SI. 144
{thftji. i£viwn* pond i»ikcfa It 20, I. Md flnM te M spre/ema je, An to o G« rbec. — »sla u Klic L 7.—, % ga mvi(mM>« »esečno 5
v e&flii (tctfi turni« ni b usta)
V Trstu, v torek 17* junija 1924»
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XUX
-ol leta L 33.— i« celo leto L 60.— leidoa uredništva In upfsvs St. 11-57
EDINOST
IbokostJ
številke v Twtn ta okolici po 90 cent — Oglasi m računajo v aloaa <72 iml) — Oglasi trgovcev hi obrtnikov mm po 40 eent aahvak, poalanlee In vabila po L 1.—, ogiaaL denarnih uvodov mm po L Z — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogla* naročnina ta reklamacije ae pošiljajo (sključno uprav* Edinosti, v Trst*, nfcca a Frančifta AsOkcga štev. 20, L nadatiopje — Telefon uredništva ta aoaave 1UL
Govor poslanca dr. W9Ifana
v zbornici dne 14. junija 1924.
Danes priobčujemo drugi govor poslanca
dr. Wiitana v sedanjem zasedanju rimske zbornice. Prvi j« govoril naš poslanec v soboto 7. junija. Ta govor smo objavili v aEdinosti* od preteklega torka (10. t. m.). Pričujoči govor je razvijanje resolucije poslanca dr. Wiifana, katere besedilo smo v celoti objavili preteklo »oboto. V njej je predlagal poslanec Wilfan, naj zbornica izjavi, da bo Italija po svoji lastni, svobodni in suvereni volji ravnala s svojimi narodnimi manjšinami z vsaj isto mero pravičnosti, ki jo zahtevajo mirovne pogodbe od nskaierih držav, katere vežejo gotove zakonite obveze glede zaščite narodnih manjšin (n. pr. Avstrija, Ogrska, Jugoslavija, Čehoslovaška, Romunska, Grčija i. dr.).
Glasovanje o tej resoluciji bi bilo dalo italijanski zbornici priliko, da ae javno in odkrito izjavi, ali Italija priznava načelo zaščite narodnih manjšin ali pa to vzvišeno Ln človekoljubno načelo zanikuje. 2al pa je moral razvijati naš poslanec svojo resolucijo ravno na zadnji seji sedanjega zasedanja zbornice, katera je bila, kakor znano, posvečena izključno ropu in umoru unitarskega poslanca Matteottija. Poieg tega je zbornica samo Še izglasovala zača-ni proračun za dobo šestih mesecev, nakar se je odgodila na nedoločen čas. Na ta način resolucija dr. Wilfana ni prišla na glasovanje. Kljub temu je storjen z resolucijo dr. Wiliana važen korak. Vsled nenadnih dogodkov pa je vprašanje sbtičalo na pol poti in zato je treba počakati do prihodnejga zasedanja zbornice. Tedaj se bo ta poslednja morala načelno izjaviti o tem vprašanju, ki je za nas Slovane in poadiške Nemce ogromne važnosti.
Žnano je, da se zadnje seje dosedanjega zasedanja italijanske zbornice opozicija ni udeležila. Naši in nemški poslanci niso bili obveščeni o namerni opozicije in seveda tudi niso bili povabljeni na njena tozadevna posvetovanja. O sklepu opozicije, da se ne bo udeleževala sej, dokler se žalostna usoda poslanca Matteottija popolnoma ne razjasni, so zvedeli Šele v zbe/niči. Toliko nemški kolikor naši poslanci — oziroma dr. Wilfan fposl^nec Besednjak se je vr^il v domovino takoj po «voj~m govoru od 4. t m.) so se torej seje u<ie\«jžili. Opozarjamo čitatelje na
uvod govora, kjer označa poslanec Wilfau svoje stališče glede omenjenega dogodka. To stališče se nam zdi v vsakem oziru najprimernejše.
Svojemu opozicijonalnemu stališču napram vladi pa so dali dr. Wilfan in oba nemška poslanca izraza s tem, da so glasovali proti zakonskem načrtu o začasnem proračunu.
V naslednjem podajemo govor poslanca
Vilfana po stenografičnem zapisniku. * # *
častiti kolegi, čutim se preveč pretresenega in preveč pretresene čutim duhove okoli sebe, da bi se upal obširno razvijati predlagano resolucijo. Omejim se na strogo potrebno.
Prej pa hočem reči, [z ozirom na to, kar *e je zgodilo s posl. Matteottijem, op. ur.), da med tem, ko je zbornica izrazila svoja čustva, a se vzdržala od sojenja, od česar
se bo prav vzdrževati tudi v bodoče, bo ona vendar še morala preiskovati vzroke, iz katerih je prišlo do tega dogodka.
Kar se moje resolucije tiče, opozarjam na to, da se v bližnjem septembru sestane v Ženevi plenarna skupščina Društva narodov.
Tudi pri tej priložnosti se bo poskušalo, dasi ne poznam dnevnega reda, se bo poskušalo, pravim, na skupščini aH izven nje, pritiskati na države, ki so z mirovnimi pogodbami aK pa s posebnimi pogodbami prevzele obveznosii v korist svojih manjšin, da bi se zboijšal podožaj teh manjšin.
Pravtako je gotovo, da se bodo- prizadete države poskušale braniti in izgovarjati predvsem s tem, da bodo naglašale, da so se obveznosti glede zaščite manjšin naložile samo določenim državam, ne vsem, in da te obveznosti tvorijo zmanjšanje suverenitete in ugleda teh držav, ker so se zlasti glavne sile dobro Čuvale, da bi prevzele slične obveznosti v korist svojih manjšin.
Tretja plenarna skupščina Društva narodov je bila 2i. septembra 1922. prisiljena priznati, da je v tem upiranju držav, ki jim pravijo države-naslednice in ki se pritožujejo, da so ponižane nasproti glavnim silam, nekaj pravične podlage, in zato je tista skupščina izrazila upanja, kakor je posneto v moji resoluciji, da bodo namreč države, ki niso glede manjšin vezane z nobeno zakonito obvezo nasproti Društvu narodov, vendar rabile v ravnanju s svofimi plemenskimi, verskimi ali jezikovnimi manjšinami vsaj tisto mero pravičnosti m tolerance, ki jo zahtevajo pogodbe in trajno (v tej smeri usmerjeno) postopanje sveta Društva narodov.
V tem trenotku sem prisiljen izpustiti vsebino teh pogodb, tudi kolikor se tičejo samo vprašanja manjšin druge narodnosti. V ostalem so pa te določbe znane, ker so vsebovane v pogodbah, ki so bile ratificirane od Italije in objavljene v uradnem listu. Tičejo se posebno pravne in politične enakosti državljanov brez razlike narodnosti, pravice manjšin do rabe njihovega jezika tudi na javnih zborovanjih in posebno pred sodišči, rabe jezika v šolah, javnega pouka na podlagi jezika manjšin.
Zaključujem. Pričakuje se od vlade, ki se je posredne^ zavezala v tem zmislu, da J priobči zbornici ves materijal zakonodajnih j in upravnih podatkov zato, da si zbornicai lahko ustvari lastno sodbo o položaju; manjšin druge narodnosti v novih pokrajinah.
