je bid imenavain za veterinarja pri okraj- nem glavarstvu ter se inn je priznalo za penzijo že preje odsluiženiih 25 let in 8 mesecev. c PEVCI! Vaja združenih zborov za Vse svete bo v cetrtek 28. t. m. in v soboto 30. t. in. ob osmih zveoer v stari gimnaziijii (Slomškov trg 7). Peli bomo »Clovek, gfeji« iin »Usliši nas«. — Pri- diite! c PETJE NA GROBOVIH. Na, praznik Vseh svetnikov bodo peli na obeli pokopališčiih zdruzeni ceijski pev- ck Clane G. P. D. vabimio, da pridejo k sikinpni pevski vaji, ki bo v cetrtek 28. in soboto dnc 30. t. m. v društveniih prastori'h »Ofjke« v stari giimnaziji, obakrat ob 8. uri zvečer. — Odbor G. P. D. c PRVA SKUPNA PEVS.KA VA- JA G. P. D. bo v öetrtek dne 4. uovom- bra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Na- rodnega doraa. Vaje bo vodil g. Giri] Pregelj. — Odbor. c t ŽUPNIK MIROSLAV KUKO- VlC. V sredo 27. t. m. ob osmili v jutro je umi'l v Vojniku po daljšern boleha- nju biivši dobmski zupnik velecastiiti gospod Miroslav Kukovič. Dočakal je dobo 60 let. Rajnik je bit daleč naokoli znan, saj je saino na Dobrni župniko- val eolith 25 let. Župnik Kukovič je bil iizredno ljubezniv hi gostoljuben clo- vek ter odkriit im castit slovenski du- hiovniik. Bil je nenavadno btagega srea, ki) je vse razdalo revežem. Pogreb bo v petek dne 29. t. m. ob desetih dopof- dne iz hiralnice v Vojniku na tamos- nje pokopališče. Svotiila mu vecna \uvA c STMON WUTT — PETINSE, DEMDESETLETNIK. Dne 15. oktobrä 1852 je bii rojen v Kostrwnici pri Pod- plaitu davčni niidupxayrtelj v pokojiu g. Simon Wutt. Kateri Celjan rrokii ne pozna moža orjaško postage, trdno.ga kakor v gori iirüst, ki ga leta niso še praiv nič ukloniJa? Ge ga vidiš mirno in krepko hoditi po ixli'ci, pač mißlis, da on ni prednik našega mehkužnega Toda, anipa.k eden iizmed zadnjih po- ioiriioev on ill, ki v pravljicah jnnačiijo. — Še Ie precoj pozno je bis prišel Si- mon Wutt z donia v celjsko giiinnaÄijo, tako da je moral sredi teh študij k vo- jakom. Tarn je ostal dolga leta in se je potem posvetil daivčni službi. Leta 188(5. je bil ianenovan davenira ad- junktom v Šmarjoi pri Jelšah, a na- rodfiii rnož taun ni smel ostati. Posl'ati so ga na »Oberstajersko, da bi se ncm- Ški nauičil« Tod je slnžboval poloviico svoje dobe. Konen o je vendar pri sei kot davčni upravitelj v Brežice, a ker je uvidel, d;a je priišel iz dežja pod kap in je im ei že vsa leta, je šet v pokoj, — V Gelju živi g. Wutt sedaj kot ravna- telj Južnoštajerske hranilnice že irrno- go let in jili gotovo doživi &e dosti. To mu vsi želiiino. c FRANGOSKI KR0ŽEK ponov- no naznanja, da otvori s pričetkom meseca novembra tri tečaje francoske- ga jezika iin si.cer začetnega (poučuje g. prof. Zelenik), nadaljevalnega (po- učuje g. prof. Napotnik) ki konverza- cijiskega (poueuje gospa Popova) ter vabi vse, ki se zaniunajo, da se jih ude- Teže. Spričo dejwva,. da postaja znanje francoskega jezika. pri nas vse bolj po- trebno in da so pogoji za udeležence zeio.ugodni, pricaikuje odbor krožka največjio udelcžbo. PrLjave se morejo i/AM'siiti pismono na tajiništvo franco- skega krotžka all pa visak čeLrtek od 0. ! do 7. ure zvečer osebno v krožkovi čt- i taltnicii. Učnima mesečno 3() Din za i vsa,k tečaj. Nadalje vabi kro/.