C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK PETEK HaroAnlna: ITALIJA ... Lir IHOZEttSTVO .... . . . > Posamezni Izvod 20 oen Uredništvo in upravništvo: Trst, Via M Letno poiletna četrtletno 10- 30.- t. aiolica 6’— 10 — 10-12 3 — 5,— Trst, 17. aprila 1925. — Leto VI. - Štev. 244. Glasilo Komunistične stranke Italije Dogodki v svetovni politiki nas učijo, da se ne da odpraviti kapitalističnega izkoriščanja potom sodelovanja z njim in njegovo demokracijo. Da se doseže zmago pravičnih teženj ljudskih množic, je treba revolucionarne borbe! 0 Šest let dela je že za nanii. Koliko iz-prememb! Za rasa ustanovitve Komunistične Internacionala, je bila Sovjetska republika, lo je naša prva trdnjava, šele šibka, proletarska država, ki je bila izpostavljena udarcem sovražnikov, ki so jo obdajali. Sovjetska zveza je sicer tudi danes obdana od sovražnikov, ki so pa postali krotkejši, medtem ko razpolaga ona danes s čisto drugačno silo kot pred šestimi leti. V prošlem letu pa se je tudi kapitalistični svet, kateremu je Kominterna napovedala neizprosen boj, kolikortoliko konsolidiral. Prva imperialistična vojna, kakor tudi prva boljše-viška revolucija, kateri so sledile nekatere meščanske polurevolucije, so sicer zadale kapitalizmu občutne udarce, pe pa zadnji smrtni udarec. Pot, po kateri mora hoditi sedaj Komunistična Internacionala, je posejana z mnogimi težkočami. V mnogih krajih se sekcije Kominterne nahajajo v enakem položaju, kakor se je nahajala ruska stranka v dobi med dverni revolucijami (1905.—1917.). Revolucionarni val se je polegel. Malodušnost, prehod k sovražniku — kdo izmed starih bojevnikov ne vidi v tem nekaj podobnega onemu, kar se je dogajalo v naši stranki, v periodi med 1905. in 1917. letom? Ne zapiramo oči pred to resnico. To opazujemo danes v vseh strankah. Na drugi strani pa bi morali'biti slepi, ako bi ne videli uspehov Komunistične Internacionale, kljub vsem težkočam. Pavel Levy se je odstranil, ampak Internacionala je obdržala nemško stranko, ki jo ni zlomila hladna jesen, pa jo ne norejo zlomiti niti silni viharji. Velika stranka, ki se razvija pod sovražnim ognjem, se vedno bolj utrjuje in postaja prava boljševiška stranka. Šel je tudi Frossard, ampak ostane v Internacionali francoska kom. stranka, ki postaja, vedno močnejša, ki se osvo-bojuje od reformistične ideologije, zbira to, kar je v francoskem proletariatu najbolj zdravega in ustvarja, prvikrat v Franciji, masovno boljseviško stranko. šli so gospodje Nevvbold in Priče, ampak kljub temu raste angleško komunistično gibanje pred našimi očmi ter postaja resna politična sila. Najbolj težavni problemi angleškega delavskega gibanja, to so problemi,, o katerih sta mnogo razmišljala Engols in Lenin, ti problemi se bližajo rešitvi. Leninove ideje so narekovale Kominterni dobro metodo, da povede angleško delavsko gibanje na pravo pot in kmalu se bo videlo, da daja to dejstvo Kominterni novo moč. Gospodje Hoeglund, ki so nam nekoč pomagali pri ustanovitvi Kominterne, so presedlati, so prešli k sovražniku, ker so zgubili upanje v stvar delavcev. Ravnotako so odšle od nas osebnosti kot Ilenrijeta Roland Holst. Pa ti odcepljenci ne morejo napravili vtisa na nobenega resnega boljševika. To so posamezniki, ki so bili slabo navezani na množice in ki zgubijo glavo takoj ko s« gibanje nahaja v težkem položaju. Oni ljubijo hitre in lahke zmage. Kljub temu pa se toirmnizam razvija in vkoreninja vedno bolj globoko med množice. Stranke Kominterne se vedno bolj utrjujejo, postajajo vedno boljše delavski- stranke ter se vedno bolj trdno postavljajo na leninistično podlago. Danes, ko je prišel revolucionarni razvoj v tišje vode, se izkazujejo pravi komunisti, pravi voditelji. Danes se stvarjajo predstraže, ki bodo igrale odločilno vlogo v življenju komunističnih strank. V teh zadnjih špstih letih je svetovna buržuazija posvečala Kominterni mnogo pozornosti. Ta poslednja se ne more pritoževati, da so jo njeni sovražniki zanemarjali. Nikdar poprej nas se ni napadalo tako sistematično in uporno kakor sedaj. Nikdar poprej »o ni izliva,lo proti nam toliko sovraštva kot ravno sedaj. Na čelo naših sovražnikov so je postavila angleška, konservativna, stranka, ki jo najmočnejša stranka buržuazije. Poleg tega se dela na. to, da se ustvari mednarodna protikomunistična zakonodaja. Proti komunizmu se organizira pravcato križarsko vojno. Ponarejevanje dokumentov postaja evropski, če že ne naravnost svetovni sistem, v Italiji,, na Poljskem, v Bolgariji, Nemčiji, Ameriki, Japonski, Indiji in drugod se muči in mori nase sodruge ter se jih obsoja na dolge kazni. Nič se ne zanemarja, za vtihotapljanje vohunov v komunistične organizacije. Mori se mlado bojevnike ter se vzpodbuja vsako socialdemokrati {'n o nesramnost, ki je naperjen« proli nam. Grozi se nam z ognjem in močem in v zadnjem času so nima niti obzira pred uporabo dušljivih plinov, proti komunističnim delavcem. Pa Je ni nobene sile na svetu, ki W bila v stanu uničili Komunistično Inter- nacionalo. Po vseh izkušnjah postajamo močnejši. V F. v ropi ni več neposredne revolucionarne situacije, tudi v Nemčiji ne. Danes smo v letu 1925., ne več' v letu 1923. Komunistična Internacionala, ki se ne boji pred resnico, pove to odkrito, brez nikakih ovinkov. Kljub temu pa ostaja svetovni položaj objektivno revolucionaren. Problemi nabližnjem in na daljnem Vzhodu, ki morajo igrati velikansko vlogo v osvoboditvi človeštva izpod kapitalističnega jarma,- dozrevajo takorekoč pred našimi očmi, veliko bolj hitro, nego smo upali. Komunistična Internacionala presoja položaj hladnokrvno. Presoja ga v njegovi celoti in se ne boji reči resnice. Ona pretehta resno vsak njen korak, deluje vstrajno pri pripravljanju revolucije. V kratkem roku, ki nas loči od petega kongresa, smo dosegli prve resne vspehe med kmeti, ter zaznamovali pričetek delovanja. v kolonijah. Oba ta dva dogodka sta velike važnosti. Naše komunistične sekcije, ki so se porodile iz socialdemo-kratičnih strank, niso bile v stanu, od začetka, zavzeti pravilnega stališč« v tmečkem in kolonialnem vprašanju. Niso takoj razumele, kakšna mogočna in odločilna rezerva za proletarsko revolucijo obstoji v kolonijah