Med tem pa — in to je svrha moje resolucije — menim, da je umestno, da bi italijanska delegacija, ko pojde septembra meseca v Ženevo in nastopi vpričo zaveznikov in posebno vpričo raznih Tnanjših držav, ki baje nočejo dovoljevati dolžne zaščite svojim manjšinam, kakor na primer Čehoslovaška. Poljska, Jugoslavija, mogla reči, da je italijanska zbornica slovesno proglasila, da hoče Italija, ki je velesila, sama iz svoje slobodne, spontane, suverene volje dovoliti svojim manjšinam druge narodnosti prav tisto mero slobode, pravičnosti in tolerance, ki jo je ona, Italija, z ostalimi velesilami naložila drugim, šibkejšim državam v korist njihovih manjšin.
j1
javil «Mataii», da bo njegova politika napram Nemčiji spravljiva m da bo x vsemi močmi pomagal mladi nemški demokraciji. Proti reakcij in nemškemu nacionalizmu pa bo neizprosen. Agencija «Ha-vas» naglaša, da kaže imenovanje generala NoHeta za vojnega ministra, da bo Herriotova vlada posvečala mnogo skrbi vprašanju varnosti Francije. Levica se bo skušala sporazumeti z demokratičnimi elementi v Nemčiji, ne da bi ničesar žrtvovala od tega, kar tvori pravico Francije in se nanaša na njeno varnost.
DANSKA BO PRIZNALA RUSIJO.
MOSKVA, 16. Agencija <*Rosta» poroča, da bo Danska v kratkem priznala Zvezo ruskih sovjetskih in socialističnih republik. Časopisje strank levice javlja, da je priznanje, ki ga podpira večina parlamentarnih strank, v par dneh gotovo dejstvo.
Velike poplave v Združenih državah.
JOHNSON CITTY, 16. Dolgotrajno ta močno deževje je povzročilo veBke poplave. Mnogo farm je razdafanih, dva kraja sta hudo poškodovana. Dosedaj je bilo naštetih 20 človeških žrtev.
Dalekosežni odsev! ropa HatteottilB
Pred rekonstrukcijo vlade — Nalog za aretacijo Rossija in Filippeilija
General De Bono odstavljen
Vladni teror na Bolgarskem
Poslanec Petkov umorjen
SOF!JA, 14. Poslanec Petkor,«, ki je bil za časa Stambulijskega glavni tajnik v zunanjem ministrstvu, je bil včeraj umorjen na cesti. Neznani morilec, ki je po napadu takoj pobegnil in ga še ni bilo mogoče izslediti, je oddal na Petkovića 4 strele iz revolverja, ko je poslednji stopil iz gostilne.
Pred pat dnevi sta minister za gradnje in notranji minister Rušev javno dolžila Petkovića, da pripravlja atentat na ministrskega predsednika Cankova. Morilec Petkov, a je član makedonskega odbora. Značilno je, da bolgarska brzojavna agentura ne pcroča ničesar o umoru in le pravi, da je napravil poslanec samomor radi neozdravljive bolezni.
BEOGRAD, 16. (Izv.). Radi umora poslanca Petkovića se je polastilo tukajšnjih bolgarskih izseljencev velikansko ogorčenje. Splošno mislijo, da je ta umor naročila Cankova vlada.
Pašič za takojšnje volitve.
BEOGRAD, 16. (Izv.). V dobro poučenih krogih \ lada mnenje, da bodo volitve v narodno skupščino razpisane v kratkem času. To vpr;išanje se reši še tekom tega meseca. Seveda zavis* veliko od mnenja krone; merodajni krog, -ačunajo na uspeh Pašiča pri kralju na Bledu, še posebno z azirom na poslednjo akcijo Radića v Moskvi.	___
Davidović na potovanju
SUŠAK. 16. (Izv.). Včeraj je ime! tukaj vodja demokratske stranke Davidović velik shod. Prejšnji pristaši dr. Tomljenoviča bodo baje prešli v njegovo skupino. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija v iuhu jugoslovenstva ter državnega in narodnega edinstva. Davidović je po shodu odpotoval v Dalmacijo.
BEOGRAD, 16. (Izv.). V vrstah samo-, bojnih demokratov se je pojavilo nesoglasje. Ena struja je za to, da pristopi ta-1
koj v radikaisko stranko, Češ sedaj ni treba več 2 demokratskih strank. Splošno mnenje je, da na daleč čas, ko pride do popolne fuzije med samostojno demokratsko in radikaisko stranko.
«Narodni Dnevnik« prenehal
LJUBLJANA, 16. (Izv.). Z jutrišnjim dnem preneha izhajati v Ljubljani edini neodvisni dnevnik »Narodni Dnevnik*, ki je postal žrtev brezobzirnega strankarskega boja. Nasprotstvo med radikali in demokrati v Sloveniji raste vedno bolj.
Sedanje glasilo radikalske stranke »Radikal ski glasnik«, ki izhaja v Ljubljani kot tednik, bo izhajalo v pomnoženi obliki in postane v doglednem Času dnevnik.
Nova francoska vlada
Herriot bo popustljiv napram Nemčiji, toda neizprosen napram nemškemu naci-jonalizmu
PARIZ, 15. Včeraj zvečer je bila obrazovana nova francoska vlada, ki je tako-le sestavljena: Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Herriot, pravosodje Renoult, vojna general Nollet, notranje zadeve Chautemps, finance Cle-mentel, mornarica Dumesnil, trgovina Rainaldy, javna dela Peytral, uk Albert, delo in zdravstvo Godart, kolonije Da-ladier, pokojnine Bovier La Pterre, poljedelstvo Queille, osvobojene dežele Dal-biez. Ustanovljena so tudi štiri državna podtajništva, namreč za pošto, trgovsko mornarico, zrakoplovstvo in tehnično šolstvo. V prvo je imenovan Pierre Robert, v drugo Meyer, v trst je Eynac in v četrto Moro Giafferi.
Listi dajejo v posebnih Člankih izraz svojemu zadoščenju, da je politična kriza rešena. Glasila levice se veselijo, da je vlado sestavil Herriot, medtem ko nagla-šajo zmernejši listi, da se ni smeti prezgodaj veseliti, temveč da je treba počakati, da se bo videla nova vlada na delu. Novi ministrski predsednik Herriot ie iz-,
RIM, 16. Preiskovalni svetnik avv. Gross je izdal včeraj nalog, da se aretira avv. Filippo Filippelli, ker je obdolžen, da je napeljeval (kuge k zločinu nad Matteottijem. (FHippeJii, ravnatelj fašistov-skega glasila «Corriere ItaKano* je prijatelj aretiranega fašista Duminija, ki je prosil FilippeiHja, naj mu posodi avtomobil, last lista «Corriere Itatiano»; ker je bil ta avtomobil pokvarjen, je Filippelli dal nalog svojemu šoferju, naj spremlja Duminija do garaže Trevi, ki je posodila avtomobil Duminiju. S tem avtomobilom je bil Matteotti odpeljan). Milanski «Se-colo» poroča, da je bil Filippelli aretiran v Bologni, ko je hotel v avtomobilu zapustiti mesto. Tudi avv. Nakii, ki je bil z njim v družbi, je bil aretiran, ker je skušal olajšati Filippellijn beg.
Poleg tega je prejela rimska kvestura tudi nalog, naj aretira načelnike tiskovnega urada ministrskega predsednika, coram. Rossija, ki je bil intimen prijatelj Duminija. Policija pa ni našla već Rossija v Rimu, ker je že pobegnil.
