Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 1.750 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 Letna naročnina . . ... L 3.500 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo . . . . . L 4.500 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 m Leto XXV. - Štev. 14 (1246) Gorica - četrtek, 5. aprila 1973 - Trst Posamezna številka L 80 Zena v Cerkvi in. v svetu »Zaupali SfflO V Svojo moč« Po zadnjem koncilu se je razvilo med ženskami močno gibanje, naj jim družba m zlasti Cerkev priznata pravo mesto v svetu. Napisanih je bilo mnogo člankov ui izšlo je več knjig, ki obravnavajo položaj žene v Cerkvi. Kristus je učil: »Vi vsi ste pa bratje!« in tako razglasil enakost vseh pred Bogom. Cerkev, zvesta oznanjevalka Jezusovega evangelija, je vedno to resnico oznanjala in se trudila za uveljavljanje žene v svetu. Vendar je bila do zadnjega koncila praksa precej v opreki z načelom enakosti med možem in ženo. ŽENA — ZAPELJIVKA Kaj je zaviralo uveljavljanje žene v človeški družbi in tudi v Cerkvi? Predvsem moramo vedeti, da je Cerkev nastala v judovski družbi, ki je bila odločno nasprotna ženski. Temu se je pridružilo nasprotovanje grške kulture. Zato so v prvih stoletjih krščanstva močno pozabljali, da je Bog ustvaril oba po svoji podobi: moža in ženo. Večjo važnost 50 dajali možu. Celo številni cerkveni očetje so smatrali ženo za manjvredno bitje. Sv. Janez Krizostom je šel tako daleč, da je trdil, da bi Bog razmnoževal človeški rod brez spolnega združenja med možem in ženo, če ne bi prišel vmes greh Prvih ljudi, ki je bil po mnenju različnih starih razlagalcev svetega pisma spolne narave. Eva je bila tako razglašena za trajno zapeljivko. Žen! so odrekali kakršen koli vpliv, razen v družini ali v samostanu. ŽENA — MOŽEVA LASTNINA Nerazumevanje za žene pripisujejo tudi dejstvu, da je bila naša bogoslovna znanost izdelana v srednjem veku in da so jo izdelali samo menihi in duhovniki, torej samski ljudje. Na ženo so gledali le kot na mater ali devico. Zahodna krščanska civilizacija je poudarjala načelo, da je žena ustvarjena, da bi bila mati. Odrekala je ženi kakršno koli drugo nalogo. Kapitalizem in meščanska morala sta smatrala ženo za moževo lastnino. Napoleon je npr. trdil: »Žena je dana možu, da mu rodi otroke, je moževa lastnina — kakor je sadno drevje vrtnarjeva last.« Civilno pravo je gledalo na ženo kot na otroka ali kot na nebogljeno bitje, ki Potrebuje varstva in ki ni zmožno pravnih dejanj, žena pri poroki zgubi svoj Priimek in si privzame moževega in mož je potem mogel govoriti: moj avto, moja žena, moja pipa. kriza V ŽENSKIH samostanih Posvečeno devištvo je nekaj velikega in je dalo mnogo svetnic, toda v preteklosti je imela ženska le dve izbiri: poroka ali samostan. Na žensko so vedno gledali, da je fizično in moralno slabotno bitje, zato Je bila Bogu posvečena devica strogo ločena od sveta in zavarovana z neštetimi Predpisi cerkvenega prava. Nikakor ni mogla izvajati takega vpliva na življenje v svetu, kakor so ga izvajali menihi. Takšno stanje je za sodobno miselnost nevzdržno, zato ni čudno, da je zadnji koncil sprožil krizo po ženskih samostanih. Vrhovna vodstva redov iščejo novih Poti. ŽENA LE NEPOPOLN MOŠKI Pot v javno življenje so ženi zapirali tudi moški. Moška družba je do zadnjega povsod odločala in je tudi iznašla nekatere trditve, ki naj bi bile veljavne in k* so pomagale ženo držati v podrejenem Položaju. Tako so rekli: »žena je ustvar- jena za moža,« ko je tudi obratno res: 'nož je ustvarjen za ženo. Potem: »Žena 'nora dopolnjevati moža,« a velja tudi °*>ratno. Izkoristili so tudi psihološke razlike med možem in ženo, ki naj bi spet dokazovale, (ta je le mož popolno bitje, prava kozja podoba, po katerem žena hrepeni. žena naj bi bila le nepopoln moški. Na nesrečo se je večina žena sprijaznila s takim stanjem. če upoštevamo vse to, se nam ne bo zdelo posebno čudno, da je v starem poročnem obredu dolga prošnja za nevesto, da bi ostala ljuba in zvesta možu, kakor da ženin ne bi bil potreben take prošnje. »ABRAHAM JE RODIL IZAKA...« Na podrejeni položaj žene v odnosu do moža je v preteklosti vplivalo tudi nepoznan j e, kakšno vlogo ima žena pri spočetju otroka. Saj so mislili, da je spočetje otroka odvisno samo od moža. V preteklosti smo poslušali v Jezusovem rodovniku: »Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba, itd.« Posledice zmotne miselnosti o ženi so še vedno znatne, tudi v današnjem času. KAKO NAJ SE ŽENA UVELJAVI V DRUŽBI IN V CERKVI? Predvsem se morajo žene izogniti nevarnosti, da bi v želji po enakopravnosti, hotele v vsem postati enake moškim. S tem bi potrdile preteklo zmoto, da je le moški popoln človek. Ženska mora razviti svojo človeško naravo. V svetu se mora uveljaviti kot ženska s svojimi svojskimi lastnostmi. Le tako lahko obogati človeško družbo. ženska mora vedeti, da je najprej ženska, in potem morda žena nekega moža in potem mati otroka ali otrok. Ženska naj skuša čim bolj izoblikovati samo sebe, potem bo lahko sprejela tudi vodilna mesta v javnem življenju, kot se je to zgodilo v Indiji, v Izraelu, na Cejlonu. ALI MOREJO ŽENSKE PREJETI DUHOVNIŠKO POSVEČENJE? Ob zadnji škofovski sinodi je nastalo vprašanje, ali morejo biti tudi žene posvečene za duhovnike, članice francoske ženske organizacije Zveza Ivane Arške so poslale celo posebno vlogo škofom na