in predvsem med kmeti. Parola o mednarodni sindikalni enotnosti, ki je postala tako popularna v delavskem gibanju celega sveta, je tudi naša parola. Iniciativa za veliko delo pri stoj a leninistom. Vsak mora razumeti, da je to glavni, pogoj za razvoj delavskega gibanja. In vse to, kar vidimo mi novega in značilnega, v angleškem delavskem gibanju, je v tesni zvezi s to iniciativo. Peti kongres je dal sekcijam cilj in nalogo, da se boljševizira.jo. Da se to doseže, pa bo potreben gotov čas. Tudi v tem smislu ni bil potraten čas, ki nas loči od petega kongresa. Z večjim ali manjšim uspehom, z večjo ali manjšo žilavostjo, so se sekcije lotile dela, za boljševiziranje. Boljševiziranje duhov, boljševiziranje množic v naših strankah, to mora biti naš veliki cilj. Gospodje Chamberlaini, Macdon&ldi, Hendersoni, Eberti, itd., ti so napravili lo kar so le mogli proti delavstvu, ampak s tem pa so napravili tudi dovolj, da. more delavski razred razumeti bistvo boljševizma. Današnje zasedanje širšega izvrševalnega odbora Kominterne, lo je zasedanje, ki se more imenovati ožji mednarodni kongres, n.ora razpravljati o raznih zamotanih in težkih problemih. To so vprašanja, ki so takorekoč ozko spojena s samim življenjem in z sedanjim problemom akcije delavskih mas. V dobi, v kateri se mi danes nahajamo, so neizogibne zablode. Tn sicer zablode na desno, to je menjševizem, kakor tudi ultra (skrajno) -levičarske zablode, ki jih je Lenin imenoval «menjše-vizem narobe». Ker hoče Komunistična. Internacionala ostati zvesta Leninu, ohrani radi tega pravilno merilo ter bo tudi znala obraniti gibanje pred takimi ideologičnimi nevarnostmi. Učiti se. učiti! To je potreba, na kateri je Lenin toliko nastojal, v svojem zadnjem govoru, na kongresu Komunistične Internacionale. Vestno preiskovanje posebnosti gibanja v vsaki deželi; diferenciranja faktov, njih razumevanje, izkušenost v zavzemanju pravilnega stališča in tozadevnih enoglasnih sklepov in tudi primenitev teh sklepov, to je leninistični način delovanja. Lenin nas je posebno učil, da bodimo jako previdni v spornih vprašanjih delavskega gibanja. Toliko bolj moramo biti previdni danes, v tako zamotani in raznolični situaciji. Ljudje, ki imajo malo vere, naj le gredo! Nove sile probujajočega. se proletariata se neizogibno razvrščajo pod zastavo Komunistične Internacionale. *Na delo torej, pod zastavo leninizma ! G. Zinovijev. itn iinsin (Zasedanje širšega odbora Kominterne) Tekom zasedanja širšega izvrševalne-l ga odbora Kominterne, je sodr. Buharin izrekel o kmečkem vprašanju sledeči govor : «Čeprav je danes takorekoč v modi proglašati se za. leniniste in bojevati se proti trockizmu, je vendarle še mnogo so-drugov ki mislijo, da je kmečko vprašanje v razvitejših deželah postranskega pomena. To je popolnoma zgrešen nazor, ki se ga da označiti s trockizmom. Po Trockijevi teoriji se ne bi mogel ruski proletariat držati na v lasti, kot edinole s pomočjo organiziranega evropskega proletariata, v raznih deželah. Ta je popolnoma zgrešena teorija, kajti tudi po svetovni zmagi proletariata, nam se bo predstavljalo agrarno vprašanje. To, kakor tudi vprašanje pridobitve množic s strani proletariata, je sodobno vprašanje. Kolonialno vprašanje ni v svojem bistvu nič drugega kakor boj kmečkega elementa v kolonijah proti imperialistom, boj, prenesen v svetovno merilo, med mestom in deželo. Kmečko vprašanje in oportunizem Zmaga nad oportunizmom je najtesneje zvezana s kmečkim vprašanjem, zato ker so nadprofiti, ki se dobivajo iz kolonij, dovoljevali kapitalističnenlu razredu poburžujevanje boljšega sloja delavskega razreda. Kitajsko vprašanje je v bistvu problem v organizaciji odpora kitajskih kmetov proti imperialistom. Gospodarska važnost kmečkega elementa je ravnotako važna, kajti moč Anglije in Francije je odvisna od kolonialnih dežel. Tri odločilne socijalne sile V tem trenutku delujejo tri odločilne socialne sile: 1.) veleposestnigtvo in velika. buržuazija; 2.) proletariat; 3.) kmetje. Kmečki razred je odločilne važnosti, v odnošajih sile. Ne smemo pozabiti, da v najvažnejših industrijalnih deželah nimamo skoro nobenega vpliva na kmete. V Nemčiji sc kmetje nahajajo pod vplivom veleposestnikov, pa tudi v Franciji ni položaj boljši. Pridobitev kmetov Mi se danes nahajamo ob pričetkih našega dela, kar jo zares vznemirljivo, v eni periodi začasne stabilnosti. V tem pogledu je naša bilanca neugodna, predvsem ako se pomisli ,da je zavojevanje oblasti brez pridobitve kmečkih rezerv zelo problematična. Buržuazija sama je pripoznala važnost teh rezerv in zatije-vanja cele vrste meščanski h ekonomistov nam dokazujejo, da oni smatrajo kmeta kot oporo konservalorizma. V oj-na in povojna doba ste močno vplivali na kmota, spremeni vši značaj enega delu igtih, ki so manj navezani na osebno lastnino, ravnotako, kakor so te periode spremenile značaj prolut urim a. Samo- posebii umevno, je evolucija med kmečkim elementom počasnejša kakor med proletariatom. Moramo pridobiti revne kmete Današnjo dobo označuje boj med bur-žuazijo in proletariatom ter med kmečkim elementom. Buržuazija razumeva to mnogo bolje kakor komunisti in uporablja taktiko enotne fronte s kmeti, z namenom, da si jih pritegne k sebi. Fašisti in socialdemokratke delujejo tudi med kmeti. Buržuazija se trudi na vse mogoče načine, da «agrearzira» svet, da povzdigne poljedelstvo, na škodo industrije in to z namenom, da prepreči socialno revolucijo. Ona je mnogokrat tudi proti razvoju agrarne tehnike, zato da prepreči agrarni komunizem. Ona u-dejstvuje taktiko enotne fronte ter se pri tem drži realnosti, kakor dokazujejo to ograrne reforme, ki so vznikle š humanitarnimi nameni, pod pritiskom kmetov, ki vzbujajo pa vendar še iluzije med kmečkimi množicami. Na sploh, se bur žuazija poslužuje vseh sredstev, da si pri dobi kmete. Radi tega se ne sme smatra ti kmečko vprašanje kot bolezen komu ni Reakciji pa to ne zadostuje. Ona se hoče maščevati še na drug način. Kakor poročajo meščanski listi, so kapitalisti sklenili, da odpustijo iz službe 12 tisoč tujih komunističnih rudarjev. Tako se na čehoslovaškem ponavlja to, kar se je svoj čas dogodilo v Franciji, pod «domokratično» Herriotovo vlado, ki