Mussolini je odstavil glavnega ravnatelja javnega varstva- generala De Bono ter rimskega kvestorja camra. Bertinija. Oba sta obdolžena, da sta s svojo nemarnostjo pripomogla, da sta Rossi in Filippelli pobegnila iz Rima, Rossi je bil tudi član vodstva fašistovske stranke. «11 Gior-naie d'Italia» poroča, da bo imenovan za glavnega ravnatelja javnega varstva comm. Palmi eri.	,
Uredništvo lista «11 Giornale d'Italia* je prejelo anonimno pismo, v katerem nekdo javlja, da s?o ribiči - videli v torek zvečer ob obrežju jezera Vico (Lago di Vico v bližini mesta Viterbo) avtomobil, ki je bil prvi, ki je kdaj prišel v one zapuščene kraje. Na podlagi tega pisma je policija v spremstvu nekaterih socialističnih poslancev izvršila preiskavo ob omenjenem jezeru. Na ilovnati poti je res zapazila sledove avtomobila Značilno je, da se nahaja ob jezeru vila fašista Na-tali-ja, ki je skušal policiji dokazati, da so to sledovi motornega kolesa, medtem ko je ugotovljeno, da so sledovi avtomobila. Ni izključeno, da so zločinci vrgli Matteottija v jezero.
Vprašanje rekonstrukcije vlade
Vsi ministri so izročili mini sirskemu predsedniku izjavo, da so pripravljeni odstopiti, da bo imel lahko popolnoma svobodne roke glede nadaljaega ravnanja. Ni še gotovo, aH 9e je Mussolini odločil za
rekonstrukcijo vlade ali za sestavo popolnoma nove vlade.
Ministrski, predsednik je bil danes ob 9.30 v avdtijenci pri kralju. Avdijenca je trajala nad eno uro. O razgovoru ni bilo izdano še nikako uradno poročilo. Nekateri večerni listi poročajo, da je Mussolini predlagal kralju, naj bi se izvedla rekonstrukcija vlade. Sicer pa so vesti o rekonstrukciji vlade zelo različne. Nekateri pravijo, da v vladnih krogih sploh ne mislijo na rekonstrukcijo, druge pa, da so nekateri ugledni ministri svetovali Musso-linifu, naj čimprej izvede rekonstrukcijo. Do sedaj je notranje posle opravljal Mussolini sam. Rekonstrukcija pa bi se izvedla tako, da bi postal notranji minister gen. Giardino, bivši guverner na Reki.
Mussolini je na podlagi pravil razširil vodstvo fašistovske stranke, tako da so sedaj člani vodstva: Belloni, Cucco, Fari-nacci, Feikrkmi, Forges Davanzati, Forčhi, Grandi, Melchioni, Panunzio, Maraviglia in Barnaba. Vodstvo se je sestalo že nocoj in bo jutri ob 18. uri nadaljevalo svoje delo.
Predsednik zbornice pri soprogi poslanca
Matteottija.
RIM, 16. Predsednik poslanske zbornice je včeraj s svojo soprogo obiskal soprogo in mater poslanca Matteottija ter jima izrazil svoje globoko obžalovanje.
TržaiHJ srifefct osdiinlk mmVi 82 Eeso Fetezfcti mimil minister
RIM, £6. Danes ob i9. uri se je sestal jstinistrski svet pod predsedstvom on. Mussolhiija. Minisirski predsednik je poročal o političnem položaju, ki je nastal po ropu Majtteotti. Javil je odstop on. Flnzifa ter odstavitev rimskega kvestorja Bertini^a. Minisirski svet je sklenil, da se odstavi glavni ravnatelj javnega varstva gen. De Bono. Na njegovo mesto je imenovan tržaški prefekt gr. uff. Francesco Crispo Moncada. Za novega tržaškega prefekta je imenovan gr, uff. Amedeo Moroni, Gen. De Bono ostane prvi glavni poveljnik državne milice. Seja je končala ob 21.15.
RIM, 16. Dosedanji minister za kolonije Federzoni je bil Imenovan za notranjega ministra. Začasno bo ministrski predsednik prevzel listnico ministrstva za kolonije.
DNEVNE VESTI
Nova doba?!
Zločin, izvršen na poslanca Matteotti-ja, razburja do skrajnosti vladne kroge, zbornico in vso javnost, če bi bilo drugače, bi bilo to porazen znak, da so javna morala, pravna veat in človečansko čustvo popolnoma zamrli. To vaeobčn zgražanje ae povečuje Še s splošno zavestjo, da ima ta zločin ozadje, ki mora navdajati * grozo vsakega državljana, ki resnično ljubi svoje domovino. S slutnjo namreč, da direktni storilci tega zločina niso najhujši zločinci, marveč moralni provzroči-telji, ki »o danes še v temi, ljudje, ki so morda igrab in igrajo veliko in vplivno vlogo v političnem Življenju Italije. In kar ie najhujše pritiska na duio poštene italijanske javnosti, je bojazen, da so ti sedaj 5e ne ugotovljeni moralni krivci povzročili ta strašni zločin is strahu pred razkritji, ki bi bila porazna in uničevalna za njihov sloves
—	osebne poltenih ljudi! Saj se vsesplošno govori, da je poalanec Matteotti moral svoje življenje končati na tak pretragičen način zato, ker je nameraval v razpravi o začasnem proračuna priti z odkritji, ki bi bila katastrofalna za osebni ugled in poštenje gotovih oseb. Vsi imajo zavest, da zahtevata čast in ugled parlament* ie države ter italijanskega naroda, da se ta zločinska afera razčisti do dn in brez vsakega ozira na osebe, ki utegnejo biti prizadete. Vse zahteva, naj pride popolna jasnost ▼ aedanjo temo tega zločina, toliko glede oseb direktnih storilcev in njihovih zaplečnikov, kolikor tudi glede razlogov zločina.
Predsednik zbornice, Rocco, je naglašal, da je s tem zločinom, ki mu ni vrstnika, zadeta zbornica ae le v svojih najsvetejših čustvih, ampak tudi ▼ svojih pravicah in svoboščinah. Vsi krivci anj pridejo v roko pravicel
Poslanec Dino Grandi je — v imenu večine
—	naglašal, da stojimo pred epizodo osebne poživinjenosti In anarhije, ter da storilci ne morejo spadati v nobeno politično stranko. To da so temni elementi, ki se v revolucionarnih trenutkih obešajo na robove državljanskih borb. Ko ae ustvarja novo p»a?no stanjs, je tak zločin zadnji poizkus izven vsake državljanske morale za upor proti novemu zakonu, Id take elemente izloča iz svois srede kot nečiste. Dajmo — je vzkliknil
govorriik — drugačnega duha našim sporom, ki pa morejo biti koristni le tedaj, če jih bo navdajat prenovljeni smisel kulturnega človekoljubja!
V vojni oslepeli pohabljenec poslanec Del-croix, je naglašal, da se morajo ugotoviti vse odgovornoati, ki naj jih zadene železna roka. To pa ne le zato, da se da manjšinam zakonito zadoščenje, marveč tudi in predvsem zato, da se pred nami samimi in pred tujcem vzpostavita' dostojanstvenost domovine in ime Rima.