sinodi, naj se podeli posvečenje tudi ženam. Vnela se je debata, ali je to božja volja, da so posvečeni za duhovnike le moški, ali pa se je Jezus oziral pri izbiri apostolov na tedanjo miselnost v judovski družbi? Tega vprašanja na sinodi niso rešili, pač pa je dozorelo neko drugo spoznanje: če Cerkev ženskam ne podeli duhovniškega posvečenja, to še ne pomeni, da jo zapostavlja v odnosu do moških. Cerkev je živ organizem z mnogimi službami in različnim delovanjem. V Cerkvi so številna področja, ki so odprta ženskam in ki so v skladu z žensko duševnostjo. Predvsem pravijo, da so to področja dobrodelnega delovanja v raznih oblikah. Žene upravičeno želijo, da bi bile bolj pritegnjene v življenje Cerkve in da lahko povedo svoje mnenje, ki je za mnoge zadeve bolj merodajno kot mnenje moških. Odpadejo naj tisti predpisi, ki žensko žalijo, ker jo smatrajo za manjvredno ali celo za nevarno osebo. Omenim le dva: da ženska oseba nima vstopa v prezbiterij, to je v bližino oltarja ali da naj ženska oseba ne bere berila. POSVET SVETOVNE ZVEZE ŽENSKIH KATOL. ORGANIZACIJ Preteklega oktobra so se zbrale v Franciji zastopnice Svetovne zveze ženskih katoliških organizacij. Zbrane so bile iz 25 dežel. Razpravljale so ravno o temi, kako naj žene sodelujejo v življenju Cerkve. Ena je opozorila, naj žene pričajo za Krisusa z dejanji krščanske ljubezni. Sodelovanje žena pri aktivnosti Cerkve naj pomaga, da bo Cerkev postala bolj evangeljska — a to zahteva spreobrnjenje vsake žene, kajti vsak kristjan je Cerkev. Zaključila je: Ko postavljamo zahteve Cerkvi, moramo začeti pri sebi in same postati take, kakršno želimo Cerkev. Predsednica nemške katoliške mladine je podčrtala, naj žene tudi v politično življenje prinašajo več humanosti. Vendar ugotavlja, da je to zelo težko, ker gledajo (Po koroških volitvah) S temi besedami označuje glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev volivni uspeh slovenskih list na Koroškem. Volitve so bile v nedeljo 25. marca in smo o njih izidu samo na splošno poročali v zadnji številki našega lista. Tu se bomo nekoliko zaustavili ob pomenu teh občinskih volitev za koroške Slovence. Za samo slovensko manjšino na Koroškem so te upravne in krajevne volitve pomemben mejnik v njih najnovejši zgodovini, zlasti še po zadnjih dogodkih v zvezi z ostro nemško nacionalistično gonjo proti dvojezičnim topografskim napisom. V zadnji številki smo že omenili veliko napredovanje ljudske in svobodnjaške stranke ter nazadovanje socialistov. Opozoriti je treba še, da sta tako OVP (ljudska stranka) kot FPČ (svobodnjaki-li-beralci) predvsem usmerili svojo volivno propagando v smislu namišljene nevarnosti slovenizacije južne Koroške in s tem v bistvu sprejele teze proslule »Karntner Heimatdienst«, te glavne šovinistične ter neonacistične centrale na Koroškem. Mi samo lahko ponovno potrdimo svoje začudenje in razočaranje nad dejstvom, da se npr. OVP, ki hoče veljati za neko krščansko demokratsko stranko še danes ne samo ne zna izviti iz obroča ozkega in poganskega nacionalizma, temveč po svojih predstavnikih podpihuje narodnostno mržnjo v deželi! Ali je že pozabila, da so ji pred leti prav katoliško usmerjeni Slovenci — in bona fide — pri državnih ali predsedniških pa tudi deželnih volitvah zaupali svoj glas?! Če pogledamo še nekoliko po splošnih rezultatih, lahko ugotovimo, da so predvsem propadli socialisti, in to tudi v večjih centrih, kot je npr. Celovec. Opazovalci menijo, da se je to zgodilo zlasti zaradi tega, ker je socialistična vlada na Dunaju pod vodstvom kanclerja Kreiskega izdala lansko jesen znani zakon o dvojezičnih napisih. Če je pa socialistična avstrijska vlada to storila, je samo delno izpolnila določila mednarodno veljavne avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki so jo podpisale tudi ZDA, Sovjetska zveza, Vel. Britanija, Francija ter Jugoslavija. S tem v zvezi naj še omenimo, da so se razne slovenske vodilne ustanove v ZDA obrnile na ameriškega predsednika Nixo-na in na zunanje ministrstvo v VVashingtonu z zahtevo, naj ZDA prispevajo k razčiščenju razmer na Koroškem in v korist slovenske manjšine. Ameriška vlada je na to odgovorila, da zaupa v medsebojno poravnavo spora neposredno med Avstrijo in Jugoslavijo. Po drugi strani pa so avstrijski socialisti s tem spet le delno popravili neizmerno škodo Slovencem, ki jo je prav njih deželni koroški poglavar Wenedig povzročil z ukinitvijo dvojezičnega pouka na Koroškem! USPEH SLOVENSKIH LIST NA KOROŠKEM Ko pregledujemo volivne izide občinskih volitev na Koroškem, ugotovimo, da so naši rojaki v Avstriji res dosegli zelo prepričljiv uspeh s samostojnim slovenskim nastopom. Same številke že govorijo dovolj zgovorno. Samostojne liste so, po poročanju koroškega »Našega tednika« zabeležile res lep prodor. Tako piše: »Za Narodni svet koroških Slovencev nikoli ni bilo vprašanje, da bo podprl samostojne slovenske liste. Kajti samo občinski možje, izvoljeni na samostojnih slovenskih listah, lahko neovirano Kosigin na Švedskem Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin se mudi na večdnevnem obisku na Švedskem, kamor ga je povabil ministrski predsednik Palme. Ta je svojega moskovskega gosta ob prihodu v Stockholm pozdravil v ruskem jeziku. A. Kosigina spremljajo hčerka Ljudmila, minister za mornarico Gruzienko, podminister za zu- moški nanje z nezaupanjem. Imajo