^k inte- ' resente, da pristopijo kot člani k dru- stvu, kjer so jim na razpolago fran- coski dnevniki, leposlovne in znanstve- ne revije in zelo bogata kn'jizniica ter se nabavtjaj.o nove knjiige in revije po želji članov. : c OPOZORILO DELODAJALGEM. Pregeli smo: Okrožni urad za zavaro- vanje delavcev pri izterjevanju zaosta- liili premij opaža, da je veliko deloda- jalcev, ki od urada jim postane placil- rie naloge kratkaraaio zaloze, dostikrat celo neodprte. Urad uvede dolgotrajno prißilno izterjavalnjo postopanje kar je v zMezi z veliikiimi stroski. Dolžniki pa se odzavejiO še le, ko pride sodni organ in prasiijio od urada razne plačilne Liigodnasti'. Ne samo, da taka malo- marnofst povzroča iiTadu vedno večje mprajvne stroške in je na ta način iiz- kljuoeno upra'vne stroške znižati, ain- pajk je tako zadržanje tudi strankam saiinim v škodo, ker morajo nositi iz- terjevalne stroške, na drugi strain pa inrad sredi izvrsUnega postopanja ne more priznati nikakiili placiinih ugod- nosti iln ne more raznih ugovorov radi zasta;ranja vzeti na znanje, dasi so marda maiteriijelno utemeljenii. Iz teh raizlogov Okrožni urad nujno poziiva svojie člane-delodajialce, da pregledajo, kol'iiko so plaei'lnimi obveznostim zado- stiili in da pravočasno zadoste zakoni- tian obveznastilin. Urad irna še vedno vec miiliijionske zaostanke, ki sestojajo iz sainih maJLih pastavk. Razumljivo je^ da iizterjevanje takiili manjših, toda minogoštlevikLnii^i pasta vk povzroca ogronnno dela i/n stroskov, katere kon- cem konca nosyo delodaatci im tudi delojieiiialci samt. To opozorilo velja pretdusem za go.spodiinj'stva in male podjetniike, torej za socijalno sibkejše »loje, ki velike iizterjevalne stroske in zamoidne obresti težko občutiijo. Urad pa niora na vplačilu vseh premij, obre- sti,in s.troškov vztrajiati, ako hoče za- dostiti zakonilim obveznostim. c BORZA DELA V CELJU. S. 15. oktobrom jc zaoofa poslovati borza dela ¦v Gelju, ki ima uradne prostore v hitei »Prve brvatske sted^iton.lict)« nasproti kolodvora, Za st ranke uraduje vsaik dola-vniik od 8. do 12. Telefon ima šte- viilko 119. V svriio hiitrejšega in uspeš- nejsega poslovanja pri posredovanju dela in služb, oziroma delovnih moči, so pirošeni intereseiiiti, ki se na borzo dela pi.srne.no obračaio, da v prijavi naivedejio potrebne podatke in sicer de- lodajalci deiovne in plačilne pogoje, ter zaliteve in želje glede delovnin mo- či, delojemalci pa osebne podatke (sta- rost, stan, števiilo druiziinskih članov, biivali'sce iitd.) ter zahteve in želje glede place in delovnili pogojev. Nadalje, kje so bi'l.i zadnjiitc zaiposleni, stevil'o brezposelni'h dni ltd. Priijavi ali dopii- su je priložiti znamko za odgovor. Le- gitimacije za polovicno vožnjo, ki mo,- rajio biti. opreinljiene s sliko, se izda- jajo le protL predložitvi dokaza, da je doticni res brezposeln, oziroma, da po- luje v svrho iskanja dei'a. Za dokaz sl'iuzi dopiis a;li' potrdiilo delodajalca; potrdiilo zupanstva itd. Ker je hitro posloA^anj-e borze dela predvsem v in- teresu strank samiih, sö priporoca, da se pri dopisovanju ravnajo po gornjdh navodili'li. c STRELSKA DRUŽINA V CE- LJU. V petek dne 29. oktobra se bo vršil ob 8. uri zvečer v mali dvorani Geljisikega doma ustanovni obeni zbor Strekske družine v Geljiu. Strelska dru- žina ima namen in ciilj, da se njeni elani popolnoma izve/bajo v orožju in streljanjiU tako, da i'ahko vsak trenulek nastapi'jo proti vsem notranjim in 7,u- n an jim sovražnikom. Ker se spreje- rnajo clami že z dovršenim 18. letom, je to za mladenioe, ki' še ni/so odsluÄüi kadrovskega roka, izredne važnosti. Kako lugodno bo staMsce oniih, ki pri- dejio k vojakom s popolnim znanjiexn rabe strelnega orožj.a! Zato upamo, da najde naž poziiv k pristopu kar naj- večjii odziiv. — Pripravljalni odbor. ;';Zvezdi«. Na teh sejah se sprejemajo tudi novi clani. c LJUBLJANSKI MAGAGIN na Kralja Petra cesti St. 13 zacne te dini pa^lovati. To novo domače ljublj.anisko podjetje bo razpečavato manufakturo na debelo hi na drobno in si s casoin uredi tudi oddelek za konsekcijo. Lj>ub- Ijanski magacin