Ministrski predsednik Mussolini je v isti seji slovesno izjavil, da se pravica uveljavi in se mora uveljaviti. Ta zločin je — protiia-šistovski in protinaroden! Ni samo strašen, ! marveč je poniževalna poživinjenost. Spričo i takih slučajev se mora natančno razlikovati med politiko in zločinom! Dobri italijanski j državljani morajo razlikovati med zločinstvom in žrtvijo ter ideali.
Tudi italijanski tisk — brez strankarske razlike — zahteva, naj se ugotovijo krivci in izročijo roki pravice brez ozira, kdo so in kaj so!
Posneti smo tu gornje izjave ne le radi strahovitosti zločina proti poslancu Matteot-i tiju, ampak tudi zato, ker vzbujajo v nas — • kdo bi nam mogel iteti to v greh? — bo-I lestne spomine na dogodke v naših krajih, i ki so začeli z zažigom «Narodnega doma* v Trstu dne 13. julija L 1920. in se ponavljali na raznih krajih, zlasti v tržaški in istrski pokrajini. Nočemo zopet opisovati tistih dogodkov. Ugotavljamo le, da so se vršili zločini, ki v državah vseh narodov spadajo pod stroge sankcije kazenskega zakona, ki jih pa roka pravice ni dosegla, ker je bila izbrisana tista črta, ki ločuje — kakor je rekel Mussolini — pas zločinstva od pasu žrtvovanja in borbe za ideale.
Kar smo spričo strašnega zločina, ki pretresa danes ves italijanski narod in tudi veliko javnost onkraj državnih mej, hoteli posebno naglasiti, je želja, da bi se prežalostna ne-daljna minulost ne ponovila nikdar več, da ne bi se odslej nikoli več v imenu krivo ra-sumevanega patrijotizma izvajala kazniva dejanja na škodo našega ljudstva. Ta naša želja v zavarovanje našega ljudstva pred nesrečami, kakršne je moralo pretrpeti, je tudi v polnem soglasju z ogledom države. Pa tudi
c nje koristjo v nje notranjem življenju in * nje odnošajih napram vnanjemn »vetu.To ko* rist bo gotovo donalalo državi pomlrjenje du« hov v teh krajih, ko bo imelo naše ljudstvo zavest, da je res enakopravno v tem smishit da je tudi ono pod zaščito zakona, ki ne do* voijuje nikomur — prav nikomur —, da bi pod kakršnokoli pretvezo smel isvafati na-silna in kazniva dejanja na škodo esebe ali imetja scdržavljanovl
Absolutno pravno stanje naj se vzpostavi tudi za naše ljudstvo: ne le, kar se tiče dolžnosti n%pram državi, ampak tudi v njegovo zaščito pred vsakim moralnim ali materijalnim nasiljem in vsako nezakonitostjo! Enakost našega življa pred zakonom pa naj se končno in definitivno uveljavi tudi glede političnega delovanja in socijalnega in kulturnega snovanja, Odločilni voditelji bodo videli, da bo to le na korist države in njenega ugleda. Videli bodo, da se da lažje vladati z nekoliko svobode, nego pa s tem, da se državljane smatra kot otroke, ki se jim mora s palico dopovedovati, kaj so dolžni storiti in kaj da boljše zanje-
Pride naj res «nova doba», ko bo vlada 2 dejanji spravljivosti, pomirjevanja, pravičnosti in enakega izvajanja zakonov tudi napram naš! narodni manjšini podajala dokaze, da res želi pošten sporazum in mirno sodelovanje našega življa z drugimi državljani. Zapomnijo pa naj si, da sjporazum možen edino-le sta ^naki pravni višini! To je: če zakon res enako velja —« za vse! Do notranjega miru oe more priti, dokler bodo nacionalistični krogi smatrali naše ozemlje kot nekako kolonijo, a naše ljudstvo za —» Črnce!
S teh vidikov so izjave v zbornici povodom zločina protii poslancu ^Ma^teottiiu tudi za nas znamenite in nadebudne, če so bile namreč resno in iskreno mišljene; če niso bile izsiljene od strašnega trenutka. Naj se le vse tiste misli, ideje in načela, ki so jih predstavniki v&de in govorniki raznih strank izražali z vznešeno besedo, v najlepših oblikah in — kakor se je zdelo — z globokim čustvom, začnejo tudi praktično izvajati napram vsem državljanom, da dobijo ti zavest, da so rea enaki pred zakonom?! Potem bomo imeli tudi zavest, da stojimo res na pragu nove dobe, o Jiateri je govoril neki pcslanec v zbornici: dobe zakonitosti na vses trani in vsled tega tudi notranzega zadovoljstva tn miru!
Hfizssffta proti Siiuienro ravnatelju tuktiiale jadranshe iisnkg
Pretekli petek se je končala sodna obravnava proti bivšemu ravnatelju Jadranske banke v Trstu Antonu Kaiču in glavnemu knjigovodji Teodorju Koren-čanu. Obtožena sta bila, da sta povodom izmenjave avstrijskih kron izvršila sleparijo na škodo italijanskega državnega zaklada.
Bivši ravnatelj Kaić je bil obsojen v kontumaciji na dve leti in šest mesecev ječe in na 7500 lir globe. Knjigoivodja Ko-renčan je bil oproščen.
^ V sp opčinilo poročila o pogrebu dr. Nade Slavikove na Prošeku ugotavljamo, da so bila med dekleti v narodnih nošah, ki so na tako nežen in pomenljiv način počastile spomin pokojnice, zastopane v znatnem številu tudi dekleta neposredno bližnjega Kontovela, ki so že opetovano neustrašeno branila čast narodne noše. Naša želja je, da bi proseška in kontovelska dekleta tudi nadalje bila vsikdar sestrski združena na vršenju narodnih dolžnosti!
Prireditev na Opčinah. V četrtek, 19. junija, nastoo-' dramatični odsek MDP - Opčine z Volčl -> dramo v 3. dejanjih «Na dan sodbe* in Štokovo enodejanko «Ne kliči vraga*. Prireditev se bo vršila v Kettejevi dvorani točno ob 8. zvečer. S tem svojim nastopom hoče dramatični odsek pokazati žilavo vztrajnost openske Nlfladine, katera hoče na polju dramatike doseči vedno lepši uspeh, obenem pa tudi nuditi Opčinam to, kar so toliko let pogrešale, — dramatične igre.
Nadejamo se, da bo občinstvo % obilno udeležbo poplačalo trud mladih igralcev in igralk, obenem pa tudi pripomoglo do nabave kulis in do ojačanja športnega odseka, kateri je že uspešno branil naše ime napram italijanskim športnikom na tem polju. Prireditev s« ponovi v nedeljo, 22. junija.
Oruitvene vesti
»Učiteljsko društvo za Trst in okolico* ima
odborovo sejo v sredo, 18. t. m. od 3. popoldne. Prosijo se vsi odborniki, da se seje udeleže.
Tajnica.
S. D. A. ima danes odborovo sejo pri Sv. Jakobu ob 8. uri zvečer. Ob 9. uri sestanek članov in članic. Radi nujnosti je potrebno, da se sestanka udeležijo v polnem številu gospodične hazenašice. — Predsednik.
Rz tržaškega živlienin
Obupna početja tistih, ki so siti življenja. — Mlada učiteljica skočila 9 četrtega nadstropja. — Štirje poskuŠeni samomori.