sicer prosto pot v politično življenje, a v strankah pridejo le redke na odgovorna mesta. Zastopnica ZDA M. Mealey je govorila o delovanju posebne ženske komisije, ki jo je ustanovil pokojni predsednik John Kennedy. V tej komisiji so zastopnice iz vseh zveznih držav in lahko stavijo zakonske predloge, ki so upoštevani. Po tej poti morejo vse ameriške žene vplivati na javno življenje. Dostavila pa je, da je za žene najbolj hvaležno področje delovanja vzgoja. Na tem posvetovanju zastopnic svetovnih ženskih katoliških organizacij se je jasno videlo, da žene želijo, da so pritegnjene k sodelovanju, da se jih upošteva, da se jim priznavajo njihove posebnosti. * * * Položaj v družbi in v Cerkvi še prav posebej je danes precej drugačen. Cerkev vedno skuša prepoznati znamenja časov, ker ve, da tudi po lijih govori Bog in usmerja delovanje Cerkve. Prav gotovo ne bo pustila neizkoriščenih moči, ki so jih pripravljene dati na razpolago žene. Pritegnila jih bo k sodelovanju na vseh področjih, predvsem pa na tistih, ki bolj odgovarjajo ženski naravi. STANKO ZORKO nanje zadeve Zemskov, podminister za zunanjo trgovino Kuzmin ter predsednik latvijske sovjetske vlade Ruben. Poleg razgovorov s švedskim kolegom Palmejem je Kosigin obiskal tudi kralja Gustava Adolfa, ki mu je v gradu Drottningholm priredil svečano kosilo. Predmet razgovorov med švedskimi in sovjetskimi državniki je predvsem osredotočen na gospodarska vprašanja. Pri tem gre posebej za sporazume o pomorskem prometu ter za dobavo sovjetskega naravnega plina Švedski. Ob Kosiginovem obisku je bilo zabeležiti več množičnih demonstracij proti sovjetski politiki zatiranja človeških svoboščin. Tako so razne tovrstne organizacije posebej protestirale proti preganjanju Zidov ter raznih ruskih intelektualcev. V teh dneh so priredili posebno razstavo v zvezi z osebnostjo in delom ruskega zgodovinarja Pjotra Jakira, ki je zaprt samo zaradi zahtev po spoštovanju osebne svobode, ki jo sam sovjetski zakon formalno jamči. CAMPORA KONČAL OBISK V EVROPI Novoizvoljeni argentinski predsednik Hector Campora je bil pred časom v Rimu, kjer se je sestal z bivšim diktatorjem Peronom, da bi skupno določila smernice nove argentinske vladne politike. Pri tem je obiskal tudi predsednika Leoneja in ministrskega predsednika Andreottija. Skupno s Peronom se je nato podal v Madrid na obisk h generalu Francu. Sam Campora je tudi izjavil, da bo postal Peron nekak »vrhovni veleposlanik« Argentine v svetu. zagovarjajo vse interese svojih volivcev. Ne veže jih noben strankarski diktat. Slovenske liste so nastopile s pametnim in dobro premišljenim načrtom, z zahtevami, ki morajo biti zahteve slehernega občana. Občin je bilo 19, dobili smo 3.908 glasov in 40 mandatarjev.« Iz tega je razvidno, da se je prav pri teh občinskih volitvah na Koroškem spet izkazala živa potreba po slovenskem samostojnem nastopanju. Koroški Slovenci so dokončno uvideli, da na listah državnega značaja — zlasti ljudske in socialistične stranke (da o svobodnjakih niti ne govorimo) — nimajo kaj iskati. To pa tudi potrjuje splošne izkušnje narodnih manjšin, da si lahko le s svojim nastopom priborijo osnovne narodnostne pravice, nevezani na velike stranke, ki slovenske glasove navadno le instrumentalizirajo. O tem smo prepričani tudi demokratični Slovenci v Italiji, ki že dolgo vrsto let nastopamo s slovensko listo na vseh za nas možnih volivnih nastopih. In prav čez dobra dva meseca bomo prav s svojim odločnim nastopom lahko dokazali to svojo politično voljo s slovensko listo na deželnih volitvah. Če si še na kratko ogledamo krajevne občinske uspehe v posameznih občinah na Koroškem, vidimo, da so zlasti v nekaterih izmed njih naši rojaki dosegli prav časten uspeh. Tako npr. v Pliberku, kjer so prejeli 883 glasov in 7 izvoljenih predstavnikov (OVP 9, socialisti 8, druge liste 3 predstavnike). Tako tudi v občini Globasnica v Podjuni (229 glasov in 4 izvoljene predstavnike, medtem ko jih imajo socialisti 6, OVP 5) ali pa v Št. Jakobu, kjer so dosegli s slovensko listo 353 glasov in 3 izvoljene predstavnike, nasproti 12 socialističnim, 7 od OVP ter enemu komunistu. Lep uspeh so odnesli slovenski predstavniki v Škocijanu: 291 glasov ter tri izvoljene — proti devetim socialistom, devetim od OVP ter dvema svobodnjaške stranke. V Železni Kapli imamo za slovensko listo 201 glas ter dva predstavnika (proti štirinajstim socialistom, šestim od OVP ter enemu komunistu). Posebno razveseljiv je volivni uspeh v Djekšah, na skrajnem severnem koncu slovenske zemlje, kjer je slovenska lista prejela 41 glasov ter enega predstavnika v občini. Uspeh je tu še posebno razveseljiv, ker gre že za zelo narodnostno ogroženo slovensko ozemlje. Na splošno moramo še zaključiti, da so zgoraj omenjeni uspehi zelo pomembni, tudi če morda v jazmerju do drugih avstrijskih strank ne dosežejo enakovrednega količnika. Pomembno je že to, da se je v vseh vodilnih občinah zbudila slovenska zavest, ki hoče samostojno reševati svoje probleme brez protektoratov ali fevdov velikih strank. Zato lahko koroškim Slovencem le iz srca čestitamo za veliki volivni uspeh. Pokazali so, da je edino v samostojni politični izbiri prava pot za manjšinsko politiko. V tem naj bodo tudi nam za zgled, zlasti še vsem onim Slovencem na Goriškem in Tržaškem, ki še dalje razmetavajo svoje glasove po raznih vsedržavnih