je zajedno centrala tvornilce »Vezalka« v Kamniku, ki iz- deluije trakove za čevlje in slicne v stroki potrebne predrncte. »Ljubljan- ski nuiga'cin« si je osvojil naöelo de- lati soti'dno in strokovno. c GENE MESU V GELJU. Z ozi- rom na dop is v »Novi Dobiu z dne 26. t. m. smo prejieli od obrtne zadruge mesarjev v Gelju sledece pojasnido v zadevi mesniih cen, katero priobčujemo; v celofti in brez privsita.vka: »Nail(zadnjii živiiruski sejem se je res prignalo pre- cej ži^ime, katera pa ni bila klavna žii- viirui, temveč po večini živina za rejo. Postavila se je siicer ena partiija boljsih vollov na trg, katera živina pa je bil'a kupljena na drugih večjih sejmih za i'zvoz. Ta klavna živina se je postavila lVidi tej?a na celjvski tjrg, da se je poka- zalo, kakšna žirvina se na dringt* sejrn^ l)rifcene iin kaksna bi morala biti p.rav za prav klavna živina, torej se jc to zgadilo bolj v iinformativ.no svrho. Drug« boljše klavne živine pa na cel'j- skem sejmu ni bilo, kar kaže, da se je od me.sarjev kuipil na tern sejmu samo en vol in ena telica za klanje, vse dru- go je pa bila kupčiija med kmeti saniii- mi, torej cene živini na celiskem sejmu niiso niikdar bile in ne morejo biti kot nierodajna podlaga za dolocevanje meisnih cen, posebno ker živiina za re- jo še ni kfaivma ziwina. Kar se tiče po- rocila i/z mestne klavnice, da je bilo v Celju v casu od 11. do 17. oktobra t. 1. zaklaniii 22 vol'ov, 12 teliic, 22 krav in 3 biiki, bi znalo to poroci'lo napraviiti pri p. n. občinstvu evenituelno slab xt'm, in bi se I'ahko smartralo, da se seka v Gelju od inesaj'jev po večini kravje maso, kar pa ni res. Dobavitelj niosa. za oeljsko vojaštvo i^otT'ebii'je sam, gla,- som poigodbe priili:cno 14 krav in bikov tedenßko, prekajeval'ci zakoljejo teden- sko po 8 do 10 krav za kloba^e, kai' znasa skuiKnj 22 do 24 krav im,bikov. Za vse druge konzumente s^, pa seka veciinoma volovsko maso itnmeso od teli'c, torej je dokazano, da dobi občin- stvo 99% volov'skega mesa in mesa od teliic in komaj 1% kravjega mesa, in se toxej v nobeneni mestu v Stoven iji ne doseže ta ugodnost za konzumente. Kair se tiče mesniih cen se pripomni, da iona na pritmer Mai'ibor že dalje časa inesne cene za goACJo meso do 18 Dm za kilograan, Ljubljana pa do 19 Din za kiilogra in se je v Ljimljani še le v zadnjem ted!nu znižala cen a na 18 Din za kilogram, torej so v Marl- boju in v Ljubljani iste cene kot v deŠu in še nekaj viisje. ^Pripoi'ocamo, da %e p-i&ec članka proti mesarjem p.reji^ 'informira pri mestnem tržneni inradu, da se skozi tako napacno dopi- sovanje ne bo po nepotrebnem razbur- jalo tjudstvo in hujskalo proti mesar- jem.« — Samo to omen jam o, da huj- skal nikdo ni in da so tern el]] to irfor- inacije ras potrebne in dobiodosle.;; c PO PETIH LETIH ARETIRAN. Dne 11. oktobra 1921. je bil med Ži- čam:i in Konjicamr ubit logar Sever. Zl'Oici'iia je bilo osumtjenih vec oseb, a pravi stori'k'c je bil nopoznan. Draav- no pravdnißtvo v Celju pa je slučaj še | dalje zaaledovalo. Ysi znaki vso govo- fiti za to, da je Seveni unioril tfjegbiv tavariS Stefan Mahovne iz Žič, ki; je l>iA teta .1921. namešcen kot logar v Ko- njicah. Na podlagi dokazov je¦•drža.v- riö pravdiiiistvo odredilo dretaCiijo Šte- fana1 Mahovneta, čiigar bkališčo pa he ni bilo znano. Te dni pa je mariborska ])o!;ci(ja ugotovila, da je bil Maho\Tie iLsluzben v Hrastjah pri Limbušu. Za- sliedil'i so ga in je bil še isti dan pre- peljpan v zap ore tukajsnjega okro/.ne- ga sodišča. Kino« MESTNI KINO CELJE. V sredo 27., cetrtek 28. in petek 29. t. in. se predvaja krasni fitm »Zabranjeni raj*, sijajna komedija v 6 dej. — Film spa- da med najboljiše koniedije