Naše mesto si bo kmalu pridobilo žalostno prvenstvo. V malokaterem italijanskem mestu je beležiti toliko slučajev samomora, kakor v našem. Tu so samomori na dnevnem redu. Pretekle nedelje si je skušalo vzeti življenje kar pet oseb.
Strašno smrt si je izbrala učiteljica Ines Lamberti, stara IS let, rodom iz Savone. Lambertijeva je bila nameščena na ljudski šoli v Nabrežini in je pogostoma prihajala obiskovat svojo sestro, stanujočo v ulici Bcl-poggio št. 4. Tudi pretekle nedelje se je Učiteljica nahajala pri svoji sestri; bila je nenavadno zamišljena in potrta. Njena sestra je sicer zapazila to spremembo, a ji ni pripisovala nikake važnosti, misleč, da je Ines le slabo razpoložena. Toda temu ni bilo tako. Povod potrtosti je bil duševni boj, ki je mučil mlado učiteljico in ki jo je privedel do obup-iega sklepa. Okoli 14 ure, ko je bila začasno sama v sobi, je Ines skočila z okna četrtega nadstropja na ulico; obležala je v luži krvi na kamenitem tlaku. Mimoidoči ljudje, ki so slučajno prisostvovali strašnemu prizoru, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne po^ staje, ki pa je mogel samo dognati, da je nen srečna ženska že mrtva. Pri strašnem skoku
)n J« prebila irepinjo, zJomila levo roko ter sadobiLa razne druge težke poškodbe.
Vzroki« ki so gnali mlado učiteljico v »mrt, niso dobro znani. Zdi se, da je storila obupen korak radi neuspeha pri polaganju nekega izpita. Reva je bila precej nevrastenična.
Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvačnico mestne bolnišnice.
Radi malenkostnih vzrokov si je hotel vzeti mlado življenje 19 letni uradni sluga Karel Andreattini, stanujoč v ulici Donota št. 4. Oče ga je nekoliko okaral, ker je mladenič precej razbrzdano živel. To se je zdelo mladeniču preveč. Predvčerajšnjim popoldne
6t doma zavžil nekoliko karbolne kisline. Na ce mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je mladeniču izpral želodec ter ga na ta način •pravil iz nevarnosti. Nato je bil Andreattini prepeljan v mestno bolnišnico.
—	V zeporu v ulici Coroneo se je pretekle nedelje popoldne zastrupil tjednik Carmino Caria, star 23 let. Žalostno jetniško življenje Biu je presedalo; v svojem obupu je menil, da ga more le smrt rešiti iz njegovega nesrečnega položaja. Okoli 16. ure je v svoji celici izpil precejšnjo količino neke kisline, ki jo rabijo pri razkuževanju stranišč. Paznik, ki jc kmalu potem dognal kaj se je zgodilo, je obvestil o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je nesrečnemu mladeniču izpral želodec, nato je bil zastrupljene« prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno.
—	Predsinočnjim se je zasebnica Frančiška Maver, stara 35 let, stanujoča pri Sv, Alojziju-Chiadino št. 454, sprla s svojim možem. V hudem razburjenju je ženska pograbila steklenico s karbolno kislino z očividnim namenom, da se zastrupi. Toda domači so ji njeno nakano preprečili. Vendar pa so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je dal le vedno zelo razburjeno žensko prepeljati v opazovalnico.
—	Težaka Ivana Goglia, starega 37 let, stanuiočega v ulici Mura št. 5, je že delj časa mučila 'fieka trdovratna želodčna bolezen. Ubogi mož se je sčasoma naveličal trpeti in predsinočnjim okoli 23. ure je izpil na trgu Unita nekoliko jodove tinkture. Toda »mrt ga ni hotela rešiti njegovih nadlog, kajti zdravnik rešilne postaje, ki so ga mimoidoči ljudje poklicali na pomoč, ga je z izpranjem Želodca spravil iz smrtne nevarnosti. Nato je bil nesrečni mož prepeljan v mestno bolnišnico Njegovo stanje ni nevarno.
Iz Sicilije v tržaški zapor. Ob prihodu par-nika «Columbia» je bil predsinočnjim aretiran 24<-Ietni bnfczposelrfi dninar Lucijan Campo, doma iz Sicilije. Mladeniču se je slabo godilo v njegovem rojstnem kraju. Zato se je napotil v obljubljeno deželo — Trst. Ker pa ni imel denarja za vozni listek, se je v Pa-Jermu skrivaj vkrcal na parnik, kjer so ga pa proti koncu vožnje zasačili. In tako se je njegovo potovanje končalo v zaporu v ulici Coroneo.
Nesreča pri deta Včeraj predpoldne je težaku Marijanu Bertuzzi, staremu 32 let, sta-nuiočemu na Scala santa št. 201, pri delu v prosti Inki V. E. III. padla na desao nogo težka železna plošča ter mu zmečkala srednji prst. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno *'olni£nico.
Iz tržaška pokrajine
Knežak. Nedavno smo čitali v »Edinosti* o agitaciji, ki se izvršuje v bistriški dolini, da bi dobil ministrski predsednik častno ob-čanstvo naših občin. Ker je naša Pivka pozabljena od vsega sveta, kar te tiče njenih koristi, smo upali, da bo ostala tudi v tem oziru pozabljena. Toda temu ni tako. Gospod, ki bi bil lahko srečen, da mu dajejo naši kmetovalci zaslužek in kruh, pridno dreza v naše župane, .naj imenujejo eksc. Mussolinija za častnega - oDčana. Popolnoma logično odgovarjajo naši možje, da se je navadno imenoval tisti za častnega občana, ki je za občino nekaj storil. Našim občinam gotovo ne manfka hvaležnosti in če bi bila dana prilika, bi gotovo ne štedile s priznanjem. Toda poleg vseh muk, ki težijo na vsem našem narodu v Jul. Krajini, nas tu tarejo še posebne domače, lokalne muke, in nihče se ne pobriga za to, da bi si zaslužil naše častno ob-čanstvo s tem, da bi nam pomagal. Naj bo omenjena za sedaj le cesta, ki vodi iz Pivke na postajo Bistrica; po te} cesti se vozi dan in noč les, ki se seka v naših obširnih gozdovih. To je edini naš kruh. Ta cesta je v tako zapuščenem stanju, da kmalu ne bo mogoče več voziti po njej, in potem bomo mi s svojimi bogatimi gozdovi zaprti in odrezani od ostalega sveta, gozd bo gnjil, & mi bomo stradali in djelali dolgove.
A še nekaj je treba omeniti, kar se ne tiče samo naših občin na* Pivki, ampak tudi sosednjih občin. Naše občine »o edin« veČie občine v Jul. Krajini (slovenske seveda), ki nimajo še komisarja. Vse te občane so aktivne in imajo vzorno gospodarstvo. Naj ves svet ve, da do sedaj ni bilo proti našim občinam nikakega prigovora. Ptv« nesporazum-ljenja. ki nastajajo, se tičejo priHzunske gonje za častno občanstvo. Ce bodo imele naše občine nekega lepega dne svojega drago plačanega komisarja, naj vsakdo ve, kje ob kaki priliki je bil komisar spočet.