strankah. Samo slovenska lista lahko vemo tolmači potrebe in želje slovenskega človeka, tako ob Dravi in Zili kot ob Soči in Jadranu... Koroški večer v Trstu in Gorici Na povabilo in v organizaciji Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice je gostoval v Kulturnem domu v Trstu in v Katoliškem domu v Gorici koroški mešani zbor »Jakob Petelin-Gallus«. Na sporedu je imel Ciganovo kantato »Ustoličenje karantanskega kneza« in nekaj koroških in umetnih pesmi. V Trstu je zbor nastopil v soboto ob 20.30. Morda zaradi prekratkega časa za propagando ni bilo v dvorani toliko občinstva, kot so si ga prireditelji pričakovali in koroški pevci zaslužili. Precej drugače je bilo naslednji dan, v nedeljo 1. aprila, v Gorici, kjer so Korošci nastopih ob 17. uri. * * * Za nedeljski koncert zbora »Jakob Petelin-Gallus« iz Celovca je vladalo v Gorici veliko zanimanje. To že zaradi tega, ker je sam zbor izraz pristne slovenske pevske kulture na Koroškem na že bolj dovršeni pevski stopnji ter obenem iz velike povezanosti in simpatije med goriškimi in koroškimi Slovenci nasploh, ki že traja dolgo vrsto let. Vez, ki sta jo spletla prav oba glavna zamejska glasbenika po zadnji vojni na Koroškem in Goriškem, prof. France Cigan in prof. Mirko Filej, je še vedno živa. Zadnji »Gallusov« koncert v Gorici nam o tem dovolj zgovorno priča. Dvorana Katoliškega doma je bila v nedeljo popoldne nabito polna in v njej je vladalo neko praznično vzdušje. Tudi občinstvo je bilo zelo pestro in raznoliko. Večina goriških Slovencev, bilo pa je tudi več udeležencev furlanskega ter italijanskega jezika, tudi nekateri prijatelji Slovencev iz Vidma. Močan aplavz je pozdravil »Gallusove« pevce in njih mladega dirigenta prof. Jožka Kovačiča ob prihodu na oder. Enako tudi soliste s trobili, ki so nalašč za to prihiteli iz Ljubljane. Ob odprtem odru jih je najprej pozdravil dr. Kazimir Humar, predsednik ZSKP, ki je ta koncert pripravila. V svojem nagovoru je predvsem podčrtal pomen zadnjih občinskih volitev na Koroškem in samostojni slovenski nastop na njih ter jim za lepi uspeh toplo čestital. Izrazil je še posebno zadovoljstvo, da imamo prav v Gorici izvedbo kantate »Ustoličenje« skladatelja Franca Cigana, ki je sam rad v Gorico zahajal s svojimi pevci. Dr. Humar je še poudaril zadovoljstvo Gorice nad tem kulturnim dogodkom in glasbeno novostjo, obenem pa tudi obžaloval, da matična Slovenija ni sprejela gostovanja tega koroškega prvenca. Prvi del je obsegal Ciganovo kantato »Ustoličenje karantanskega kneza« za soli, mešani zbor in spremljavo trobil. O delu samem smo že pisali v predstavitvi tega koncerta v prejšnji številki našega lista. Vsekakor lahko zatrdimo, da je Ciganova kantata lep epski oris starodavnega obreda ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. V primemo razčlenjenem zaporedju si sledijo zborovski deli ob spremljavi trobil, ki je bila nedvomno barvita in učinkovita, obenem pa ne preveč bučna. Vmes imamo vrsto recitiranih odlomkov ali pa recitativov oz. solističnih delov. Stilno je kantata dokaj melodično zasnovana, s prijetno in domiselno harmonijo. Najbolj pomembno vlogo ima seveda v vokalnem oziru zbor, ki je vseskozi homofon, le v zadnjem delu smo lahko 2. Tržaška UNITALSI (ustanova za prevoz bolnikov v Lurd in v druga svetišča) je v nedeljo 25. marca organizirala srečanje tržaških lurških romarjev na Vejni. Pobožnost je bila popoldne in se je je udeležil tudi tržaški nadškof msgr. Santin. Zaključila se je s procesijo v notranjosti svetišča. Pobuda UNITALSI je gotovo hvalevredna, vendar ji je manjkalo nekaj bistvenega: niso posebej povabili slovenskih romarjev in niso poskrbeli, da bi tiuli oni prišli do besede oziroma do petja. In vendar je Lurd kraj, kjer se zbirajo romarji s celega sveta, ki molijo in pojejo vsak v svojem jeziku. To so doživeti tudi tržaški turški romarji. Ali se jim ni zdelo lepo to živo bratstvo vseh narodov in vseh jezikov ob Marijini votlini? Zakaj jim ni prišlo na misel, da bi nekaj tega živega bratstva prinesli tudi s seboj v Trst in ga pokazali tui Vejni? Slovenskih lurških romarjev s Tržaškega je namreč lepo število. Leta 1958 jih je bilo v Lurdu 580, leta 1964 je bilo njih število 436, šest let kasneje teta 1970 pa jih je skupaj z Goričani bilo 600. To so samo »velika« skupna romanja v Lurd. Poleg teh je mnogo po- slišali pesem »Hvala tebi, vsemogočni Bog« v fugirani obliki. Delo so koroški pevci vseskozi zelo prepričljivo odpeli in s tem dokazali, da imajo smisel za discipliniranost in koncertantno muziciranje z instrumentalno zasedbo. V drugem delu nedeljskega koncerta so nam koroški pevci predstavili (sedaj v lepih narodnih nošah) niz pesmi iz Roža, Podjune in Zilje. Med posameznimi točkami so nekateri člani zbora v pristnih narečjih podali nekaj originalnih koroških domačih recitacij. Se posebej je omeniti zelo prijetno »Pesem o roj st™«, nežno »Oj, te mlinar«, »Gorenjsko serenado«, ter že ponarodelo »Rož, Podjuna, Zila«. Predstavnik zbora je zaključil z odločno izjavo, da koroški Slovenci ne sprejemajo nikakega preštevanja, kot bi to želel del večine. Zadnja točka na sporedu je bila »Koroška budnica« Luke Kramolca, ki so jo »Gallusovi« pevci zelo mogočno podali ob spremljavi trobil. Pesem, ki je izzvenela kot himna, je dvorana poslušala stoje. Ob koncu je z burnim aplavzom pozdravljala z odra odhajajoče