sezone. — Predstave vsak dan tocno 6fe"'8.15 zvecer. KINO GABERJE. Filni »Lepe zenc« se viidi v sredo 27., cetrtek 28. in petek 29. t. m. — Šost dejanj bli^ ščeče lepote. Koloriirane scene po si- stemu Technicolor. — Predstave vsak dan ob 8. uri zvečer. Šircm domovine. š URADNIKI IN NOVI STAN0- VANJSKI ZAKON. Kakor poročajo iz Beograda, je bii' novi stainovanjiski za- kon v taimkajišnjiili uiradnih krogih sprejet z zadovoljistvom, vendar pa tu- di s stranom zaradi prenehanja sta- uovanjiske zaščLte v mesecu novembru prili'odnjega leta. Z vseh strani se po- vdairja nuijna potreba uvcljavljenja iiiredbe o fondu za gradnjo uradniškili staiiiovainj, ki je biila sicor že davno iz,dela,n.a, a leži še veidno v predsedni- štviu vlade. š NASA DRŽAVA N NOVI MED- NARODNI VLAKI, Avstrijska gene- ralna diirekciija zelezniic je naši direk- ciiji zeleznic predla4?aia, naj bi se v spora<žumiu z botgarsko in tursko vlado uivedli novi vlaki na Lin iji Carigrad— Sofija, Beoigrad—Budi'mpesta—Dunaj —Firankfurt—Belgi/ja alii Holandiija. temi novimii vlaki bi se znatno iz- boljšait železniški jiromet na vseh li- nijiaili. • ' s PREVZEMANJE NAŠIH ZLAT- NIKOV V FRAN GUI. V Pariiz je od- poiovala naša specijalna komisi'ja, se- staivljena iiz članov Narodine banke in finaiiiičnega ministrstva, ki bo prevze- la.prvo partijo natiiih zlatni'kov, izko- vainih v Parizu s podobo kralja Ale- ksamdra. Novi zlatnilki pridejo tekom prihodnjega meseca v promet. š L1KVIDAGIJA »SL0MŠK0VE ZVEZE«. Beograjiska »Pravda« beleži: Slovensko kleriikalno orijentirano uči- teljstvo, ki ie bilo združeno v Slom- škovi zvezi, je vstopilo v UJIT, s čemer je omenjena zveza likvidirana. Š ZGRADBA KATOL1ŠKE GER- KVE V BEOGRADU bo dovršena kon- cem toga maseca. To nedeljo so.bili po- svečeni zvonovi, ki so priišli iz-.Lju.b- ljiaiiie. Pri'hodnjio n edel jo pa bo nad- skof Rodic posvetil novo cerkev, ki bo dvakrat večj.a kakor dosedanja. š RAZDELITEV REPARAGIJ- SKIH VAGONOV. Po odredbj, repa- radijiske komisije In rn.ora.fa Madjarska ¦iizroöilti Juigoslavi&i 1400 že-lezniškiih vagonov. Madjairska vlada je sedaj potom svojega poslaništva v Beogradu ! predlagala, da se ta dolg kompenzira z zalilevkom, ki ga ima so Madjarska napram naši clrž&vi. Š ZGRADBA POŠTNE HRANIL- 1 NICE V LJUBLJANI. Poštni minister ; je odobril potrebne kredite za zgracLbo i sta.vbe Postne hran iln iice v Ljubljani I ter odi'edil, naj se z delom takoj prične. ! š K0NGRES DELAVSKIII ZB0R- | NIG. V neddjio se je začel tretji kon- ' gres delaiv.ski.h zbornic v Beogradu. — Prvi je poročal o.spl-osnom gospodar- skem polo'zaij'u Ži>vko Topalovič. O daivčni reform! je govorü Bogdan Kre- kic, Filiip Uratnik pa o rezultatih so- ciyalno - poli'ti'cnih muprav. Zahtevalo se je tudi podaljišamje najemniške za- ščite do leta 1930. š TIHOTAPSTVO 0ROŽJA IN STRELIVA. Po mariborski carimski -aferi, ki. je dviignil'a m.nogo praha, Štev. 121. »NOVA DOBA« __Stran 3. UNION GOKOLADA KAKAO BONBON I im a jo naše oblasti opra.vka še s težjim \ »lučajom, veliiko tiihotapsko afero, ka- j tere ilahodišče je tudi v Mariboru. 0 j zadevi, ki so jo 'oblasti v svrho iiispeš- | nejšega preiskovanja prikrivale, so prišle še le sedaj točne informaciije. V j afero je zapleteniih več uglednih tvrdk v Jugoslav)ji, del krjvcev pa bivav inozemstv-u. Po dosedanji'h uradnih ugotoviitvah se zlasti sunii firma Po- šinger, da je'naba;vifa v Franciji, TCe*- gLjii in Nemičiji velike količine orožja in muniiciije ter ga s sodelo\aiijem po- SAslnikov pri Sv. Jurju v Slow gc-r:- cash in neke a.vstrijske spedicijske tvrd- k'j prevažala v Maribor, oclkodor ga je ruzpečavala pu vsej di/avi Posebno te- žek sum pada na nekega puškasui v B?