Vesti t Goriškega
Splošno slov. lansko društvo v Gotici vabi
vse odbornice, njih namestnice m odsek za ročna dela, da s« gotovo m točno udeleže izredne odborov« seje v sredo, dne 18. t. m. ob 4. uri v društv. prostorih v ul. sv. Ivana.
Istočasno naznanjamo, da priredi druitvo dne 29. t. m, ob 4. popoldne v dvorani «Trg. doma« lepo mladinsko predstavo, na kateri «• uprizori med drugim lična m srčkana novost našega ljubljenega humorista Fr. Milanskega. Spored priobčimo kasneje.
Vesti iz Istre
Rijavčev koncert ▼ OpatijL Nocoj, v torek s« bo vršil tu ob 20.30 Rijavčev koncert. Pro-fram bo isti ftot v Gorici, kjer je žel Rjaveč pravi triurni. Rijavca spremlja pianist Srečko Kumar.	.	_
ItaHjansko-jugoslovenska gospodarska
posvetovanja ▼ Padovi V soboto predpoldne se je vršil v Padovi sestanek zastopnikov trgovinskih zbornic treh Benečij in fugo si o venskih tr-
£ »vinskih zbornic. Namen sestanka je Io
proučevanje gospodarskega položaja ▼ obeh deželah z ozirom na trgovino, prometna sredstva, bančne in carinske odnoSaje i. dr. Sestanku ie prisostvoval tudi italijanski poslanik v Beogradu ge-
neral Bodrero. Po govoru, ki ga je imel dr. P on ga t ti v imenu jugoslovenskih industrijalcev, sor odposlanci ene in druge države obrazlotili svoja poročila. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se izraža ieJja, naj bi obe prizadeti vladi sklenili čim popolnejšo trgovinsko pogodbo, katera bi dajala finančnim krogom obeh držav široko polje udejstvovanja ter jim omogočilo sporazum in organizacijo medsebojnega kredita. Nato sta bili poslani pozdravni brzojavki italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju in ju gosi o venskemu Pašiću.
Gospodarski položaj o Ifnllil
Italijansko gospodarstvo je prav odločno na poti popolne konsolidacije in ni več daleč trenutek, ko bodo popolnoma urejeni gospodarski organizmi, ki so bili s prehodom iz vojnega v povojno gospodarstvo postavljeni na tako težko preizkušnjo,.
Za sistemizacijo gospodarstva se nima Italija zahvaliti samo sedanji vladi, ker se je tudi v najbolj kritičnih časih polagoma sicer ali vendarle delalo na ureditvi gospodarskih razmer, tako da se je moglo gospodarstvo, ko se je znašlo v prenovljenem političnem ambijentu, naglo povzpeti do današnje višine.
Industrijska produkcija, ki se mora še boriti z ne stalnostjo mednarodnega tržišča, s carinskimi ovirami in posebno z zmanjšano nakupno močjo konsumentov v lastnem teritoriju kakor tudi v državah-odje-malkah, je v toliko napredovala, da danes ne samo zadostuje naraslemu notranjemu konsumu, temveč oživlja vedno bolj izvoz proizvodov .
Največji napredek mora brezdvomno zaznamovati sladkorna industrija, ki je 1. 1922. komaj krila polovico notranjega konsuma, letos pa je v stanu ne samo popolnoma kriti notranji konsum, temveč tudi se udeležiti na izvozu sladkorja s kontingentom 100.000 stotov, za katere je ravnokar dobila dovoljenje od vlade. V prihodnjem letu bo produkcija sladkorja — tako se upa — tako narasla, da se bodo odpravili sploh vsi ukrepi proti izvozu, kar bo gotovo neprijetno dirnilo češko sladkorno trgovino na tržiščih bližnjega vzhoda.
So pa še vedno temni oblaki na obzorju, ki bi znali spraviti italijansko gospodarstvo popolnoma iz tira in ti se imenujejo odškodninsko vprašanje in medzavezmski dolgovi. Ravno nekaj dni od tega so zahtevale trgovinske zbornice na Angleškem, opozorjene od italijanske ko-nku-rence, ki jo čutijo v sami Angfip, da naj se uredi vprašanje italijanskih in francoskih dolgov, da ne bo Anglež naletel na mednarodnih tržiščih na Italijanskega m francoskega konkurenta.
Neugodna rešitev tega vprašanja bi bila, naravno, najhujši udarec za danes že precej stabilno liro, kar pa ne bi po mnenju italijanskih ekonomistov koristilo angleški industriji, ker bi postalo italijansko delo še cenejše in bi italijanski proizvodi še lažje konkurirali z angleškimi, ki so pretežko obteženi z visokimi delavskimi plačami.
Na eno pa pozabljajo Italijani pri tem računu, kar je odločilne važnosti, namreč na skoraj popolno pomanjkanje surovin, ki si jih morajo nabaviti na Angleškem in v Ameriki v zlati valuti, kar bi s padcem lire popolnoma nevtraliziralo korist, ki bi jo imeli z enim elementom produkcije, namreč z delom.
V okviru agrarne produkcije se v zadnjem času posveča nekoliko pažnje vino-reji, ki je ena glavnih panog italijanskega agrarnega gospodarstva To zanimanje je rodilo ukrep, ki je znan pod imenom «Zakon o tipičnih vinih*. Vinorejci in vinski trgovci, ki hočejo ščititi svoja vina pred konkurenco nepoštenih manipulaatov z vinom, tako pri prodaji v tuzemstvu kakor pri izvozu, ki hočejo svojim vinom, ki so si zavojevala razna tržišča, obraniti s pošteno kupčijo zadobiveno zaupanje, se morajo združiti v zadruge, ki bodo dajale le svojim članom pravico, da donašajo svoja vina na tu- in inozemska tržišča pod enotno, zakonito zaščiteno znamko.
Mnenje vinorejcev o koristih tega ukrepa je razdvojeno, manjšina ga je z radostjo pozdravila, ker upa, da bo vendarle konec nepoštenemu barantanju z vinom, ki ogromno škoduje v inozemstvu ugledu vinske trgovine sploh, večina pa je protivna, ker se boji, da ne bo ta ukrep koristil in pospešil vinske trgovine, pač pa vsaj v začetku jo oviral in ji morda tudi za vbo-doče škodil.
Skoraj istočasno je finančni minister znižal državni vinski davek za 5 lir pri hl, kar je veliko premalo, da bi ugodno vplivalo na razvoj vinske krize. 5 vinarjev pri litru je premalo, da bi si mogli od tega obetati naraščanje konsuma, pač pa bo znal ta polovičarski ukrep vplivati na vinske trgovce, da odlašajo z nenujnimi naročili do t. julija, dneva, ko stopa znižani davek v veljavo, kar bi brezdvomno povzročilo Še večje mrtvilo v vinski trgovini z neizogibnim na daljnim padanjem cen, tako da bi postal vinorejec žrtev tega ukrepa, ki je bil zamišljen v njegovo korist. S polno pravico zahtevajo vinorejci ukrep, ki naj bi veljal vinoreji, ne pa vinski trgovini.
Zboljšanje italijanskih financ stalno napreduje, tako da je že za tekoče proračunsko leto doseženo popolno ravnovesje v državni bilanci.