je dala izgnati italijanske in druge delavce, samo radi tega, ker so hoteli biti tudi v tujini zavedni, zvesti delavski stvari. Taka je «enakost» in «harmonija» med razredi, na Čehoslovaškem, o kateri govorijo trobila buržoazne demokracije. Kakor smo zadnjič omenili, je glasilo tržaških narodnjakarjov opisalo v rožnatih barvah češki ((demokratični« sistem. Gori navedena notica ji! gotovo praktični dokaz o «sodelovanju» med razredi ! In seveda tudi, kako se ((delavski zastopniki« (socializdajalci) brigajo za to sodelovanje! Položaj v Albaniji Albanska reakcija, ki je prišla na vlado s pomočjo jugoslovanske in mednarodne reakcije, je postavila, na čelo vlade Ahmeda Zogu tor ga tudi dala volili kot predsednika. Tako je vlast v Albaniji koncentrirana v njegovih rokah, iz Omladiosbe Iniernacionale Poročilo tajnika Vujoviča o nalogah boljše Oziranja Omi. Internacionale. Ena izmed prvih nalog, je spremeni te v Omladinske Internacionale v masovno organizacijo. V Zvezi S. S. R. sc je to že doseglo. Sodrugi v Franciji in /• nie-riki so se že podali na to pot. Ozirom na. poslabšanje položaja delavske mladine na zapadu, je neobhodno potrebno ojačiti med njo ekonomično delovanje: organizirati udruženja mladine, v različnih panogah industrije, sklicev« nje zborovanj mladine, organizirati stavke, ki jih morajo voditi omladinske organizacije. Neobhodno potrebna je agitacija za edinstvo profesionalnih organizacij in za to, da vstopi v nje omladina. Zelo važno je omla.dinsko delovanje v armadi in v floti. Neobhodno potrebno je, da se vodi nepretrgana kampanija razkrinkavanja imperialističnih nakan, kakor tudi, da se vodi boj proti grožnjam intervencije proti Zvezi S. S. R. Kar se tiče vzajemnih odnošajev proletariata do kmečkega ljudstva, je poročevalec rekel, da morajo omladinci delovali v lo, da si pridobijo vpliva med kmečko mladino. «Mi ne smemo organizirati posebne organizacije kmečke mladine, ampak jo moramo pritegniti v vrste 0-mlad. Internacionale. Šibko pa je delovanje med otroci. V pi-jonirskih organizacijah na zapadu se nahaja samo nekoliko desetin tisočev o-trok. Potrebno je pritegniti in organizirati proletarske otroke. Glavno vprašanje našega plenuma je vprašanje o leninski vzgoji mladine. Naša naloga je, da vzgojimo v naših organizacijah trdne marxiste». brez posla lačni in raztrgani/ In vse to ne, da bi on imel kakšen dobiček, ampak samo da izkorišča ubogo delavstvo, ter da se prikupi gospodarju. Svetujemo omenjenemu gospodu, da se spomni, na kak način in za kakšen vzrok so bili. njegovi starši z njim vred odposlani iz grofovske kmetije, katero so že njegovi predniki obdelovali in na kak način so se potem postavili v boj za doseči spet kmetijo, ali vse je bilo brez-uzpešno. Prišel pa bo gotovo čas ko bomo tudi s takšnimi pijavkami obračunali. In vam sodrugom pa kličemo: proč z izdajalci, kateri nam strežejo po življenju ! Proč z izkoriščevalci komunizma ! Živel komunizem ! F. K. II. Jugoslavija Zadnjič smo obširneje poročali, kako nesramno jo kapituliralo vodstvo 11RSS pred velesrbsko •'buržuazijo. Sedaj se v Beogradu pogajajo za stvoritev koncentracijske vlade, v kateri bodo mogoče v kratkem secleli nekateri radičevci in ker so radičevci priznali, med drugim tudi monarhijo se ne bo nazivala več njih stranka IIRSS (Ilrvatska republikanska, seljačka stranka) marveč 1ISS (llrvat-ska seljačka stranka)... Francija Demokratično-pacifistične iluzije so še enkrat pokazale svojo praznoto. Herriot je moral odstopiti. Glavni vzrok padca njegove vlade je bil ta, da je predložil načrt o prostovoljnem odstopu deset odstotkov na kapitalu v jjpid države. Koj, ko je prišel na dan ta načrt, so pognali francoski kapitalisti krik o boljševizmu Herriota so zapustili listi bankirji in industrijski mogotci, ki so ga do sedaj podpirali proti nacionalnemu bloku, ker so se bali, da bi imperialistična in trmasta šovinistična politika poslednjega škodila njihovim špekulacija. Kapitalist pa je dober kristjan, vrl patriot, če je treba včasih tudi «demokrat», le po mošnjičku mu ne smeste seči. Da bi popravil malo trhlo državno kašo jih je Herriot v tem smislu potipal in oni so mu odgovorili na Ijubeznjivo prigovarjanje s tem, da so ga zapodili iz predsedniškega stolčka, ker so dobri pa-trijolje samo tedaj, kadar jih to nič m stane. Komunistična načela so tudi topol pokazala svojo utemeljenost, namreč, da je treba kapitaliste razlastiti in jih potom proletarske diktature prisiliti, da povr nejo skupnosti bogastva, ki so jih iztisni^ li iz skupnosti v svojo osebno korist. Kdor zasleduje drugačno politiko dela le v korist kapitalistov. Tako je pripeljala politika nemške socialdemokracije do Ilindenburgove kandidature, v Angliji je pa Mac Donaldova demokralično-pacifi-stična politika pripravila tla sedanji' reakcionarno imperialistični vladi. Oprostitev Sadoul-a Sodrug Sadoul, bivši francoski stotnik, ki je bil obdolžen veleizdaje in obsojen na'smrt, ker je vstopil v vrste Komunistične Internacionale je na povratku v Francijo prišel ponovno pred sod, ki ga je oprostil. Nemčija Hindenburgova kandidatura za predsedniško mesto je vzbudila, tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Ako bi namreč zmagal Hindenburg bi t.o značilo zmago carske, imperialistične Nemčije, ki bi delala na to, da se maščuje nad ponižanjem, v katero so jo spravili zmagovalci — Antanta in da uresniči svoje imperialistične namein. Glasovi iz tujine BUENOS AIRES. Drago «Delo». — V olajšavo naših duševnih in telesnih bolečin se hočemo o-glasiti v našem listu in objaviti proletarskemu ljudstvu, kako se godi z nami tukaj v deželi, katero imenujemo Južno A-meriko. Z žalostnem srcem smo se podali v tujino, ali vendar premora ni s trebuhom za kruhom, ter smo tukaj sužnji in zaničevani ne samo od tujih kapitalistov, ampak tudi od domačih proletarcev, kateri so se doma vedno šopirili, češ da, so komunisti. Danes, v tujini se pa vidi, da. so kapitalistični zvesti psički kateri srkajo kri ubogemu in revnemu delavskemu ljudstvu. Stvar je sicer sramotna ali vendar faktična, da med našimi domačimi delavci, se nahajajo izkoriščevalci, kateri pri kozarcu vina trdijo, da so komunisti, a žal, da ne vedo kaj je