koroške pevce, ki jim je predstavnica Zveze v imenu organizatorjev poklonila cvetje. Koroški koncert v Katoliškem domu je samo potrdil prijateljsko vez med goriškimi in koroškimi Slovenci, ki jo tako neizbrisno tke prav skupna usoda zamejcev. a. b. V svoji kalifornijski »Beli hiši« v San Clemente je ameriški predsednik sprejel južnovietnamskega predsednika Thieua, ki je uradno obiskal ZDA. Thieu je prišel predvsem, da se Nixonu in Američanom zahvali za velikansko pomoč in prisotnost v vietnamski vojni. Obenem pa želi državni poglavar iz Saj gona doseči še nadaljnjo pomoč ZDA pri obnovi Južnega Vietnama, ki jo bo Washington gotovo dal. Manj gotova pa je kaka jasna obveznost za morebitne primere ponovne vojaške intervencije v Vietnamu, saj si ZDA ne želijo več direktno vojaško sodelovati na tem področju Indokine. Velik odmev so imele v svetovni javnosti izjave raznih ameriških ujetnikov-po-vratnikov iz Sev. Vietnama o težkih mučenjih v hanojskih zaporih. Bralci pišejo Kar mi ni všeč Sem navijač Olympije in do sedaj sem sledil naši ekipi na vseh tekmah letošnjega prvenstva (razen v Gradiški). Kar me na tekmah najbolj moti, je pozdrav, ki ga naši fantje izrekajo nasprotniku pred tekmo in po njej. Tiste besede »Hip. hip, hurra«, ki nimajo prav nobenega smisla, mi niso prav nič všeč. Ali ne zmoremo Slovenci lastnega pozdrava? Ali pa ni dovoljeno pozdravljati v lastnem jeziku? Slišal sem, da druga moštva uporabljajo kot športni pozdrav »Zdravo!« (oprostite, če se motim; nisem gotov). Pa ne samo, da Olympia uporablja ita-ti/anski pozdrav! Obstaja še problem ita- sameznikov poromalo v Lurd na lastno pest ali skupaj z UNITALSI. V nedeljo 25. marca je UNITALSI zapravila lepo priložnost, da bi na Vejni izpričala ne samo pobožnost do Marije Device, temveč še bolj bratsko skupnost tržaških vernikov obeh narodnosti. Mislimo, da bi tako pričevanje bilo Mariji in njenemu Sinu v teh časih ljubše kot samo čaščenje in molitev v enem jeziku. * * * Februarska številka Mladike prinaša statistiko, kako je z lanskimi Slovenskimi maturanti na tržaških in goriških srednjih šolah. Iz poročila je razvidno, da se je velika večina odločila za nadaljevanje študij na višjih šolah. Toda med številnimi fakultetami, ki so jih dijaki izbrali, ni nikogar, ki bi si izbral višjo šolo za socialne delavce (assistenti sociali), kaj šele da bi kak fant Šel v bogoslovje. Podoba je, da je naša mladina usmerjena samo na zaslužek in da ji manjka smisla za službo bližnjemu pa naj si bo v socialnem delu kakor tudi v službi Cerkve. Mlada Alenka R. bo imela še kaj pisati o našem egoističnem krščanstvu. (r+r) Pevski zbor Rečan iz Ljese ter Stalno SG iz Trsta sta bila gosta Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije v Taminesu (Belgija), kjer je bila odprta nova sekcija tega društva. Pot v daljno mesto Tamines, ki leži okrog 70 km od Bruslja, je tema dvema ansambloma omogočila deželna uprava. Ker se odbornik za kulturo in šolstvo Giust ni mogel udeležiti praznika v Taminesu, je poveril zastopstvo dežele svetovalcema dr. Štoki in Lavrihi, ki sta v tem svojstvu tudi prinesla pozdrav izseljencem v Belgiji. Na srečanju v Taminesu so bili prisotni še razni zastopniki strank in slovenskih organizacij, tako je beneške duhovnike glasila »Dom« zastopal Emil Cenčič, društvo »Ivan Trinko« iz Čedada je zastopal Izidor Predan, SKGZ B. Race, KPI Gerbec; prišlo je tudi zastopstvo ALEF in ACLI. Prisoten je bil tudi italijanski podkonzul v Bruslju. POZDRAV SLOVENSKE SKUPNOSTI Od političnih organizacij je bila prisotna tudi Slovenska skupnost. V njenem imenu je deželni svetovalec dr. Drago Štoka spregovoril izseljencem in poudaril važnost takih srečanj. Že od vsega začetka delovanja Društva slovenskih izseljencev iz Benečije je Slovenska skupnost v stiku z izseljenci in izseljenskim vprašanjem. V okviru deželnega sveta smo napravili vse, kar je bilo v naši moči, je dejal iz- lijanskega trenerja, s katerim se morajo igralci pogovarjati po italijansko. Vem, da obstaja ta problem iz tehničnih razlogov, kar pa se da lahko opravičiti, saj se zavedam, da pri nas manjka takih strokovnjakov. Ne morem pa se sprijazniti s pozdravom, ki bi lahko bil slovenski. Saj prav ob njem bi lahko naši fantje izpričali, kdo so, da so pripadniki etnične skupnosti v Italiji. Ko sedaj spremljam Olympijo, imam občutek v nekih trenutkih, da je naše moštvo eno izmed mnogih italijanskih ekip goričkega mesta, kar pa seveda ne bi smelo biti. Ne bi smelo biti dovolj, da je samo občinstvo tisto, ki razkriva narodno pripadnost ekipe, za katero navija! Navijač 01ympije H. D. Pozdrav, o katerem pravite, da ga uporabljajo fantje goriške 01ympije, ni italijanski pozdrav ali pozdrav brez smisla, temveč je mednarodni skavtski pozdrav. Hip, hip — hura! se namreč pozdravljajo med seboj skavti celega sveta. Če so tudi naši 01ympijci izbrali ta pozdrav, ni nič hudega, saj so povečini izšli iz skavtskih vrst. Glede italijanskega trenerja pa bi kot navijač 01ympije lahko vedeli, kako in zakaj je prišlo do tega. O tem smo pisali tudi v našem tedniku. 