( gradu, *i»V": katercm je bila as era razkrlta icki'je baje pošiljal orožje v južne kraje, kjer so ga dobival: v ro- ke državi nevartni elernenti. Kolikor je ta sum utemeljien, se bo še poka/alr;. zanimivo pa je, da je prebivalstvo na avstrijski strani, onstran naše weje, že dolgo vedelo o tiliotapstvu orožja in gra sedaj Ijiulski glas, da je raxkrUje že prepoizno, češ, da je v Jugoslaviji toiiko orožja, da se »puč« ne bo mogel zadržati! Oblasti so mnenja, da je afe- ra, ki pa še ni docela razkriukana, največja tihotapska aiera, kar smo jib imeli v zadnjih letiih. Š V ZiNA.NI AFERI TIHOTAP- STVA S SREBROM na Siišaku je fir nan en o' mitn-iistrstvo ilzreklo te dni ka- zenftko razsodbo. Zagrebški banki Ruipčrč je naložena denaxna kazen v zne&ku 3OO.(KX) Din, Avgustu Matejidu 5O..0O0, Stjepamu Du'jimovicu 20.000 di- narjöv. Bamka; jie kazaioviana zaradi tiliotapkStva s srebrom iai zaradi nedo- pustnLh fi/na.ncnilh operaciij. š «EN'ZAiCIJONALNA ARETA- GIJA, Veliiko sen.za.ei'jio je povzročila aretacija zaigxeMkega ba.nkirja Petra Rupčica in njegovega prokuriista. — Aretirati jiu je dad preiiskoval'ni sodnik radi zlociaia goljufiije. Š EKSPLOZIJA NA K0L0DV0- RU. Na sporednem' tiiru želozniške postage v Rumi je prošli petek eksplo- diiral neki potniski vaigon, ki je bil no- koliko dni prej vzet iz kompoziciije va- gonov, ki so bili" v prometu na progi Ruirna-Vrdjiiik. Eksploziija je uniičila vso karoseriijo; od vagona so ostali lo maisiiwii- železni deli. CloveskMi žrtev na srečo ni bilo. Vzrok eks>plozijie se ni mogel ugotoviiti, d'omneva pa se, da je bil naijbrže v vaganu pozabljien zaivo'j. dinnuriHa, namenjen za rudnik v Vrd- niku, in da je ta dinamk oksplodiral. š POPLAVA NA vSUŠAKU. Rad; trajmega deževja zadnjih dni je Reči- na med Roko in Sušakoin tako nara- sla, da je poplavifa vso okoliico. Vsled pliime in oseke se je vodostaij neipre- stano spreimiinjial in je voda odnesla mnogo pohištva in drii'gih premičnin. Rociica je tako narasla, da je voda te- kla preko mostu Susak-Reka. VojaStvo in gasilcVso z najvecjirn naporom rcv- ševali ljudiv ki so bili v nevarnosti, da utoniejo. š ŠEL JK V SMRT, »KER NI IMEL SREČE«. V Osjeku je v soboto popoldne izvršif samomor ugledni tamkajianjii' nieščan in trgovec Jakob Stimgar. Na mizi je pustil kratko bc- ležko, da gre v smrt, ker ni imel sreče v življenju. Pokojmik je bil preniožen c'lavek, ki zapusca iri sinove, izined katea'ili je eden zlatar, druigi pa vele- trgovec. Njegove razmere so bile po- polnoma lurejtene. V podstrešju svoje. biše si je nfajprej prerezal zil'e, potem pa", se obesii. Dogodefc je ižzVal t Osje--4 ku veli'ko stenzacii.jp.- r. . > • n.^,-llr .s DEMUVDANT FRAN JO PELC" — ARETlfeAN. V noci od petka na soboto je bill poštni ur.aidnik Franjo Pelc, ki je poneveril pri zagrebški. po- st i nad ])ol mi'li'j'Qiiia di'narjev arotiran v sušaskem vlaku proti Zagrebu. Pelc je Vistopil v Pfcisah, kjer ga je v laipe- jiu spoznal uradnik zagrebške požtne diirek'cije Nikola Čanič, ki je tckoin vožnjc perskrbel, da jo Pelca na ])o- stajii: v Ogulfrm prestreglo orožništvo ter ga vklenijenega po polnoči pripe- ljalo v Zagreb. Š CREDA VOLKOV RAZTRGALA KRAV0. V Medjinah v mostarskl oko- lici je te dni čreda vofkov pri belem dnevu nai,1>adla kravo nekega seljaka, ki se je pasla na trawniku, ter jo raz- trgala, Med prebivalstvom je zavhulal straJi pred volkovi, ki se pojavljajo žo sedaj, četudi še ni nastop-iJa zima. š IZ UPRAVE STElNJ3EIi?SO- VEGA POD.TETJA je bil odpckVican g. Albhi Propel nil, ki ga je biJ svojeas mInuster Nikic imenoval v upr-ivni. svje inscejia^V-^vouH' s podlislkbin, ki ( pa je žal $&$& ocwidino hotel