komunizem in da ne poznajo najmanj komunistična načela. Niti oddaleč si nismo mislili, da je gosp. Franc K a r a r a od Boštjana, pristojen v Lokah, eden tistih bebcev, kateri misli danes ko se nahaja tukaj v tujini, da ni več sin briškega kolona, dosi-ravno jo moral zraven svojih starišev in prednikov biti suženj bliskih grofov. On se ne spominja več kako mu je bilo te-ško delati v trdi briški zemlji in koncem leta deliti svoj mali pridelek z grofom. Ker sam se ne spominja več', kako si je treba v potu svojega obraza služiti kruh, je tako podel, da sili svojim kolegam delati več kakor je človeku dostojno, ne da bi on imel kakšen dobiček od tega. Logično pa je da za. svoje nečloveško delovanje si je pridobil pri svojih gospodarjih gotovo prednost in da se še bolj prikupi, je prisilil delavce, da delajo mesto osem, enajst ur na dan vedno za isto plačo. Pred kratkim je tudi odposlal delavca, z dela in ko je gospodar hotel pošteno plačati delavcu svoj zaslužek je omenjenega gospodarja sam kritiziral, ne da bi imel ka j od tega ter s tem odtrgal delavcu na plači «en pesos», češ da ni zaslužil plačo katero mu je gospodar sam priznal in hotel delavcu pošteno plačati. Delavci trudni teškega dela, h kateremu jih omenjeni sili mnogo več kakor je človeku dostojno, s« ne počutijo da bi ga lepo pogledali ali pa bratovsko pozdravili, nato se on maščuje na ta način, da jim na kratko reče : «Vzemi jopo (kamižolo) in pojdi s trebuhom za kruhom«. Seveda ubogemu delavcu ne ostane drugega kakor, da vzame svoje delavske st race in da gre iz kraja v' kraj, da si poišče, lačen in brez denarja, novega dela. Zraven vseh svojih nepopisljivih del se mu še kolesca v glavi vrtijo in se širi, češ da je komunist ,mi pa ga. vprašamo in naj nam odgovori na ta dopis, ter naj nam pove: kateri pravi komunist je že silil delavcem delat črez mero, kateri komunist jo prigovarjal gospodarju, da ni treba tako velike plače, češ da delavci no zaslužijo in s tem tudi delavcem odvzel plačo, kateri pravi komunist je prisilil delavce delati enajst ur mesto osem dnevnega dela, za isto plačo, kateri komunist je odpustil delavce od dela, brez opravičenega vzroka, da so s» morali več časa klatiti v tujini Naša linija Vprašanje naše dežele je v ostri zvezi z usodo mednarodne buržuazne politike; ker so ravno objektivno-politični momenti, zlasti pri narodnih manjšinah širom imperialističnega sveta, bolj in bolj odločilnejši faktor za nadaljni razvoj revolucionarnega gibanja pri širših delovnih masah, se moramo tudi mi dalje časa ustaviti pri tem vprašanju, to toliko bolj, ker so v Julijski Krajini v pr- vi vrsti politični momenti najbolj zaostrili gospodarsko krizo in neposredno s tem ustvarili ugodne pogoje za razmah leve politične orientacije. Vzporedno z analizo tega vprašanja )K>mo podali lastno kritiko o narionalno-goapodamkem položaju, o vzrokih in razvoju te krize in, kar je za naš, nositelje revolucionarnega marsizma najbolj važno, začrtali bomo bojne metode, katerih se mora posluževati delavsko-kmečki razred Julijske Krajine napram svojemu razrednemu sovražniku. Dalje bomo ugotovili razmerje med nami in klerikalci. Gre namreč zato, kdo je smrt in življenje narodne manjšine, mi komunisti ali klerikalci, revolucionarno gibanje v okviru Komunistične Internacionale ali prero-ditvena Evropa v smislu krsčansko-so-cialisličnih načel, nasilni zlom mednarodnega imperialističnega kapitalizma ali e volu ti vn o skrahiranje kapitalistične družbo pod vplivom idealističnega sveta. Predhodniki utemeljitelji gospodarske krize V svrho širše orientacije o dosedanji vlogi Julijske Krajine v mednarodni bur-žuazni politiki nam pade že v prvem tre-nutku pred oči razvojna črta imperialističnih vplivov na Balkanu, ne sicer tista črta balkanske politike, za katero naša dežela očividno ni igrala velike važnosti, marveč koLosalna povojna imperialistična politika anglo-francoskih vlad, v čigar krog se je uravnalo tudi delovanje i-talijanske zunanje politike. S tega. stališča nam je soditi, ono «malo» zanimanje italijanskih povojnih vlad za pridobitev prelunorskih kolonij, kakor trobijo venomer nekateri buržoazni politiki. Julijska Krajina je ključ za italijansko ekspanzijo na Balkan in Srednjo Evropo ter za celotno nadvlado Jadranskega morja z italijanske strni in kakor ne more, n. pr. Jugoslavija prisvojiti francoskemu imperializmu Soluna brez Makedonije, tako so brezpomembni, da govorim« v širšem smislu, za Italijo vsi trgi na Balkanu in drugod, če nima istočasno v posesti naše dežele. So še drugi razlogi, ki so privedli do znanega londonskega pakta (1. 1915.) in do vojnih konfliktov med Avstrijo na eni in Italijo na drugi strani, kakor n. pr. konkurenčna bitka italijanskih luk proti Trstu in Reki, ali o-snovna črta ostane vedno ena in ista: da zadosti italijanska zunanja politika eks-panzivnim potrebam lastne industrije v svrho razdelitve interesnih sfer in političnega območja. Tu je jedro in bistvo našega vprašanja in naše usode. Kakor je na eni strani življenjska potreba italijanskega, kapitalizma, da obvlada Julijsko Krajino v vsem njenem obsegu in da jo politično upravno uvrsti v svoje meje, tako je na drugi strani ta realizacija nekak ‘(momentu mori« za gospodarsko-politično in kulturno snovanje vseh na tem ozemlju živečih Slovencev in Italijanov. Pod bivšo Avstrijo je tvorila Primorska naj-zapadnejii del države, naši produkti so imeli odprto pot v srednje-evropske trge, danes pod novim režimom tvorimo najvzhodnejšo pokrajino v državi, nnii produkti niso za na jug, na sever pa ne morejo radi kapitalistieueoa monopoliziranja carin. V tem je kardinalna točka Julijske Krajine, nekaka prirodna «ma-gnacharta«, ki s svojim.silovitim proti dolavsko-kmečkim obrazom in naravnost z dovršeno imperialistično protiljudsko politiko ustvarja vse nezadovoljstvo pri našem delovnem ljudstvu. Ta objektivno-politični moment, ki, visi kakor Damoklejev meč’ nad gospodarsko usodo naše dežele, je bil rojen v hipu. ko se je pojavilo trdo kopito vladajoče ekspan-zivn* politik* in liepom sdpo z udre/a- 2 DELO« njem gospodarskih tržišč. Vsi do tu opisani razlogi so vzrok, da se je delavsko kmečki razred Julijske Krajine, bolj kakor