01ympijci so namreč iskali slovenskega trenerja tako na tej kot na oni strani meje. Toda niso ga našli, oziroma tisti, ki bi z onstran meje rad treniral, je dobil »veto«, to je prepoved, da bi vodil naše fante. Tako vidite, se godi ob robu naše Doline šentflorijanske, kjer je prvi in najpotrebnejši zakrament partijska izkaznica. Literarne vaje št. 5 Letošnja peta številka za marec 1973 nudi veliko zanimivega branja. V njej je 15 sestavkov, ki so jih napisali sami dijaki, pa zgodba Neve Regent v nadaljevanjih »Povestica s kontovelske gmajne«, dve pesmici, več ličnih lesorezov, na platnicah pa križanka, ki jo je sestavil Marko Oblak. V rubriki »Življenje na šolah« zasledimo »Pogovor z mladimi« (nastopa 1. razred slov. učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu) in »Razgovor na trgovsko-tehnionem zavodu Žiga Zois«, II. del. Urednik revije prof. Martin Jevnikar objavlja oceno dveh nedavno izšlih knjig; Borisa Pahorja Grmada v pristanu in Alojzija Goržiniča Božji služabnik Janez Gnidovec. Prva je izšla proti koncu leta 1972 pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, druga ja poleti 1972 v Buenos Airesu. Od leposlovnih prispevkov sodelujočih bi želeli opozoriti zlasti na nekatere, ki presegajo okvir navadnih spisov in že krepko posegajo v problematiko našega obstoja na tem delu zemlje. To so: »Mala kraška deklica Marijana«, »Trpka usoda slovenske zemlje«, »Na pomolu«, »Obiskali smo pesnico Ljubko šorlijevo«, »Dolinske perice« in »Pridelovanje olja v Ricma-njih«. - — e j seljenoem svetovalec Štoka, da bi se dežela stalno soočila z vprašanji beneških izseljencev, ki so jih slabe ekonomske razmere doma pognale v širni svet. Ko smo v začetku poudarjali tudi narodnostna vprašanja Benečije, je še dejal dr. Štoka, so nam marsikateri deželni svetovalci nasprotovali, danes pa je moč o vaših problemih mimo govoriti. Težko nam je ob misli, da je toliko naših ljudi moralo iz Benečije v svet, toda danes nam prometna sredstva omogočajo stalne stike in pogosta srečanja, je še dodal dr. Štoka, ki krepijo medsebojne vezi in prijateljstva. Trdno želimo, da se bomo še in še srečevali in pletli trdne medsebojne vezi. POZDRAVI BENEŠKIH ROJAKOV Poleg predsednika taminske sekcije Društva slovenskih izseljencev Alfreda Cičigo-ja, je spregovoril tudi predsednik društva Marko Petrič. Oba sta se dotaknila izseljeniškega vprašanja in dejala, da mora biti izseljencem zagotovljena možnost povratka v domovino ter spoštovanje njihovih narodnostnih pravic. Pozdrav Benečije sta izseljencem prinesla tarbijski župnik Emil Cenčič ter predsednik društva »Ivan Trinko« Izidor Predan. Slednji je govoril o težkem problemu iz-seljeništva in zaželel, da bi bilo vsem emigrantom omogočeno vrniti se v svoje prelepe kraje pod Matajurjem. BESEDE ŽUPNIKA EMILA CENCIČA Tarbijski župnik Emil Cenčič je prav tako toplo spregovoril svojim rojakom v tujini in zahteval, da se Benečanom nudi delovna možnost doma, da ne bodo morali množično odhajati iz Benečije, kjer se slovenske vasi tako močno praznijo. Ganljivo je župnik Cenčič že dopoldne govoril o izseljencih pri maši, ki sta jo skupno z lješkim kaplanom Markičem darovala v taminski župni cerkvi. Pri maši je ubrano pel nabožne pesmi zbor iz Ljese. »Molimo za vse naše beneške rojake, ki so prišli sem v Belgijo iskat v rudnike kruha, ki ga doma niso dobili. Spomnimo se v molitvi vseh, ki so tukaj umrli, tistih, ki so umrli še med potjo v to daljno deželo. Molimo, da bi v srcih tu živečih Benečanov nikdar ne umrla ljubezen do vere, do svoje domače zemlje in do jezika, ki ga govori naše ljudstvo pod Matajurjem.« KULTURNI SPORED Iz srca je zvečer na kulturnem prazniku pel svojim rojakom pevski zbor Rečan. Izseljeniškim rojakom je zbor predstavil predsednik Avgust Lauretig, ki je potem v imenu Rečana izročil taminski sekciji Mladika št. 2 Druga številka revije »Mladika« prinaša kot uvodnik misli Jožeta Peterlina, da je krepiti zavest narodne skupnosti v deželi naša zgodovinska odgovornost. Nekaj spominov na msgr. Ivana Trinka objavlja ob 110-letnici njegovega rojstva dr. Anton Kacin. Andrej Petkovšek, univ. študent, je prispeval razpravo »Spoznavajmo naše kraške domove!« Trije bivši učenci slikarja Avgusta Černigoja predstavijo v obliki razgovora tega zanimivega mojstra, ki je »v polemiki z vsem svetom in s samim seboj.« Ivan Peterlin prikaže v »portretu športnika« abesinskega tekača Abebeja Bikilo. Noveli sta prispevala Marko Jevnikar »Operacija« in učiteljiščnica Erika Schei-mer »Bilo je med prvo svetovno vojno«. Martin Jevnikar ocenjuje pravkar izšlo knjigo črtic Borisa Pahorja »Grmada v pristanu«, Jože Peterlin poroča o drami »Alfa-Beta«, Ada Markon pa o zboru »Col-legium musieum«. Zaskrbljujoče je vprašanje »Kaj se dogaja z Gallusom?« Ta odlični pevski zbor iz Trsta se je namreč nedavno nepričakovano razšel. Zelo razveseljiv je pregled prosvetnih večerov, ki sta jih pripravila Slov. kult. klub in Društvo slov. izobražencev v Trstu. Sodobno dogajanje najde svoj odmev v člankih »Po strahotnem opustošenju« (M. šah) in »Iz vietnamske zgodovine«. Pretresljiv je spis Ivana Buzečana »Belgijski rudniki, beneški fantje, silikoza...« V rubriki »Razmišljanje mladih« najdemo članka »Mar znamo sprejemati sočloveka?