Kako velikega pomena je to za nadaljni razvoj italijanskega gospodarstva, ni treba še posebej omenjati. Že v tem letu je bil znižan notranji dolg za 1.800.000.000 lir in ustanovile so se emisije novih državnih zakladnic, kar pomeni, da država ne reflektira več na privatne prihranke, ki se bodo polagOma stavili na razpolago industriji, do katere se kažejo že nekoliko bolj zaupne.
_t_
Progresivna amortizacija notranjega dolga bo dvignila ugled m kredit države v inozemstvu, pospešila nabavo surovin in preskrbovala industriji potrebna sredstva. Govori se trdovratno v zvezi s tem o znižanju obrestne mere na konsol od 5 na 3% %, t. j. na isto obrestno mero, ki velja danes za obveznice treh Beneččj, katerim se obeta lepa bodočnost, ker se bo precej investicijskega kapitala zateklo k tem papirjem, ki imajo pred konsolom to prednost. dai zapadejo po 25 letih v plačilo z nominalnim tečajem in sO še deležne posebnih dobitkov, Konsol je- nadaljeval svoj polet navzgor in dosegel lepo kvotacijo 102.—, obveznice treh Benečij pa 92.—, in če pride do napovedanih ukrepov proti konsolu, je pričakovati, da bo njihova efektivna vrednost dosegla nominalno.
Italijanske borze stoje pod vtisom stalnega napredovanja tečajev industrijskih papirjev, ki so, vsaj nekateri, že daleč nad efektivno vrednostjo in ne more biti več daleč reakcija, ki bo morala pozvati špekulacijo k bolj stvarnemu presojanju položaja. Pripomogla bo k temu napovedana odprava davka na donose k rezervnemu zakladu, s čimer bo doseženo, kar je dolgo let pobožna želja resnih gospodarskih krogov, da bodo bilance vsaj približno resnične, ker ne bo vzroka skrivati dobičkov in bodo prišle na dan tuđi znatne sedaj latentne rezerve. Borzni operaterji bodo imeli podlago za stvarno presojanje vred-
gospodarskega in družabnega življenja iz individualizma v kolektivizem. Konkurenca in koncentracija kapitala. Meščani in kapitalisti. Imperijalistični in potlačeni narodi. Borba med francoskim in nemškim kapitalizmom. Vojni dobički — fantastična bogastva. Potapljanje malih in srednjih premoženj v morju velekapitala. Ideologija in resnični program nacijonal-imperi-jalizma. Narodno vprašanje (kapitalizem bodo zrušili potlačeni narodi pod vodstvom proletarijata). Versko vprašanje (interesi proletarijata v soglasju s temeljnimi verskimi načeli). Trgovski dobiček — materijalni temelj kapiializma. Socijalizacija trgovine. Reforma denarja. Organizacija socijalizirane trgovine. Nov davčni sistem (davek na stroje in prirodne sile in popolna osvoboditev kmetov ter nižjih in srednjih slojev od kakoršnihkoli davkov). Reorganizacija industrije ter zaščita kmetskih in drugih malih posestev in premoženj. Zaključek.
Knjiga je na prodaj v knjigarni Štoka v Trstu in v obeh slovenskih knjigarnah v Gorici. Opozarjamo na to knjigo naše politike, gospodarstvenike in sploh vse, ki se zanimajo za sodobna socijalna vprašanja. — Glavna zaloga knjige: D. Godina, Trst, Via Commerciale it. 8.
ZAHVALA
Povodom britke izgube, ki nas je zadela ob smrti našega ljubljenega »oproga, očeta, svaka, nečaka
iankeia Benko
nam je došlo toliko dokazov iskrenegr sočutja, da se čutimo dolžni izreči za nje najn iskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo darovateljem vencev in cvetja, osobju umobolnice pri Sv. Ivanu ter vsem onim, ki so spremili dragega po-. kojnLka na zadnji poti. Presrčna hvala vsem.
TRST, dne 16. junija 1924.
Rodbine: Benko, Švab, Tominc, Božič in ostali corodniki.
DAROVI
V počastitev spomina blagopokojne Nade ,dr. Sla viko ve so darovali svetoivanski podr. Šol. društva: Tončka kx Ludvik L 15, Germek
nosti papirjev, kar je dane* le privilegij. Anton in Trobec Vinko po 10 L, Kariš Josip,
upravnih svetov.	i Schmidt Hinko in Kolarič Josip po 5L.
Po inicijativi MnssoHnijeve vlade se je; Isti podružnici so darovali: Simpatična
sestala v Rimu konferenca za proučevanje dama, ker je dr Griža pogodil njeno « srčno
vprašanja izseljevanja. Udeležili so se je;.**®* * plesalci, ki so ž n,o plešah L 6;
i -ii ia » i i ,___«'punce v dvorani gradu Moccč za poklonjeno
zastopniki 39 držav, ki so razpravljali o	^ & Ludvik dobiček balincanja 6. t. m.
raznih vprašanjih, ki so v *ve*i z izselje- £ 2 in S. M. «scukal» nekemu fantu 0.30 L. vanjem, o prevozu, higijeni in zaščiti izse-
t*____ . t______t l • X___Si
tjenca, o izmenjavi informacij tifcočih se
Skupno L 72.30. — Srčna hvala vsem!
V počastitev spomina pok. dr. Nade Slavik
pogojev delovnih tržišč, o načetih, ki naj daruje družina Josipa Pertota iz Rojana L 30 vodijo vlade pri sklepanju tozadevnih i ca 2. podružnico Šol. društva, pogodb	Dr. rodgoroik in družina darujejo Šolskemu
Pregovori z Jugoslavijo za sklepanje tr- ^tvu L lOO, m sker L 50 mesto venca na Svh4e pogodbe«)	50 ^
odpor pn Italijanih, la »«Jwamjo «vo<nij ]&st/cvetia grob k> dr< N^di Slavik agrarnih, posebno pa mđustripkih proiz-j daru^ družina Alojzija Kodriča iz Sv. M. M. vodov iz Jugoslavije.	! spodnje L 20 sa otroški vrtec istotam. Denar
SledntiC naj omenimo le, da je vlada na- hrani Sol. društvo. V počastitev spomina bla-iožila Zveznemu kreditnemu zavodu za gopokojne g.čne dr. Nade Siavikove daruje vzpostavo Benečij (Istitato Federale di g.čna Milka Mankoč L 100 za vojne sirote. Credifco p« il Risorgimento delle Venezie), (Denar hrani Sol. društvo).
^ ^.uT^vnHom Ui «r» pooblaščeni da- , V počastitev spomin« pok. dr Nade Slavik
daruje obitelj Poln iz Gorice L 20 Sol. dr.
in ostalim zavodom, ki so pooblaščeni da jati predujme na račun vojne odškodnine z državnimi denarji, da Hkvidtrajo odškodnine in začnejo takoj a tozadevnimi operacijami.	Narodni gospodar.
ogrsfte krone . svstrijske krone
dinarji leji
Književnost In umetnost
Drago Gedinac Idealizem. Temeljna marke načela politične in ^odarske bojbe a | ^^ kapitalizmom. Samozaložba. Trst 1924.! žvirarsl<i franki
	0*03
9.0332	0.0332
. <58 20	6H «0
. 27.40	37.H*)
	10.50
	23*35
.127.50	128.50
.408.—	412,—
.1- 0.*»	10). HO
DRŽAVNI vpokojenec želi vstopiti h kaki tvrdki kot sluga, ali skladiščni paznik. Oseba zanesljiva. Naslov pri upravništvu.