povsod drugod, otresel nezanimanja za gospodarsko politiko in vprašanja mednarodnega značaja in da je prešel po novi orientaciji v ofenzivo. Sprva tiho, skoro podzavestno se čuti ta leva orientacija v mišljenju, izvirajoča v prvi vrsti iz gospodarskega nezadovoljstva, ki v samem začetku nima. nobene konkretne forme, nobene določene politične linije, ki se poraja v pomanjkanju analiz sodobnega kapitalističnega gospodarstva in brez poznavanja najelementarnejših zakonov bodoče komunistične družbe, proletarske države, socializacije proizvajalnih sredstev itd. itd., ki pa se poraja vsled položaja, ustvarjenega v kapitalistični družbi in v prvi vrsti vsled groze, s katero gleda naš kmet v bodočnost, spoznavajoč moment proletarizacije pri malih kmečkih gospodarjih in neposredno s tem v zvezi, moment splošne delov ne krize v domovini izseljeništva, torej fakti, ki jih je povzročila egoistična kapitalistična družba v končni periodi naj hujšega izkoriščanja, V tem tiči tisto zgodovinsko kolo, ki mu dejstva sama razkrivajo laži — politiko meščanske inteligence; delovno ljudstvo gre naprej z defenzive v ofenzivo, z dezorganizacije v organizacijo, z malobunuazne poti v re-volucionarno smer. Boj za gospodarski obstanek se je raz vil v mrzlično sovraštvo. Kriza se je polastila takoj po aneksiji Istre, Krasa, Furalnije, Goriške- z Vipavsko dolino, Brdi in Soško dolino, bolj kasno, >a go tovo, idrijske okolice z vsemi kraji, kjer je dana. možnost za lesno industrijo. Srednji posestniki se nahajajo danes v isti situaciji kakor 22. leta mali kmečki gospodarji. Splošna delovna kriza, neznosni davčni režim (na Bolgarskem je prešlo v navado, da se zjutraj ali zvečer povprašujejo ljudje: katerega komunista so danes ubili? — pri nas pa: ali je prišlo kaj od davkarije?), reakcionarno ozračje, prenaseljenost dežele, do tu navedeni vzroki le pospešujejo že itak poostreno krizo. Med vsemi temi pa kraljuje objektivno-politični moment z neizprosno imperialistično-reakcionarno silo, porajajočo na drugi strani odporne sile v svrho zloma in nadvlade imperialističnega kapitalizma. Edina izhodna točka iz tega položaja je, da naš organiziran delavsko-kmečki razred v družbi z i-taljjanskim in ostalim mednarodnim dela vsko-kmečkim razredom stre imperialistične pogubonosne vplive in da potom proletarske diktature vzpostavi gospodarsko svobodo delovnega ljudstva. Nacionalni moment Vzporedno z gospodarskim koraka na cionalno vprašanje. Pri slovenski bur-žuazije se je nacionalni boj poplitvičil v oblačno kalužo, daleko od materialnega življenja, dasi je nacionalni boj le veren odraz gospodarskih razmer. Svetovna buržuazija zatira v narodnem pogledu manjšine le tam, kjer ima obenem gospodarske koristi. Češka, danska, švicarska buržuazija nimajo interesov, da bi zatirale nemške narodne manjšine, v nasprotnem smislu pa vodijo Jugoslavijo. Avstrija, Italijo tisto gospodarski in-terest, da si asimilacijskim potom pod vržejo Makedonijo, Koroško, Tirol in Julijsko Krajino. Kot smo že pri gospodarskem momentu omenili, je Julijska Krajina ključ italijanske ekspanzije na Balkan itd. in da se vsled krize, ki jo je poostril imperialistični moment, slovensko delovno ljudstvo upira, ker je to njegova gospodarska smrt, zato nas skuša italijanska buržuazija v najkrajšem času raznaroditi in z nas ustvariti dobre patriote, ki bi ne delali preglavice vladajočemu razredu. TO ODLOČA V PRVI IN ZADNJI VRSTI, DA NIMA SLOVENSKI JEZIK DOSTOPA V JAVNO ŽIV- Potovanje v nebesa Med raznimi nauki vere ali raznih ver posebno eden nauk vzbuja pozornost mislečega človeka in to je nauk o življenju po smrti. Da je to življenje po smrti samo domišljija, in fantazija tistih ljudi, katerim manjka znanost narave in njenih postav naj nam pričajo naslednje vrste. Misel na «oni svet« se je rodila objed-nem z mislijo na boga ali bogove v množini, kakor si jih je ustvarilo ljudstvo, ki je stalo še na nizki stopnji in si še ni znalo raztolmačiti narave in njenih prikazni (kot grom, blisk, vihar, vulkan, potres, itd.) drugače, nego, da je to v rokah boga ali bogov, ki si jih je vstva-rilo samo v svoji fantaziji in pred katerimi' se potem valja v prahu. Takoso nastali dobri in hudi bogovi in duhovi, za katere si je moral takratni človek vstva-riti v fantaziji seveda tudi prostor za njih bivanje, tako so nastala nebesa. Ta nebesa so si omislili nad zvezdami, ka mor pride tudi vsaki ki je bil priden (to se pravi, ki se je potrpežljivo dal izrabljati na tem svetu). To drži še dandanes pri ljudeh, katerih mi-el ji' lenu zn glo-bokejše premišljevanje. Dasiiuvno so nam zvozdoslovci že zdavnaj razdrli ta fantastični prostor, ta «nebesa» si tudi razni narodi vstvarjajo po svoje, ki so vedno podobna njih okalnostim, ker si človek o čem drugemne more vstvarjati misel kakor o tem kar ga obdaja. Tako si na primer misli Eskima nebesa kot velika snežna In ledena polja. Indijanec severne Amerike si predstavlja nebesa kot velike gozdove in dosti divjačine. Turek si predstavlja kot lepo dvorano kj»r lahko sedi na mehkem divanu in L JEN JE. V toliko smo se že gori orientirali ,da odraža nacionalni boj mate* rielno življenje, potemtakem ima resnično voljo za pridobitev nacionalnih pravic le tisti, ki se vsporedno bojuje za raztrganje vseh vezi, ki priklepajo delovno ljudstvo k tlom. Komunistična stranka Italije je edina, revolucionarna predstra-ža delovnega, razreda, predstavljajoča in vzporejajoča hotenju pravilno taktiko in način za dosego zmage. Moč njenih vrst bo naraščala vzporedno s poostritvijo na-cionalno-gospodarske krize, to nam dokazuje naše organizatorično gibanje zlasti na Goriškem, to nam dokazuje 10.000 kmečkih glasov pri zadnjih volitvah, k: se bodo tekom revolucionarnih bojev prelevili v zgodovinski dokument primorskega delovnega razreda, to nam dokazuje sijajen nastop slovenskih delavcev in kmetov v predrevolucionarni dobi v razumevanju diferenciacije obeh razredov, kapitalističnega in delavsko-kmeč-kega, v izoliranju slovenske liberalne in klerikalne buržuazije, ki je priznala v okvirju države lojalnost, to je pogin slovenskih kmetov in delavcev in v usvojitvi revolucionarne poti za vzpostavo proletarske diktature. Revolucija ni