« in »Misel ob dnevu žena«, v rubriki »Za sodobne žene in dekleta« pa »Drugo šolsko polletje« in »Naša mesna prehrana«. Prav zanimiv je članek, ki razkrije, kje so lanski slovenski maturanti iz Trsta in Gorice. »Cuk na obelisku« na tretji strani platnic zaključi številko z nekaj prav primernimi domislicami. Zlasti duhovita je druga. Kakšna je, jo pa sami poiščite! - —jk Društva slovenskih izseljencev iz Benečije simbolična darila; sodček vode iz domače reke, dve gubanci ter izrezano sliko domačih krajev. Zbor je zelo prisrčno odpel več pesmi, ki jim je občinstvo pozorno sledilo. Svoj nastop je zbor zaključil z Vrabčevo Pod Matajurjem nebo se jasni. Besedilo pesmi je napisal Izidor Predan. V nadaljevanju sporeda, kateremu je prisostvoval tudi taminski župan, je nastopilo Stalno SG iz Trsta, ki je zelo plastično podalo Štokovo igro Moč uniforme. Lahkotnemu besedilu ter smešnim zapletljajem na odru je občinstvo, ki je napolnilo dvorano, pozorno sledilo in se zabavalo ob kreacijah karakternih vlog, ki so jih znali ustvariti igralci SSG. Izseljenci so se po končanem kulturnem sporedu vrteli pozno v noč ob zvokih tržaškega orkestra »Lords« ter se srečevali in pogovarjali ob kozarcu vina. Srečevali so se sorodniki in znanci, ki se niso videli že leta in leta. Težko delo v rudnikih, domotožje, grenko bivanje v tujini: na vse to so izseljenci pozabili vsaj za en večer. Beneški rojaki v tujini bodo še dolgo dolgo radi mislili na ta praznik v Taminesu, ki je zapisal novo stran v težki zgodovini izseljeništva beneških rojakov, ki so morali zapustiti prelepi, a tudi preubožni kraj pod Matajurjem. S TRŽAŠKEGA Nabrežina V nedeljo 25. marca je gostovalo v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini Slovensko amatersko gledališče iz Trsta. Uprizorilo je Javorškovo farso v treh delih »Povečevalno steklo« v režiji Sergeja Verča. Nastopajoči igralci — enajst po številu — vsi mladi člani tega amaterskega gledališča so podali svoje vloge na dokaj visoki umetniški ravni, tako da so nekateri izmed njih pokazali pravi igralski talent. Niso pa imeli te sreče, ko so izbrali imenovano predstavo in jo tokrat pokazal) tudi nabrežinski javnosti. Udeleženci, navzoči na tej prireditvi, so bili, lahko rečemo, razočarani. Zelo razvlečena in zverižena vsebina te predstave — trajala je več kot dve uri — je bila zaradi določenih prizorov izrazito nemoralna in jo kot tako naša javnost odklanja-To moramo toliko bolj obsojati ker j« pri predstavah običajno prisotna tudi mladina in med temi tudi osnovnošolci. Škoda, saj kot se zdi, so igralci in nji' hovo vodstvo vložili nemalo truda in prizadevanja v to igro. Ali ne bi bilo bolj umestno, če si že želimo večji obisk naših dvoran, predvajati in to velja zlasti za podeželske odre, pristne, moralno neoporečne, ljudske in za našo preprosto publiko dojemljive dramske uprizoritve? Na to bi morali misliti tudi nabrežinski pro svetarji. Upamo, da bodo v tem oziru v prihodnosti bolj domiselni in bolj kritični. - S. K. Novosti pri tržaškem »Gallusu«? Zvedeli smo, da je mešani zbor »Jaco bus Gallus« iz Trsta začel s pevskimi vajami. Ce ta vest odgovarja resnici, sm° toga prebujenja veseli in upamo in želimo da bi se zbor zopet postavil na noge. Srečanje Slovenske skupnosti v Sloveniji V okviru srečanj z raznimi političnirU organizacijami je SZDLS povabila na obisl odposlanstvo Slovenske skupnosti iz Tf sta. V odposlanstvu SDZLS so bili polri predsednika Ribičiča še Jože Hartman Tone Fajfar, v delegaciji Slovenske skup nosti pa predsednik Zorko Harej ter član* izvršnega odbora Drago Legiša in Drag0 Štoka. Med razgovorom so bila na dneV' nem redu vprašanja slovenske narodu* skupnosti v Italiji ter odnosi med oberu* o rganizacij ama. Odposlanstvo Slovenske skupnosti je pU vabilo predstavnike SZDLS na vrnit«' obiska v Trstu. Predvelikonočno srečanje tržaških Slovencev V nedeljo 8. aprila vabi Društvo slove*1 skih izobražencev v Trstu na p red veliko nočno srečanje. Povabilo je dr. Janeza V0 dopivca, profesorja na rimski univerzi, * bo ob 9,30 maševal v kapeli Marijine? doma v ul. Risorta, ob 16,30 pa bo imel' dvorani predavanje in bo vodi! razgovri-petilo, da imamo na razpolago kopico mladih lantov, ki so se z navdušenjem oprijeli športa. Zelo verjetno je do tega razvoja privedel številčni napredek sorodne organizacije skavtov, s katero je 01ympia tesno povezana. Da bi ti fantje dobili neko podlago, zlasti v odbojki, so bili potrebni trenerji. V ta namen so se ponudili trije DAROVI Za Alojzijevišče: družina čeivdek, Peč, 2.500 lir. Za Zavod sv. Družine: Lojzka Petrovčič namesto cvetja na grob brata Maksa 5.000; M. Z., Gorica, 5.000; družina Čevdek, Peč 4, 2.500, Pavla Klanjšček 1.000; slovenska družina v Gorioi 500.000 lir. V počastitev spomina p. A. Prešerna SJ: M. Goričan, Gorioa, za Slovenile 5.000 lir in po 2.000 lir za cerkev sv. Ivana ter Zavod sv. .Družine. V počastitev spomina Franca Zorzuta: N. N. po 10.000 lir za Zavod :sv. Družine in za Alojzijevišče -tar 14.500 lir za Kato diški glas. N. N., Gorica: po 2.000 lir za Katoliški glas, za mesečnik Katol. misijona in za slovenske misijonarje. Za škofijski misijon Kosisiou ter za gobavce v Man ikro slovenska družina iz Gorice 500.000 lir. Za Finžgarjev dom na Opčinah: N. N. ob smrti prijatelja Marijana Kosa 5.000 lir. Za Marijin dom v ul. Risorta: namesto cvetja na grob Marije Silama-Mezgec darujejo Natalija, Giorgio, Marija in Lidija 20.000 lir. Za šentjakobski kulturni dom: Marija Cotar 10.000; ob krstu Barbare Negode 10.000; ob krstu Jerice Zapušek 10.000; družine Slama, Petaros in Pahor namesto cvetja na grob Marije Slama 20.000; Gulič Milan in Marija namesto cvetja na grob očeta Vojika Premrla 10.000 dir. Za Marijin dom v Rojanu: Rinia Kocman 5.000 lir ob smrti sestre Manije Rakar. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! EKUMENSKO POTOVANJE V BOLGARIJO 10. -19. septembra 1973 Apostolstvo sv. Cirila m Metoda v Trstu in v Gorici pripravlja desetdnevno ekumensko potovanje od 10. do 19. septembra 1973 v Bolgarijo, ki je bila nekaj stoletij središče in žarišče pravoslavja. Udeleženci bodo spoznali izredne krajevne lepote, zgodovinske in kulturne spomenike ter prišli v stik z današnjo stvarnostjo in ljudstvom. V glavnem bo program sledeč: 10.9. odhod iz Gorice preko Trsta, Ljubljane in Zagreba v Beograd; 11.9. iz Beograda preko Niša v Sofijo (med potjo ogled mana-stira Ravanica); 12.9. ogled kulturnih zanimivosti Sofije; 13.9. izlet do slavnega samostana Rila, povratek v Sofijo; 14. 9. Sofija - Loveč v Trnovo, ki je bila stara bolgarska prestolnica in ima slikovito lego; 15. 9. od Trnovega do Vame, ki je pristanišče ob Črnem morju; 16. 9. Vama - Burgas - Sliven - Stara Zagora; 17.9. Stara Zagora -Plovdiv - Sofija; 18.9. Sofija - Niš - Beograd; 19.9. Beograd - Zagreb - Ljubljana -Trst - Gorica. Cena potovanja, ki obsega okrog 3.500 km, ni še dokončno določena; predvideva se na okrog 80.000 lir. Čim bo znesek znan, ga bomo objavili. Vsak udeleženec mora imeti veljaven potni list. Navodila glede bolgarskega vizuma bodo sledila. Vpisovanje je v Trstu pri dr. Angelu Kosmaču, župniku v Ricmanjih, tel. 820570 in v Gorici pri blagajniku ACM Arturju Koshutu, via Mameli 8, tel. 5265. starejši igralci: Marijan Čemic, Bernard Soban in Ivan Susič, ki so si razdelili delo. Mladi so z zadovoljstvom sprejeli nove trenerje. Treningi za mlajše so redno po trikrat na teden: ob ponedeljkih in sredah ob 19,30 do 21 v telovadnici Fermi (ul. Diaz) in ob sobotah od 16. do 18. ure v telovadnici »Valletta del Corno«. Tu pozivamo zlasti starše, naj pošiljajo svoje otroke na te treninge, ki so odprti vsem. Starši se morajo zavedati, da je šolska telovadba (dve uri tedensko) povsem nezadostna jx)trebam mladih. To še posebej, ker imajo slovenski šolski otroci v Gorici na razpolago le klet ne pa telovadnice. Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob de lavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 8. do 14. aprila 1973 Nedelja: 9.00 Sv. nraša iz župne cerkve v Rojanu. 1:1.15 Mladinski oder: »Rdeči lev«. 12.00 Nabožna glasba. 12,15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, ikdaj, zakaj... 15.30 »Grde ženske«. Drama. 17.30 šport in glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 19.25 Kratka zgodovina italij anske popevke. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z varni. 14.30 Pregled siov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade paslušaivce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.30 Slovenski razgledi. Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade po slušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Aleš Lokar. 19.20 Za maj-mlajše: ipravljdce. 20.35 G. Rossini: »Mojzes«, opera. Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade posiušarvce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfoarični koncert. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade iposlušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Kristusov lik. 19.30 Za najmJlajše: Pisani balončki. 20.35 »Dva bregova«. Drama. Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Marija Skrinjarjeva«. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade iposlušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Kancertisti naše dežele. 19.10 Pod farnim zvonom cerkve pri Sv. Barbari. 19.40 Revija zborovskega petja. IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 7 OSVESTILA SKAD vabi na predavanje, 'ki 'bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici v četrtek 12. aprila ob 20.30. Predaval bo Ivan Buzečan, izvedenec za sindikalne in socialne probleme o temi: »Položaj slovenskih delavcev v Italiji in njihov odnos do večinskega naroda«. Stalno SG iz Trsta bo uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 8. aprila ob 16. uri igro »Allša4Beta«, v ponedeljek 9. aprila ob 15.30 pa otroško spevoigro »Janko iin Metka«. 8-dnevno romanje v Palestino od sobote 18. do sobote 25. avgusta. Potovanje z letalom iz Ronk, po Palestina z avtobusom. Obisk vsdh važnejših krajev, iki jih poznamo iz evangelijev. Stroški 170.000 dir. Vpisujeta: v Korici dr. Kazimir Humar, v Trstu Stanko Zorko, Rojan. Vpisovanje traja do konca aprila. Tehnično skob za romanje imajo Pavlinci iz Milana. Ravnateljstvo nižja srednje šole v ulici Randacoio v Gorici obvešča staa-še in njihove namestnike, da bo v četrtak 12. t. m. ob 18. uri roditeljski sestanek v šoli. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 Ur, k temu dodati 12% davek IVA. Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA V nedeljo 25. marca nas je zapustila naša ljubljena sestra Marija Rakar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico kakor koli počastili. P ra V posebej pa se zahvaljujemo gg. Viktorju Kosu in Mirku Mazori za obiske in duhovni pomoč ter tolažbo v bolezni; g. župniku iz Breginja za sv. mašo in nagovor pri po* grebu; vsem vaščanom za izkazano pomoč in sočutje. Sestri Rina in Lucija, brat Franc B regini - Bavec - Trebuša - Trst, 2. aprila 1973 tc ce ri ir k< n. P] si P] ni st ni v< Č( r.i vi st ni se G r« 1q gl n z ki v« n st ta al s li- nj *