765
SLUŽKINJA, mlada, se sprejme takoj. Zgla-siti se danes popoldne via Kandler 7, vrata 4.	766
BABICA, diplomirana, z dolgoletno prakso sprejema od 9—14. Govori slovensko. Via del Bosco 10, I.	764
KROJAČI4ICA, se da v najem ali proda. Naslov pri upravništvu.	774
MLADENIČ, od 16 do 17 let star, se išče za mlekarno. Via Fabio Filzi 17.	775
TRAVA- Velik travnik se proda Pojasnila via Romagna 16, II.
v Zavijah.
776
BABICA aviorizirana sprejema no3eče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori lo-vensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via LT j-lia 29.	542
KRONE, srebrne, Pondares 6, I.
plačujem po L 1.87.
f*>)
GOSTILNO, dobrovpeljano, vzamem v najem. Naslov pri upravniStvu.	761
in zlit fii
tem naslovom obširno socijalno-politično	_
razpravo o načelih politične in gospodar- j	^FfJI^Pfl J l
ske borb« s kapitalizmom. Njegova izva- J lik	9
janja siootjo na temeljnem in originalnem načelu, da je imenovana borba v bistvu in končni analizi — borba ideailtm z ma-terijaBzmom. V naslednjem podajamo na kratko glavno vsebino tega brez dvoma zanimivega novega dela v naši socijalno-politična književnosti:
Kulturni napredek — posledica borbe idealizma proti materijalizmu Razvoj
POSESTVO, v okraju Maribora, na južr.em pobočju Pohorja, (postaja južne železnice Siov. Bistrice), se proda. HLa, tri sobe, % oralov vinograda, približno 8 oralov njiv, pašnika, travnika, mladega gozda, črez ICO komadov plodonosnih sadnih dreves. Bogata zaloga ilovice za zgradbo opeke. Natančnejša pojasnila se dobijo pri M. V oi-njak, posestnici v Visolah pri Slov. Bi-atrici, Jugoslavija.	762
KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo dosti več kot po objavljenih cenah. Prodaja na dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-07.
76^
SOBO, prazno z uporabo kuhinje, v sredini mesta išče mlad par. Ponudbe pod «M!ad par» n-i upravništvo.	745
Plaiam vedno več kot drugI.
Zisstsrna AL
Trst« Via Mazzini 46.
(25
om. j.
Trst - l/in Artisti 9 - Trit
kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar
□ O □ODOODDDDOODDDD □□ □□□ D D □ D P □ D □ □ □ D □ □□□□□□□□
a< a a a a o
D
□
a o
a o
D D
a a a o o a o o
BAN
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZARA.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo
Jam6i italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite ▼ Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte In račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute, izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
v Dinarjih ter jih obrestuj« najbolje po dogovorit.
c* a o o o oppppoppoa
□ □ O □ □ DDDDD □ DPD ODODD □□□□□□□□□□OD □
podlistek
W. ColHni:
BREZ IMENA
(54)
Roman.
PETNAJSTO POGLAVJE.
Crez dva dni j« prispela rast od Pendrila, da živi Mihael Vanatoae i in da mu je ie piaaL	.
Po desetih dnevih teiketfa pričakovanja je prispel odgovor, ki pa ni bil pravzaprav ni-kak odgovor, ampak le poročilo, da je Mihael Vanslone pooblastil svojete »»topnika ▼ Londonu, naj sadevo reii- PooWa*tilo pa ni bilo popolno in zato je bilo treba pisati ie enkrat v Zurich.
To Pendrilovo pismo pa ig	i« oeko
drugo novost. Sin Mihaela Vansfcjeeja, Noel Vanstone, ki je bil Že mnogo l«t malo bolehn. se Je podal v London, d* ae posvetuje a zdravnikom, in je stanoval psi svojem stric« Georgu Đartraumu. Gospod Peodrit sa je podal takoj k njemu, da bi po sofaMti »vedel, kakšna pooblastila ie dal njegov oče rojema zastopniku. Gospod Bartrav f» Je prijazno sprejel, toda gospod Noel Vanatoae ga ni mogel sprejeti, ker je bil fte truden od poto-vania. Ni nreostalo drugetfa kakor čakati.
Kontno je prispelo tretje pismo, ki je na- , se je vsedel k oknu ter zabodel svoje dolge znanilo, da je priiel končni odgovor iz Zfl- ! parkiraste prste v svoja kolena in promMral richa.	i zdaj eno, zdaj drugo žensko. Enakomerno
Gospod Pendril ga bo sam osebno prinesel | kapljanje dežja v listju in neumorno tikanje Combe-Raven naslednjega dne.
Naslednji dan je bila sreda 21. avgusta, Vreme se je črez noč izpremenilo, solnce je vzilo za oblaki in okoli poldne je začel padati gost, droben in trajen dež na žejno zemljo.
Okoti tretje ure sta se podali gospodična Garth in Nora v jutranjo sobo, da bi tam počakali gospoda Pendrila in kmalu se jima je
ure je napravilo minutno molčanje te bolj mučno. Vsi so čutili olajšanje, ko je gospod Pendil začel govoriti.
«Gospod Clare vam je že povedal, da prinašam slabe vesti. Zelo obžalujem, gospodična Garth, da moram priznati, da je bib vaša bojazen bolj utemeljena kakor moje up; nje. Starejši brat je v svoji starosti ravno [ako trdosrčen, kakor je bil v mladosti. V vseh Ža-
gvipuua x cmuua iu aiumu jv jima	.	------ -------- / -------------
pridružila $e Magdalena. Crez dobre pol ure lostnih izkušnjah, ki sem jih imel o slabi c!o-so zaslišale znano škripanje zapaha na vrtnih veški strani, nisem naletel na taksnega 1- bi vratih. Gospod Pendril in gospod Clare sta bil brez sočutja, kot je Mihael Vanstone prišla pod pazduho pod istim dežnikom; od- «Ali hočete s tem povedati, da prevzame vetnik se je priklonil, ko je šel mimo okna, vse bratovo premoženje in noče ničesa pu-gospod Clare pa, ki je bil zamišljen, ni niče- stiti otrokoma svojega brata? je vp ; la •ar opazil.	gospodična Garth.
Nato kratek odmor, ki se Je vieksl v neiz- | «Za zdaj ponuja tako neznatno vsoto Je-mernost, brisanj« čevljev v predvežju, nekaj denarja, da me je sram jo imenovati,* jc < d-mrmrajočih vprašanj pred_dunni in vstopila govoril gospod Pendril,
«In za bodočnost?* •Prav nič.»
Po tem odgovoru sta gospodična Garth n Nora na eno in isto pomislila. Odločitev, ki je oropala obe sestri dedščine, je imela za t atlaško še eno posledico. Frank je moral pu-temtakem na Kitajsko in Magdalenina poroka ie stopila v ozadie.
sta, gospod Clare prvi. Stari moi je stooil takoj k miri, pogledal sočutno vse tri ženske In rekel: «S£abe novice. Jas sovražim govor ▼ ovinkih. V takih stvsrsk je najbolje biti kratek ta sato vam po vat na kratko: Slabe novioe.»
Gospod Pendril mu (s sledi), poda! vsem roko la sa vsedel k nifan. tfosnod Clare os