cilj, ampak pot, ki naj privede do cilja ! ftelas. o - — Česa so sposobna ..Izobraževalna društva".... Katarji morajo biti v silnih škripcih, če morajo pripoznata, kakor so se izrazili v njihovem trobilu, da vse delovanje izobraževalnih društev, njihovih namreč, ne izda nič proti rdečemu valu, ki se širi vse bolj in bolj. »Prijatelji ljudstva) vidijo, kako se jim majejo tla pod nogami, zato pa brcajo, v smrtnem obupu in priznavajo, da nimajo njih kulturna društva moči, da bi se zoperstavljala prodiranju komunizma. To zveni nekakom čudno, po vsem tem, kar se je čvekalo in pisalo o komunistih, «da jih ni več, da ljudstvo jim ne veruje več». Tako se tolažijo od časa do časa, vsi raznobarvni. «zagovorniki ljudstva«, črni in trobarvni. Zopet od časa do časa priznavajo, da komunisti so živi, in se tudi množijo, pa še kako ! Kako pa je to mogoče? — Čisto enostavno ! Tisto «zavedno, trezno kmečko ljudstvo«, ki je baje obsodilo komunizem, to ljudstvo čuti, kako kužen smrad se širi iz klerikalnih in liberalnih narod-njakarskih gnezd. Zadeve, kot n. pr. ((Jadranska banka«, «Kmetijska in vrtnarska zadruga«, nadalje poglavje o «avstri-jakantih«, zagovarjanje italijanske kolonialne politike, — sedaj, pred in za časa vojne pa gnjilih Habsburgovcev — in podobno, to j-e tista kuga, ki je prignala slovenskega delavca in kmeta v —-rdeči tabor! Zagovarjanje kapitalizma — raz prižnic; papeževa in kardinalska pisma, zagovarjajoča reakcijo; «božjii blagoslovi«: davki, takse, kanoni, bajoneti, za kar glasujejo vedno in povsod kutarji — to je tista «kuga«, ki odpira ljudem oči ! Ljudski gnjev — proti oderuhom, proti lažnjivim Kristusovim namestnikom in podobnim hlapcem kapitala, — to je tisti dušljivi plin, ki ga ne more prenesti ta gospoda ! Zaman bodo vse njih maske: krščansko socialstvo, «kultuma društva« in podobna šara... Ka| ie greh in kaj ni greh? «Edinost» je pisala, da je «Istarska Riječ« dobila dopis iz Pomerja na Poljščini, kateri pravi : «V nedeljo dne,25. januarja je čital naš župnik pred oltarjem in izloženim «Sv. zakramentom dopis v «Istarski Ri-jeei«, naperjen proti njemu. Opravičeval kadi iz nebeške pipe, medtem ga obdajajo večno mlade in nedolžne device, tudi vina se lahko napije ker ga na zemlji ne sme, itd. Toda obrnimo se do naših nebes krščanskih narodov. Po pojasnilu naših duhovnov sestoji «oni svet« iz dveh delov, nebeško kraljestvo ,in ne morda kakšno republiko), in pekel. V nebesih večno srečno življenje in v peklu večno trpljenje. V nebesa pridejo samo oni, ki so na zemlji točno spolnjevali «božje zapovedi«, vsi drugi pripadajo peklu. Te božje zapovedi so naslednje: 1. najprej moraš misliti da zemeljski življenje pravzaprav ni življenje ampak pravo življenje se začne šele na «onetn svetu« po smrti; 2. bodi ubog na imetju, ker prej bo šla kamela skoz šivankino uho, kakor bogatin v nebesa; 3. ne godrnjaj, bodi ponižen in z vsem zadovoljen, to se pravi, le pusti se izrabljati od tvojih izkoriščevalcec in časti tvojega «krušnega gospoda« in predpostavljenega čeravno te tepe in tepta z nogami ; ■i. bodi lačen in žejen in zebe naj te, da ne potrebuješ visokega plačila, da si tvoji vladarji.laglje. zidajo palače in si čim lažje v stvarja jo bolj udobno življenje ; 5. moli in delaj to se pravi a ko ne delaš pa moli, da ti ne ostaja časa, da bi mislil, ker sicer bi lahko premišljeval o družabnem redu ,utegnil bi poslati pameten in to je greh. (i. verjemi vse, kar te učit gosp. nune, naj si bo še tako neumno ; 7. blagor ubogemu na duhu, njih je ne bejko kraljestvo. — To se pravi bodi na svotu kolikor mogoče neumen, bolj ko si neumen, bolj zrel sl za nebesa.. Varuj vpraševati ali. dvomiti o tem kar ti pri* se je in napadal s tega «sv. mesta« neko tukajšnjo nedolžno osebo. Tudi je krivo navajal oni dopis. Tako je grešil pred oltarjem itd. Nižje pa: Človek ki izpred oltarja ne govori resnice, je sposoben tudi za druge nespodobnosti«. Tako je torej, ste slišali? Človek, ki izpred oltarja govori neresnico, je sposoben tudi za druge lumparije. Toda, se razume, je to greh, ako govori proti narodni gospodi. Ako pa gobezda o »nevernikih«, komunistih in barabah, se ga predlaga za odlikovanje ! Takoj ko jim je blagoslovljeni iz Pomerja malce stopil na njih narodni rep, so bili. koj vsi alarmirani, češ: «To ni duhoven, to ne spada na prižnico, ta Ko se v cerkvi ne sme govoriti, to je greh, tak duhoven je izdajica in podobno. Glasovi Vrtojba Protikomunistična gonja Težke in žulja ve so naše roke, kot so roke vseh trpinov. Težke so nase glave in polne skrbi za vsakdanji kruh ali razmere nas. silijo, da primemo pero in u opišemo, drago «Delo», naš položaj. Začnemu pri našem g. vikarju, ki je nedavno čital, da je namestnik Kristusov v Rimu razglasil, da so vsega zia krivi komunisti. Krivi naj bi bili zato, ker učijo, da pride vsak človek nag na svet, ter so nekateri nagromadili in :>e nagromadijo bogastva, ki jih ustvarjajo žulji delavca in kmeta. To bi bil tedaj svetel greh komunistov. Papež in vsi duhovni obljubljajo trpinom na drugem svetu boljše življenje a oni kljub temu uživajo vse dobrote in razkošje tega sveta, in ne čakajo na dobroto na drugem Delavec in kmet pa stradata in naj bi. se s tem zadovoljila ! Dalje očita komunistom, da so brezdomovinci, ter da razdirajo domovino. Atomu? Sebi gotovo ne, ker delavec in kmet nimata nikjer domovine, da bi ga ščitila. Domovina je za bogataše, grofe ii bankirje ter razne cerkvene dostojanstvenike. Za trpine so samo davki, vojaška služba in zapor. II koncu je prešel naš gospod vikar do zaključka, da zla so krivi nekoliko tudi domači komunisti, ter začel udrihati po nas in nam očital razne pregrehe. Za zgled nam je dajal »grozovitosti'), ki so jih napravili boljševiki v Rusiji s tem, da so obsodili par škofov na smrt. Mi vprašamo g. vikarja zakaj ni povedal tudi vzroka obsodbe? Mi znamo, da so skrivali cerkvene oblasti zaklade pred boljševiki, ki so hoteli z temi nabaviti kruha za stradajoče ljudstvo. Dalje nam je znano, da so razni duhovniki delali špijonažo na. škodo delavsko kmetske Rusije in v korist kapitalističnih držav, kljub temu, da bi se ne smeli — po samih vaših naukih — vtikavati v prosvetno politiko. Vsaka