skriti,. daniu je teiidenca, povedati suho.yse-( bhio, vsled casar je'.zasel v skico^Q-; jega meneja o igri. Zato shiq šelc t>i*ed odrom zvodeli, da je Jaroslav Hubert miočan dramati;k in da je njegov »Dru- gi breg« (po mojeni mnenju raje »Na- sprotmi breg« eno izmed tiistih popre- vralniih del, ki si smejo & pravico la- stiti naslov umotnine v naijtežji gesti, umetniaie v ritsanjii n op as redn e pre- i tekloisti. V tern sliči Barbussejevomu Ognju«. Hubert je virtuozno presadil ! umor Stürgka po Fricu Adlerju, sinu Marksa, voditelja stranke,, ki je sin, ! pri.«tas, pc5 vojni posit'aii' teor«fti(k na \ razmere, ki so dale zunamjo sliko v mladi CSR ob atenta'tu na Rašina. To ' je seen a in čas dejanja! Z rezi.jo in akterji j,e imel Skr- binšek to pot v glavniih pozicijaii sa- tansko sreco. To moram takoj povda- ri.ti:, kajti s podfetkom je razočara.l. Z razdelkvijo vlog je pa tudi draka- miciiio premetai* hierarliijo med igralcl ljuibljanske draniie. Tako s:iimpat'i.čna daina kot Sairicwa je igrala — razun prt'si'bkoga glasu sicer dovršeno — vio- go 3. vrste; Kralja je vtaknil Skrbiinsok celo v sulano im mu dal en sani prizor. Cesar in Peček sta si delila po inge- ronici vrsto Sairiicev«. Cesar je imel sfa- bo, neraizu'inljivo ma&ko, in nehvalež- liio, ker odvisno pozicijo. Igra bi tekla tudi, 6e bi Vaiclava ne bilio. Skoda, ker Cesar ne zasluži, da se mu talent gubi. Gliede1 Počka moram priznati, da mi n i U'gajal. Res je, da se je z clobro vo- ljo trudil, res je, da je imel iigrati po- liitičnega verižiuiika, gada na prsih, ali vse ne odva^ga njegovega bodi'si preti-¦ liega, bodisi prelüastavoga, napačno iiiitoniranega glasu, niti no priistnosti gest. : Drenovec je bil obi'cajen, vendar iniifiiejiši im je napravil precej boljši vtis nego zadnjiič. Gregorwia ni.seiii sli- šaU niti ene besede. Dobro četvorko po maskah, rtastopu in v i/gri so dali po- J'itiJci': Jernian kot advokat, papa Da- niilo kot Selfmademan — delavec, Li- pah kot žuniialLst (sedanji dunajsk: žu- pan učitelj Seltz?), Smerkolj kot pro- fesor. Košič in Medven sta igrala de- lavi'e-fandiike, pivi precej boiie nogo d-ugi. Presenetil1 je v svoji majhni vlo- gi Sancin kot Sonnenthal, samo maio prevec je ^knl na Mefistofelosa. Kar- UolL pa naj rečem o ansemblu vse vto- Tif prod giganteko i(gro Levarpi.. prve- ga vSlovonskc-ga ilgralca vehkegi žali- ra, kar sein j'h videl, ter pred s.-:ioboko, le po šibkosti. začetnižtva oziroma ?j:ri- čo poraziio nci.nkovi.tega nastopa i.e- varja osenceno igro Jana in Ježkove. Levar spada brezdvomno v razred in- ternaui-jojuilccv. Take pristnosti ne pomniim na slovenskem odru, n.ilv jih nisem videl dostikrat na drugih, zlasti. ?iä Du naj ii. Naj opozorim na mrtvaiško tisi.no, ki je vladala s suvereno zapo- T- odj.o v dvorani na koncu prsd konfi- Icorjena dr. Hrona. Pri kolickaj sfabej- si sugestivni moči iigralca bi v tern naj- neva.rnejšem trenutku gotovo enemu all drui;emu v naši publiki ušol rahel posmeh, ker naža publika so vedno ra- da na ta nacin ostentativno taji ^voj'O .sentimentateost — pred soboj. Ta ti- šina je bila za Levarja največji uspeh. kar si jiili je mogel želetii. — Jan se je z ocitiiim uspehom kosal z Levarjem; Od ust do ust gre govorlca, kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri 10-9 Valentin Hladin CELJE. zraven nemške cerkve. ža! mu manjka vaje v tempiranju gla- su- zopet potje, kjer je Levar mojster; v tern oziru je Ježkova v II. dejanju poleg svoje tudi sicer kabinetne kre- aci'je dosegla mojstra z britskno prepa- dtnoistjo, ki je zaprla občinstvu sapo. Od precej dobro zasedene — po- čem so lože? — hiše sem se tokrait po- slovi.l z zavestj.0, da