druga kapitalistična država bi bila bolj stroga v tem pogled.: Saj nam je znano kako je katoliška Avstrija preganjala nekatere duhovnike, ki so bili osumljeni, da ne mislijo v «av strijskem« duhu. To pa noče iti v glavo g. vikarju in tudi to ne pove, da da-jajo kapitalistični državniki, katere pod pirajo cerkveni dostojanstveniki, vreči v ječe stotine delavcev, samo zato, ker si upajo zahtevati škorjico kruha a’’, da bi se bolj človeško ravnali z njimi Tega noče povedati, ker je predstavnik tisti' cerkvene organizacije, ki seje od nekdaj zoperstavljala* vsakemu napredku ir. resnici in katera se protivi vsak) gospodarski pridelitvi, katera ne bi pred stavljala po božji volji ustvarjenja go spodarja in po isti, volji ustvarjenega sužnja. Svetujemo g. vikarju naj pusti komuniste pri miru in naj rajši uči Kristusovo poveduje g. nune, ker tudi on mora biti neumen, ako hoče 'v nebesa ! Ako izpolniš vseh teh sedem zapovedi, prideš gotovo v nebesa in duhovni tudi učijo: tembolj si trpel na tem svetu, tem večje ti bo plačilo na »onem svetu« in sedaj se morda še obotavljaš, da zavr-žeš človeško dostojanstvo? Toda kdor pa namesto samo moli tudi nekoliko misli, pride do sledečega zaključka: da vsi oni, ki te nauke učijo, jih sami najmanj izpolnjujejo in ravnajo celo nasprotno kje je pri njih prostovoljno uboštvo, kje ponižnost, kje molitev in kje delo? Nasprotno je pri istih bogastvo, čast, predrznost, lenoba in razuzdanost, in vendar bi morali ravno oni najbolj točno spolnjevati te zapovedi ker so menda gotovo prepričani da so nebesa. Iz tega pridemo do logičnega zaključka, da je stvar z «onitn svetom« tisti «baubau», s katerim se plaši nezaved-neže, da bi se jih čim lažje izkoriščalo. Zal je tudi še dosti komunistov, ki se še ne morejo popolnoma odvaditi teh zastarelih zapovedi in hodijo nekako iz navade ob določeni uri v cerkev in njenim maskeradam, dasiravon vejo in mislijo o stvari- čisto drugače. Toda lepa misel, katera se pa ne izpolnjuje podobna lepemu metulju z zalepljenimi peruti, zaprtem v Skatljici, namesto da bi imel svojo prosto in naravno pot. Toda, da pa ne boste mislili, da pride kar celi človek v nebesa, morda s cilindrom, frakom in lakastimi čevlji, ker to bi bilo najbolj omejenim tudi težko ver jeti1, so si omislili nekateri umobolni ljudje (Teologi) dušo, torej človek sestoji iz dveh delov, telo in duša. Duša je nevidna in brez telesa, torej za mislečega Človeka nič in ia «ni£» so n* moram« ba In glejte čudo ! Ko se pa po Vipavski dolini in sploh povsod nedeljo za nedeljo vrstijo take-le pridige, seveda samo proti komunistom, je vse dobro in vse prav, noben izmed njihovih časopisov se ne zmeni za to, še vsi celo hvalijo take duliovneke :«Takf bi morali biti vsi«. Saj menda Kristus ni rekel «Bratje, ljubite se med seboj« in ni rekel «Pojdite in učite vse narode v mojem imenu«. Potemtakem ni nikako. čudo, ako vlada sovraštvo med enim in drugim narodom in podobno. Pa le dajte čez nas, vi Czernoch, Ilerriot in Beneš, Pašič in vsi drugi. Mi niti naših čevljev ob vas ne obrišemo. Na uho pa vam povemo: «Ču'jte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva, ko bo padlo na vas naše maščevanje ! » Oskar. dežele resnico. Delavec in kmet imata glavt polno skrbi zaradi, draginje, davkov, brezposelnosti itd. in nimajo časa, da bi poslušali njegove prazne čenče Us*vard' si hočeta boljše življenje in ne čakat < na obljubljeno posmrtno življenje, kakoi ga tudi g. vikar ne čaka. 0 stavb, zadrugi in obž. volitvah V nekem svojem članku je «Goiv?ka straža« napadla ((komunistično« stavb, zadrugo v Dol, Vrtojbi. Na istega opozarjamo : 1) Komunisti smo proti vsakemu iz koriščanju naj pride od katerekoli strani 2) Komunistični stranki ni ničesar znano o kaki komunistični zadrugi v Dol. Vrtojbi. Ako je pri zadrugi par naših simpatizantov s tem ni rečeno, da je. ista komunistična. In sploh je znano, da je pri zadrugi večina na nasprotni strani in to še posebej na, vodilnih mestih, 3) Zadruga naj sama uredi svoje posebne stvari. Kakor se bo ravnalo pri njej krivično napram enemu ali drugemu članu, tedaj se bo stvar lah^c obsojala. To je naš odgovor v zadevi zadruge. Ako bi bilo samo to, bi sploh ne odgovarjali dopisniku, ali ker se mu maje občinski stolček in se mu zdi, da se ob prih. obč. volitvah tudi zvrne, se za',rta va v komuniste in jim očita i-azne laž-njive reči, kakor to, da se bahamo, da bomo vzeli pri prih. volitvah občino v svoje roke ter napravili iz nje molzno kravo. Povemo mu, da se ne ho komuni s' nikdar bahali, tudi ako pride do tega. Dalje vemo, da zamore komunistična večina jako malo storiti v prid ljudstvu, dok;er si ne izvojujeta kmet in delavec tudi politično oblast, pod praporom sovjetov. Kar se pa tiče molzne krave povemo tu, da niti od daleč ni komunistom na tem, da bi izkoriščavali občino v zasebne interese, kakor je to navada pri dopisnikovi in vseh drugih buri 'aznih strankah. Sledeč svojemu programu, hočejo komunisti, da vladajo v občini delavci in kmetje (in ne morda oštirji, bo-tegarji in duhovniki )v korist več'ne Občinarjev, to je delavcev in kmetov Če bo treba bomo še spregovorili o «molzni kravi«. Abec v imenu več delavcev in kmetov. Čežarji pri Kopru Po dolgem času se tudi mi oglašamo. Tudi v naši vasi se je razširil duh komunizma, ker ljudje vidijo, da je ta pravi duh delavca in kmeta, a vsi ga ne spoznajo, ker so še slepi, ker ne vidijo, da nas pelje po pravi poti naprej. To so tisti neumneži narodnjaki. Prišel pa. bo čas, ko jim bo prišla voda pod noge, tistim narodnjakom v naši vasi. Torej Če-žerani vam kličem: Proč z narodnja- štvom 1 Živela svetovna revolucija! Živel duh Leninov ! viti', tudi nam je nemogoče misliti o užitku v nebesah ali trpljenju v peklu breztelesne duše, ker užitek ali bol čutimo skozi živčevje brez katerega je nemogoč tudi vid, čut in posluh. Zato je nemogoče misliti čut dobrot ,ali čut strašnega trpljenja v peklu, kjer je menda celo škripanje z zobmi, toda kje bodo tisti zobje??? Kje je tisti «oni svet«? Prej je bilo to vprašanje bolj lahko rešeno, ko ljudje še niso imeli znanstva o ogromnem vesoljstvu. Marsikateri: si danes misli, da je ta prostor nad nami nebesni obok — ker pravi nune tako -— iti na tem oboku so nebesa. — To bi bilo nekako tako, kakor se vidi v trgovinah tisti, stekleni zvon, ki je poveznjen črez sir, tako nebesni obok čez zemljo, o katerem se je prej mislilo, da je velikanska plošča a ne okrogla kakor se je našlo pozneje in je bilo «popovstvo» proti temu odkritju, kakor sploh proti vsaki izobrazbi, ker dobro vedo, ker pri' tem zgublja njih vera kredit. Človek je torej odkril solnčne žarke in njih lastnosti, iznašel je daljnogled, teleskop itd. in njegov pogled je prodiral v daljne daljave nebeškega oboka, iskal je morda tudi nebesa in ni jih našel. Brezkončni prostor se je razprostiral z brezštevilnimi velikanskimi telesi, vidni s prostim očesom kot svetle zvezde. Začudenjem so gledali> Galileo Galilei, Kopernik us, Kepler, Giordano Bruno i dr. da je tudi naše solne e, nafta zemlja, in luna taka, prosto, sama na sebi viseča ogromna kroglja, ki s strašno brzi.no drvijo po svojih natančno določenih potili v vesoljstvu a o kakih nebesih nobenega znaka. Vesoljstvo brez začetka in konca in brez meje. Tako so naši popi agubili nebesa, kalt»- Iz Vipavske Doline Danes se hočem baviti nekoliko s kr-ščansko-socijalnimi kapitalisti. Kako čudno zveni «socijalni kapitalisti«. Kakšno nasprotje in vendar je resnica. Poglejmo. Vse naše cerkve, vsi naši cerkveni pa troti i so veleposestniki. Čudno. Kipi in lesene cerkvene podobe naj bi bili veleposestniki', ta je pa že «bosa», boš rekel in vendar ni. Vsi naši leseni in kamniti pa-troni posedujejo, skoro da, v vsaki občini, več zemlje kot 5 do 10 najboljših posest n ikov-faranov. Kdo pa. to vživa boš vprašal? Kipi gotovo ne, pač pa so to tisti krščanski socijalei, katere sem zgoraj navedel, in to so črnosuknjarji. Vsi svetniki so samo firma pod katero se prav po kapitalistično gospodari. Vprašanje nastane, kdo to zemljo obdeluje, saj znano je, da so črnosuknjarji gospodje in se ne pečajo s takim plebejskim in umazanim opravilom? Kdo drugi kot kmetje so tisti, ki. tlačanijo po patronskih zemljiščih in dajejo, ne desetino kot nekoč, temveč petino in še več. Navadno pridejo bolj lepi zemljiški kosi v roke farskim podrepnikom, tako-imenovanim cerkvenim odsekarjem, po najnižji najemni ceni, slabe kose pa drago plačujejo najrevnejši med revnimi. Kako vzvišene so krščanske ideje na papirju, v teoriji; kako podle in kapitalistične v dejanju. S prižnic se izliva gnojnica in blato na vse kar resno in pošteno misli, Kristuso- vi nauki pa leže zaprašeni in pozabljeni po farovških omarah. Važno bi bilo izvedeti, ali so gosp. okoli ((Goriške Straže« za razlastitev cerkvenih premoženj in razdelitev istih med resnične obdelovalce, ali so temu nasprotni; torej nasprotni tudi krščanstvu, ki je bilo po Kristusovi smrti proti kapitalu in ravno vsled tega preganjano po rimskih velikaših. Živeli so celo v komunah kot uči zgodovina. Govorimo odkrito, ker je logično, da so kapitalističnega naziranja in da se skrivajo pod firmo kristjanov samo, da mečejo pesek v oči fanatičnim njih političnim privržencem. Stvar, katero sem načel, pa je jako velikega gospodarskega pomena, ker je pri nas nad 10 od sto zemlje cerkvena in morda, na nekaterih krajih tudi do 20 odstotkov in več. Mi moramo ljudem odpreti oči, da se ne bo še nadalje tako nemoteno sleparilo pod firmo vseh svetnikov. Kozak. Ilirska Bistrica. V soboto 11. t. m. je podlegel Škrlatici v cvetu mladosti, 20 letni Franc Novak. Bil je član tuk. Omladinske sekcije in nadvse vrl in navdušen sodni g. Nekaj opazk glede dopisov z dežele Drago «Delo»; —-Najprej te prosim od zamere ! Ti me že dolgo časa poznaš, ker sem tvoj star dopisnik. To pa ti moram «očitati», da me napraviš pri vsakem dopisu, bolj učenega, kakor sem v resnici. Če bi se šlo samo zaradi mene, bi še ne bilo toliko napačnega. Ampak jaz poznam in mene pozna osebno več dopisnikov. In tl potakneš gotovo tudi po drugih dopisih pavova peresa tvoje učenosti (pa brez zamere). Stvar pa je sedaj taka, da čeravno se mi dopisniki med seboj osebno poznamo in to je slabo — med seboj kot dopisniki in tudi drugi naši strankini delavci nas kot take ne poznajo. Viš, kako jo lomiš tudi ti s svojo učenostjo (pa brez zamere). Vem da porečeš, ampak kaj porečejo «ljudje», če bom priobčeval vaše klobasanje? Če so dolge klobase, kar odreži proč en kos, zato pa imaš uredniške škarje. Ampak naše okorne izraze le pusti kakor so le. Če je kak velik pogrešek, daj mu odvezo; politične napake nam lahko popraviš pod črtico. Le na tak način bomo i-meli mi, drugi o sebi, in drugih jasno ra ne morejo več prav najti in so iz maščevanja najditelje in odkritelje, naše predbojevnike za človeško dostojanstvo sežigali na gromadah in jih morili na razne grozne načine (beri o inkvizicijah v časih ko je imelo duhovstvo neomejeno oblast). Toda tudi peklu se ne godi dosti bolje. Misleči človek je preiskal peklenska. žrela, v obliki bruhajočih vulkanov) in odkril, da so to naravni pojavi. Preiskal, je tudi material, ki ga bruha vulkan in je tudi dognal, da so to samo sno- vi iz katere sestoji naša zemlja, kamenje, basalt, porfir, granit itd. samo še nobenega peklenskega kotla ni vrglo ven in tudi ne kljuke ali vil za ogenj. Toraj tudi peklenski gospodarji so delegirani in brez dvoma se zgubljajo in plašijo samo še v glavah nevednežev. Sedaj naj nam pomaga še matematika o neprisotnosti neke meje v vesoljstvu, za katerem bi se morda nahajal prostor za nebesa. Skusili bomo s pomočjo matematičnega in astronomnega napredka v vedi, samo v duhu potovati v ledeno mrzle daljave vesoljnega prostora in poiskati «nebesa«, pripraviti se moramo na velikanske daljave in na ogromno dolge čase. Že na zemlji so visoki' daljave, na primer «equator» (premer zemljo) >100 milj Toda ta največja, daljava sveta izgine v primeri z daljavo do najbližjega telesa v vesoljstvu «.lune« v malenkost, l.una je 50.000 milj od zemlje oddaljena, sobice je od nas oddaljeno 20.000.000 milj in tudi ta daljava je zelo majhna v primeri z daljavami drugih teles ali zvezd od naše .zemlje v solnčhem sistemu. Solnčni sistem: v centrumu solnce s planeti kateri ga obkrožujejo. Teh je osem: Merkur, Venus, naša Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Naptuu, ki jo najbolj o