iniamo Slovenci se vediio resnične igralce, četudi jih jo inalo. /. S. Za Yse svete dobite nagrobne uence in trake za vence v največji izberi od najnižje cene nav- zgor in vse žalne predmete v I. 1892, ustanovljeni inodni in manufakturni trgovini »Pri čebeli« 2—2 Fp. RarbBUtz, Celje, hfsijb Fetra B. a. Ifcče se wecja prazna soba v pritltčju ozir. I. nadstropju za pisarno. Naslov v upravi. tag iMm% \\WM\ in iz vseli drogib rncfnilioy csobaulja in dostcvlja iia doii v mesTii __________________iookolici Franjo lout, CELJE, Aleksandrova al. 4 Proda se cel^ina gosfilniskp oprema z biljardom, pohiStvo in razne pre- 3 mičnine. Vilko Kukec, Žalec 3 imiWHIUIIJlifl'niitilUlltlllllfNIllll'lllllUfllllHIMlIUIlllll.UllliH^I'lKllltiitlfillllill't1 [UNION HORLOGERE Ant. Lečnik I urar, juvelir, optik I Celje, Glavnl trg. j Kupuje zlato in srebro. I 6-30 Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih 99Novo Dobo" Zvezna tisfearna v Celju Izvršuje vsa v tiskarsko stroke spadajoča dela solidno^ okusno In inajliitreje *' ene zmernc! Preprlcajle se sasnll Maijmoclerrie|e urejena knjigoveznlca Stran 4. >NOVA D 0 B A« Štev. 121. Kuharica za Beograd ki zna samostojno kuhati, je snažna, delavna ir? zvesta ter je kot taka že skižila in im a dobre reference, se sprejme za slovensko rodbno v Beo- grad s 15. novembrom t. I. Ponudbe je poslati ali se osebno predst?iviti gospcdični H. SAQER, posredovalki v 1 Celju, Aleksandrova ulicn. 2 Lepa, velika fe naprodaj. Celje, Za kresijo 14. Lfkarica z daljšo prakso, se priporoč?» za likanje 2 na dom. Naslov v upravi lista 2 Ifajenec se spreime 7.a prvovrstno civilno in vojaSko krojaštvo. J o s i p T o m a ž i č 1 Celje, Na okopih St. 5. 2 Mebl&waffia sofoa za dve osebi, električna razsvetljava, posebni vhod, se takoj odda. Antolinc, Celje, Glavni trff 16/11. I Dflaj, nabiraj 1 in hrani, varčevati 3 se ne brant. Popölnotna wa^no naSoirie denarne prioranke pH xstdr ugi Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti ! stavbena in kreditna zaelruga z omojeno zavczo v Gaberju pri Celju 9 Marljivost, 3 treznost, varčnost, I so predpogoj ä nravnosti I Obrestuje hranilne g»oj vloge po Ö h9 Večje stalne vloge po dogovoru najuRodneje. Jamstvo za vloge nad 1,500.000 Din. Iz nialega ra te veliko! j Lri m^A^iS! PisBma v Celju, PreSernova ill. 6. | l&če 89 stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Po- nudbe na Singer Bourne, Celie, 1 Glavni trg 10. 2 Izjava. Podpisani naznanim, da nisem več plačnik dolgov, katere bi hotela še dalje delati žena Roza Čepin na moje ime. Poravnal bom sarno one račune, kateri se bodo nanašali na stvari, ka- tere bom naročil osebno ali pismeno z lastnoročnim podpisom. Vsakogar svarim pred to žensko! Celje, 20. oktobra 1926. With«» Čepin, uradnik OUZD v Celju, Oosposka ulica 15/1. Naznanilo ottrorifve. Naznanjam cenj. občinstvu v Celju in okolici, da setn otvoril v GABERJU n*sprotl vojašnice trgovino s cveticami, semeni in zelenjavo. Na zalogi imam vedno prvovrstno blago po zmerni ceni. PriporoČam se za obilen obisk Mihael Kohosineh, vrtnar. Vljudno javljaiTi prebivalstvu Celja in okoüce, da sem otvoril v GABERJU nasproti vojašnlce čevljarsko delavnico. Potrudil se bom cenj. odjemalcem postreČi z riajboljSim blagom ter po zinerni ceni. Priporo'arn se za obilna naročila Rudolf TdalEiC, eevljarski mojster. BELAK & INKRET C^ljo, Pnešepnova tilioa šte^ir. 3 ' ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjcv, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I tnoderno- higijeničr.ih kopalnih sob, B klosetov. Toplovodiic naprave, cen- n tralne kurjave. POPRAVILA central- | nih kurjav, kotlov, armaiur, sesalk iid. H 41 si Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila sc izvrSe točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Inforniacijt1, pruračuni in načrti vedno na razpoiago. Zaloga pohištva, Celje, Givai trg ätew. S2. FRANJO VLH0VAR tovarna pohistva Celje, Keranikowa ulaca Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 39S tapstar se priporoča za izdelov.nje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških rnobilij, kakor vst.h v tapetarsko stroko spadajočih d'^l. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebsčine nazalogi. Dne 2. novembra 1926 se vrši pri okrajnem sodišču v Qornjem gradu ob pol 11. uri dražba hiše št. 106 v Mozirju z gostilniškimi prostori, klavnico, drvarnico in vrtom. Cenilna vrednost 110.316 Din, najmanjši ponudek 55.158 Din. Vadij znaša 11.032 Din. — Natančnejša pojasnila daje odvetnik dr. Milan Orožen v Celju. Modna trgovina k, OR0FEN1K Celje, Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebšuino, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboijše noRavice. Samoprodaja „Bat'a" cevljev. »orasii! — Cene MmM — MmnmmMw1. — Postrežbo ločnaf Tedenski izkitz mestne klavnlce o kla'iju lit uvozu od 18. X. do 24. X. 1926. Zaklana živina Uvo2fcf!ö ineüfi V Kfl •r * rt * — Ime ;~ gJSg ¦&«« = ! : | # « „ L Opomba orioi-ajaj^^-oo^aj > > o o yca>i:hhwO^y(2 h- i to O ^ >*L \ Desman Ferdinand-------21-------2----------------54 51 — Esih Matija . . . .-------2-----------2-------------174 - - ..... Friedi ich Ivan ...-----------!------11----------------43____ Ciorenjak Josip ..-------1 2- 34------------------- 89 - - -Hohnjec Viktor . .-----------1-3 4--------------------------------------l krava za preKajGV. Kus Miha ....----------------------------1------------— — - — -Junger Ludvlk . .-----------2-------6 — —--------— — — — — Kroflič Alojz ....-------2-------31 —------------— — - - -Lapornik Ivan ...---------------323 — — — — — — — — — Leskošek Ivan . . .-------— — 1-------— — — — 54 — - — — Hohnjec Stefan ..-----------1 1 1 3 — — — — — — — _ — Permozer Anton . . —---------------10— — — — — — — — _ — 10 telet izvoz Rebeuscheg* Franc -—6 6 159 2 — - 89 582 111 - _ — 55 telet izvoz Urbančič Adolf . .-------1 1------- 1 — — — — 151 — - _ -Vo-sk Rozalija ...-------3 —-------2---- - - - _ -Reicher ivan .. .. — 4 — — 3 — — — — — —- — _ — Zany Viktor ....---------- 4------------------- — 140 — 171 — — — Zavodnlk Alojzlja -------1-----------2 — —--------209 — - - -Gunžer Frfdrik . 2-----------—------------------------— - — - — Reberšak Anton . .-----------— lj 2 - - - — - — - — — I'MHh Karl.....-------l----------------------------------- _ _ - _ Mlakar (Šoštanj)------------------------j 2 ----- — — — — — — Plešivčnik Ana . .------------------------j-------— —172 — - — — Lebič Fai.l ....-------•¦---------------'------------— 69 - — --Robek Anton . . I-----------j 1--------------------~ — I — — — Skoberne Fi ic ..------------------1--------— — — _ — — j Bernard! Drago . .-----------------1------------------57 — __ — — Janžek Marija . . - - 1-------------''¦-¦------_ 115 _____ Zumc Josip . ----------------------'------_ __ 5Q 55 _ _ _ Skupno. . . I! 2|—|19|23j 6 84 42 1------2^8|l739,531------------- ZAVmCE TRGOVSKE IN V§EH DRUGIH VftST V RAZNI IZBEK& DOSctVi HiTRO IN POCEHI 2VEZNA TISKARNA V CELJU Pupilarnovaren in javnokonisien denarni zavod celjskega mesfa Mestna hranilnica cell ska Ustanovljena Jeta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lattstirii palaci pipj kolodvopu, Vslhranllnlčnlposll sefzvršu}) jo na|Knlantne]e, httro lntoč- uo. Ugodno obresiovanje. Pofasnlla In nasveti brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad