Št 42.
V Gorici, v soboto dne 26. aprila 1913.
Tečaj XLM
Izhaja d?akrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane ifl^tet0<H V, leta    .   .   .   „  5«-*/4   ¦»'•..   » S-50 Posamične Številke stanejo , ;. .     .,» vin.'   -***
Ha naročila brez donoslane naročnine se ne osiraino.
Telefon it. 83.
"Vse za narod, svobodo in napredek !< Dr. K Lavrič.
ITrednldtvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7
v Gorici v I. nadstr. ha desno.
ITpravniStvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Stati) pline .Htn ustalil .
Ustanovilo se je »Slovensko politično društvo v Gorici«. Ustanovni občni zbor se je vršil v četrtek 24. t. m. »pri zlatem jelenu« v Gorici. Razposlanih je bilo le določeno malo število vabil, 'ki so pa dobiia povsem povoljnega odziva z osebno udeležbo in pismi in se je konštatiralo, da število priglašenih članov že daleč prekaša za ustanovni občni zbor poleg"'prir-vil potrebno število.
Občni zbor je oitvoril in vodil dr. Karel Podgornik. Pozdravil je navzoče, povdaril društva blag namen, skrbeti za Občni, blagor goriških Slovencev. Obstoječo desorganizaeijo so vročili tudi znani dogodki na gospodarskem polju. Uspehe se more doseči z energičnim delom. Da se odpomore sedanjemu položaju, za to je dosti dobre volje; zanimanja ni malo, iz skupnega zanimanja in dela pa se rodi dober sad.
Prof. K o š n i k je imel na to obširnejši govor, ki se je pečal z našim napredkom v narodnem oziru, s šalami, pomenom goriškega mesta. V narodnem oiziru napredujemo. Uspehi so tu. V Gorici je najljutejši boj, ali dosegli srno uspehe pri ljudskem štetju, pri volitvah, pri okr. bolniški blagajni. Položaj treba izkoristiti. Naše meje so stalne, manjšine vstrajajo in se gibljejo. Nemci imajo vso zaslombo in se utrjujejo; posebno jim je zaslomba železnica. V šolskem vprašanju treba še mnogo spopolmti; najslabše s šolo je v Gorici. Govori o časopisju, o »Soči« in »Primorcu« ter poziva na razširjenje in agiti.rahje za lista. Zaključi s pozivom: da naj se strnemo v dolgo falango in damo tako Slovenstvu v Gorici oporo, da niso bile zaman naše sanje o Gorici.
Dr. P u c omenja, da se je predgovor-nik omejil na šolo in Gorico, on pa razloži pomen in namen društva, ki mu je narodno in gospodarsko delo pred vsem. Upoštevati moramo, da* smo brez vodstva in niti napredna niti kmečka stranka pravzaprav ne obstojate več. Treba pa nasve-
tov v političnih in drugih stvareh. Težko je bilo najti obliko primerno gledč na sedanji položaj. Organizacija pa mara biti, za narodno in gospodarsko delo najbolj potrebna. Zato se je ustanovilo politično društvo, ki naj združi naše ljudi pri političnem in gospodarskem delu. Treba pa bo nekaj časa 'tudi, da se popravi, kar se je zagrešilo... Govornik povdarja potrebo prispevanja v namene društva: Če socialni demokratje žrtvujejo za svojo organizacijo staLe mesečne prispevke, bodo lahko storili to tudi naši pristaši za svojo politično organizacijo. Brez denarja ni boja. Pristašev pa imamo dosti in s previdnim delom smo v doglednem času zopet lahko politično krepki. Delo društva bo, da spravi v red organizacijo, združi pristaše; zato ne sme nihče obupavati, le skupno na delo na demokratični podlagi. Glede Gorice omeni .govornik, da je ključ do celega vprašanja v deželi.
Govorili so na to in debatirali župan Medvešček, dr. Puc, dr. Podgornik, župan Vran, dr. Dercani. Pojasnilo se je potrebno in spregovorjena je bila odkrito marsikatera pametna beseda.
Društvo šteje 10 odbornikov in 10 namestnikov. Za predsednika je bil izbran dr. Karel Podgornik, odvetnik v Gorici. Ko se odbor konstituira, priobčimo tudi druga imena.
Položeno je zrnje, ki naj da obilo dobrega sadu. O društvu bomo še pisali, is-totako o našem političnem položaju v deželi in sploh povedali vse potrebno, da bo jasno vsej naši javnosti, kaj hoče novo politično društvo, kako je potrebno goriškim Slovencem, ki naj pristopijo v obilnem številu, da bo sledil smotrenemu delu dober viden uspeh.
Somišljeniki, na delo!
Iz pravil »Slov. političnega društva«.
§ 1. Slovensko politično društvo v Gorici je ustanovljeno za Slovence na Go-riško-Gradišoanskem in ima sedež v Gorici.
§ 2. Namen društva je razširjati politično izobrazbo med slovenskim ljudstvom, braniti njegove narodne   pravice,
POTAPENKO: ,
Generalova hči.
Prevel: A. IVI. (Dalje.)
»Ne reci, da mi tvoja izpoved ni koristila: to ni res. Ako bi ne bila spoznala tebe, bi ne »poznala resnice. Ako bi ne videla tvoje duše, čiste, ipravične, polne ljubezni, bi se zopet vrgla v vrtinec praznega, brezčuvstvenega življenja. Zdaj pa ne morem tega, ker vem, kako je to življenje, zakaj spoznala sem drugo. Ne, Klava, ti si storila svoje z menoj, storila si, kar si mogla...
Torej tudi tam ni drugega kakor praznota, puščoba. Kaj pa je "to? Živeti na svetu kot klavrn stvor od dela, v katero sam nimaš zaupanja, in samo zato, da ješ, piješ, da se oblačiš in da imaš toplo bivališče, živeti zato, da ne umreš, — ali je to vredno? Vrteti se v sladki praznoti, preganjati s<g za srečo, ki je istotako blesteča in mineva, kakor je ona solnčna lisa od ogledala, ki k> otrok igraje se premika po steni! On samo draži <oči, drogi otroci vse pode za liso; ko pa okrene ogledalo, — je ni več.   Ne, to res ni vredno.
Kaj pa je potem vredno? Odgovor je jasen; in ti, Klava, mi ne ugovarjaj, zakaj bilo bi brezuspešno.
»Čakaj, to še ni vse. Kako je bilo s teboj? AH je bilo tebi lahko biti požrtvovalna? Ali se tvoja 'duša, ko se je udala požrtvovalnemu delu, ni bodla z navadami od detinstva, razkošja, bogastva, okusa? Ali nisi molče trpela, ko si morala bresti po blatu, da si gledala vso to preprosto, odATačajočo siromaštvo in nad-ložnost? Ne reci, da nisi! Mnogo si trpela, in to ti je tudi skrčilo življenje... Odkod pa si dobiia to bolezen — sušico, ki te je spravila v grob tako zgodaj? Odkod? Ne, ne daje se požrtvovalnosti izastonj one.mu, ki ima iljubezen v srcu. Ti pa si jo plačala s svojim življenjb.n ...
»To je vse. Z življenjem si plačala požrtvovalnost, jaz pa ibam plačala zato, ker nisem vstvarjena zanjo. Odkar isem spoznala tebe, tvoje življenje, tvojo dušo, ni zame življenja tev?m tega. In glej — mirna sem, srce mi bije jednakomerno. To je zato, ker sem Že mrtva, v duši mi ni ničesar živega več. preostaja samo še, da izvršim formalnost. Nikogar ne preklinjam, nikogar ne dolžini krivde, — naj živi, kdor more, s svojim nizkim, brezciljnim, brezmišelnim življenjem!...«
delovati na to, da se povzdigne njegova narodna zavest in da se izboljša gospodarsko-stanje vseh narodovih slojev.
§ 3. Da doseže ta namen, vporablja društvo vsa zakonito dopuščena sredstva: zlasti prireja na raznih krajih Goriško-Gradiščanske občne zbore, sodeluje pri volitvah v javne zastope, vlaga peticije in uloge,, sklicuje shode in ankete, podpira in izdaja časopise, knjige in brošure ter ustanavlja gospodarske in prosvetne organizacije.
§ 4. Svoje stroške pokriva društvo s prispevki članov, z dobrodelnimi doneski, darili in volili.
§ 5. Društvo je ustanovljeno, kadar mu pristopi vsaj 50 društvenikov in kedar se izvoli odbor. Društveni član more biti vsak polnoletni avstrijski državljan moškega spola, katerega sprejme odbor, odbor pa lahko sprejem odkloni, ne da bi navedel vzrokov.
§ C. Vsak član, ki pristopi, se obveže s pristopnico katero podpiše,    plačevati .| članarino, dokler bode član društva, najmanj pa za eno leto. Visokost članarine določa odbor.
g 8. Vsak član ima pravico: a) udeleževati se društvenih shodov in zborovanj, b) govoriti na zborih, staviti vprašanja in predloge, glasovati, voliti in voljen biti.
g 9. Vsak društvenik irna dolžnost: a) pospeševati in podpirati po svoji moči društveni namen, b) ravnati se pozboro-vih in odborovih sklepih, c) plačevati v redu članarino, d) podpirali društveno časopisje, zlasti s čitanjem, razširjanjem in naročanjem.
Iz § li. Redni občni zbor je sklicati praviloma vsako leto vsaj pa vsako drugo leto; čas in kraj zborovanja določa odbor.
Iz § 13. Občni zbor ima pravico: D Voliti društveni odbor, in sicer" predsednika, 4 podpredsednike, 5 odbornikov; dalje izvoli 10 namestnikov. Predsednik, vsaj 3 odborniki in 3 namestniki morajo stanovati v Gorici.
§ 14. Opravilna doba odbora traja 2 let>. Dokler se ne izvoli novi odbor, oskrbuje stari društvena opravila.
§ 15. Odbor voli izmed odbornikov tajnika in blagajnika ter rešuje vse   dru-
štvene posle, v kolikor niso pridržani občnemu zboru.
V direktivo svojega poslovanja si še-stavi v prvem poslovnem letu poslovnik, ki je do izprememibe obvezen \ za nadalj- x ne odbore. Ako odbornik odpade, stopi mi njegovo mesto namestnik, katerega določi odbor.
Iz § 16. Občni zbor in odbor sklepata z nadpolovično večino glasov; pri jedna-kosti glasov odloča glas   predsedujočega.
Volitve se vrše z listki ali pa, če ni ugovora, z vzklikom. Pri enakosti gsasov odločuje žreb.
Odložila je pero in zaprla knjižico. Obraz ji je bil bled, otrpel, brezstrasten, tako da je bila zares podobna mrliču, katerega sili neka neznana sila, da se mehanično premika. Pristopila je k malemu kovčegu, odprla ga, poiskala v njem škatljo, odprla Še to z malim ključem, pobrskala po nji in našla revolver. S sigurnimi kretnjami je dela naboje na mesto, spravila revolver v žep in zaklenila škatljo in kovčeg. V cerkvi je baš bila ura jednajst. »Vsak čas se vrne mati. Treba se je požuriti. Ne bi marala v njeni prisotnosti ...« Tedaj pa jo je zadržala nova misel:
»Dobro, tako sem sklenila. Zdi se mi, da drugačne odločitve sploh ne more biti. Ali tako je treba — čemu naj hitim tako? V meni je še vedno utis one strašne slike, katero sem videla pri Stjepanidi. V sobi je vroče, soparno, dušeče. Sprehodim se nekoliko, da se malo nadinam hladnega zraka, da vidim rečico, zvezde, drevje, obsverijeno, kopajoče se v mesečini... Morda me to osveži, pa sklenem nemara kaj drugega. Zakaj življenje se ne vrača, se daje samo enkrat. Morda je bilo vse to, vse te misli, ki sem jih napisala, samo blodnja.«
Skader -- padel.
V torek zvečer so že kazala zadnja poročila, da sedaj pa res utegne končno pasti Skader. V sredo dopoldne pa je dospela v Gorico vest, d a j e S k a d e r p a-d e l. Od ust do ust je šla ta vest in se je raznesla hitro po deželi, Marsiketfo seveda ni hotel verjeti, ker ni padel toliko časa, ker je trdnjava trdovratno vstrajala in ker smo culi, da Srbi odhajajo izpred Ska-dra. Vendar se je vest potrdila: Skader je padel,
Črnogorec je bil skozi stoletja in stoletja oborožen; s puško in haiftlžarjem se je boril s sdvfagom; trpe! in'umiral. Všled te dolgotrajne borbe je postal junak, hraber, samozavesten človek. Narodna pesem je opevala ve^ne boje z dušmaninom in kovala je v zvezde junaštvo in srčnost sinov Črnegore. Črnogorski otrok je poslušaj pesem in učil se, peti jo. Sin za očetom, vnuk za dedom, ne sme zaostati za njim, še prekositi ga mora v jojni slavi. Komaj more 'črnogorski otrok dvigati ročice, jih dviga po puški in po handžarju. Iz materinih ust čuje popevke o slavnih junakih. Majka ga uspava, pojoč mu bojne pesmi iz davnih časov; ko ga pestuje ali za roko vodi, mu govori o hrabrosti črnogorskih junakov, dostavljaje: ti ne smeš zaostati za njimi! Z materinim mlekom vživa (življenje, hrabrost in junaštvo, ponos in pogum. Od majhnih nog do groba ga spremlja pesem in tradicija junaštva. In tako postane junak, kakor veli pesem
Ugasnila jeluč in odšla. Zunaj je bilo tiho, kakor preje. Popov dom je bil razsvetljen še vedno. Danes je torej tam veselje zelo močno. -Manjička je šla proti cerkvi. Pot je vodila namreč tako, da si moral iti mimo cerkve, ako si hotel k reki. Hodila je hitro, prizadevajoč si, da se nadiha čim več zraka, kakor da ji je nekdo zapovedal to.
Prišla je do cerkve in hitro pogledala na popov dom. Sence, ki so še premikale za razsvetljenimi okni, so postale jasne postave, med katerimi se je moglo spoznati graščaka in Zinajido Petrnvno, Su-tugina in popovo hčer; postave so se hitro premikale mimo oken, izmenjujoč druga drugo; zvoki glasovirja so se razlegali ' zamolklo. Plesalo se je najživahneje. Samo v kabinetu očeta Semjona je bilo temno; starec gotovo že spi, ali pa je morda ugasil luč iz štedljivost.', naslonil se na divan in gleda zamišljeno rajajoče. To so srečni ljudje, ki se zadovoljijo s tako malim! Na vsak način so videti oče Semjon, žena in hči danes izredno dobre volje. Saij danes je cerkev nenadoma dobila nepričakovan stotak...
s  '                           (Pride še.)
ta#S%of*!uealti, zaupajoči svojem^ gp^ttar^'So štt-v boj pral SWsr, tr-^ Šefi iž «jfiirai"ftS^t Pa- «I«W 2Wa«»»-Srbske naro^ie~ pesmi, naileipSi literarni &^''to8^W**& '^° •"*? mistieno-aitegoFSeneg« ,t»a- seja....TjfcO;;tudi ^«m^^ro^rfr^R*a*,. petindvajseta v »bi-rki Vaka Karaidžiča. »Grad gradila tri ibrata rodjena — Do tri brata, iri -Mr-II javčevlea ^ tono fcješe Vufcašine tafcje, -^ »Drugo * ježe Uglješa vojvoda, — Treče bieŠe.'Mrl}aviCevjčOojko.« Tristo mojstrov ie.iSkader gradilo, a vse, <kar se je<!6 noči naredilo, je vila -ponoči razrušila. Vila naznani knezom, da, se mesto ne bo dozidajo, ako se vanj ne zazida žena, ki pride prva ziiuitrai« prinest graditeljem zajtrka. Kneza Vukašin in Ug*je«a sta to Mjub vi-lini prepovedi svojsma -ženama -povedala in ju svarila, le Oo|ko je molčal. In tako so .zjutraj mlado Gojfcovico, ki se je nič hudega, sluteč podala k stavbenikom, prijeli-in v zid zazidali Na prisrčne prošnje nesrečne matere so ji pustih" v.ziidu le pto-. štora, da doji dete* M so ga ii prinašali az ! 'doma, in okno>sa oči, da je mogla zreti za ¦ njinvko «o ga ji odnašali.
Slovanska mati je zazidana v temelje Skadra in je čakaila svojih sinov ter jih "dočakate. Po toliko stoletjih so zopet prišli in Skader, rojstni grad kraljeviča Mar-,fta, s potoki krvi zavzeli. :.-' ¦ Črnogorci so priče« z generalnim naskokom naenkrat <od vseh strani, a svoje glavne sile so zbrali pod Tarabošem, kamor so namerili svoja žrela tudi težki srbski poziciji topovi, ki so pripravljali črnogorski pehoti pot. Bitka Je trajala nepretrgoma od tttdelje do torka. Kakor blazni so se Črnogorci med strašnim grmenjem srbskih tjpov zakadili na turške pozicije na^Tarabošu. Turki so ponovno vrgli Črnogorce nazaj, a črnogorski Junaki niso odnehali. Nastopale so vedno nove sveže čete, ki so šle nevstrašeno v smrt, v svestl si, da umro za svoio domovino In j slavo črnogorskega orožja.
V ponedeljek Je črnogorska infanterija na zapadni in vzhodni fronti osvojila že celo vrsto turških utrdb, dočim se Tara-boša kljub silnemu naskoku ni mogla polastiti. Vendar pa Je bil Taraboš že tako obkoljen od vseh strani, da Je bila tudi njegova usoda že zapečatena.
V torek na vse zgodaj zjutraj so Turki, ki so spoznali nevarni potožaj, t kater reiH se nahaja Taraboš, ki odločuje o usodi Skadra, podvzeli obupen protina-skok in skušali Črnogorce vreči iz zavzetih pozicij na prejšnje mesto. Vnelo se fe nepopisno klanje! Klfub temu, da so bili Črnogorci skoro do smrti izmučeni, so se vrgli na prodirajoče Turke kakor vihar m nožell hi podrli vse, kar Je bilo pred njimi. Pri tem Jih Je sijajno podpirala srbska ar-tilerija, ki ie onemogočila Turkom hitro prodiranje. Turški protinapad se Je popolnoma ponesrečil in Turki so se morali z velikanskimi izgubami umakniti v notranje pozicije in na Taraboš, kjer se Je bila med tem druga odločilna bitka.
Tu so se bili Turki in Črnogorci za življenje in smrt, prsi ob prsi. Bilo Je pravo mesarsko klanje. Vsako ped zemlje so si morali Črnogorci osvojiti z velikim naporom in strašnimi izgubami.
Popoldne te btt Taraboš v črnogorskih rokah hi s tem Je bila tudi odločena in dobljena bitka. Essad paša Je uvide t, da je vsak nadaBni boj bnavspešen In zaman, kajti turška artilerlja se niti od daleč ni mogla meri« s srbskimi topovi* k) so uničili celo vrsto turških baterij*
V očigled temu obupnemu položaju, Je lfssad paša ponudil kapitulacijo ta prano ponoči so že dospele prve Črnogorske Čete zmagoslavno v mesto, kjer so Črnogorci našli velik vojni plen.
Uradno se poroča s Cettoja: Protokol glede kapitulacije Skadra Je podpisal komandant Essad paša. Garnlziia Je zapusti!« mesto * orožjem. Turki so najprej zapustili pozicije* katere * zasedli Črnogorci. Ob 11 ponoči Je zapfapblala črnogorska zastavi tako na Brdicl kakor na Tarabošu. Nato so zapustili Turki vse o-stale pozicije. Na stolni cerkvi v Skadf u je bila takoj razpbešena črnogorska zastava, nakar so Črnogorci zasedli mesto.. Na celi fronti so oznanjali streli Iz Črnogorskih topov kapitulacijo Skadra.   "'.'
Na Cetinju so zvedeli o zmagi iz brzojavke, katero Je poslal prestolonaslednik Danilo kralju Nikoli. Zmago so nato ozna-njevali streli iz topov in zvonenje zvonov. Vsi ljudje so zapustili svoja bivališča in odšli pred kraljevo palačo, kjer so priredili kralju, kraljevski družini tn armadi velikanske ovacije. Kralj Nlkola je ž bal-(tona navduševal množico.
Zastopniki balkanskih zaveznikov so se takoj zglasllt v kraljevski palači In čestitali kralju na zmagi.
Načrt za generalni naskok.
Načrt za nočni generalni naskok na Skader sta napravila srbski general Bo-jovič in Črnogorski vojni minister Marti-novič". Turki so bili vsled ofenzive Črnogorskih čet, ki so prodirale z velikansko bravuro, silno presenečeni in popolnoma iznenadeni. Bitko je odločila težka srbska artilerija. Brdica, katero so smatrali skoro za neosvoljivo, je padla po kratkem boju v črnogorske roke. Skader, kolikor se tiče mesta samega, je baje skoro popolnoma razdejan.                             *"
Nepopisno navdušenje v Belgradu.
Kralj Peter je prejel od kralja Nikolc brzojavko po drugi uri ponoči. Po peti uri je. dospela uradna vest ministrstvu zunanjih zadev. Ni je hiše niti trgovine, ki bi ne bila izvesila zastave. Vse mesto je v zastavah. Ljudstvo se objema in poljubu-je po ulicah. Dijaštvo pohaja v ogromnih tfasah po ulicah. Velike množice deklic popevajo ž njimi. Ob poli 9 se je zgrnila pred skupščino velika množica meščanstva in vojaštva. Vršile so se velikanske manifestacije pred skupščino.
V skupščini je zunanji minister Pasič slovesno izjavil, da je dobil ravnokar radostno poročilo srbskega poslanika na Cetinju, da so Črnogorci v generalnem naskoku zavzeli mesto. Njegovim besedam je sledilo nepopisno navdušenje in kHci »2i-vio črnogorski Skader« kar niso hoteli ponehati. Skupščina je brzojavno pozdravila črnogorsko armado in ji čestitala k sijajni zmagi nad tisočletnim sovragom.
Popoldne se je vršil, velikanski obhod po mestu. Manifestanti so se ustavili
v snežni odeji
(1845 m).
Ob krasnem vremenu smo v nedeljo zjutraj ob 8V3 uri odšli iz Bohinja. Na pol pota iz Bohinja do Oožnove koče srno sreča!H, oziroma je za nami hodil neki človek, ki ni bil planincem nič kaj podoben, in jo je dobro rezal v razdalji kakih 100 nrza nami. Ker smo mu.mi stopinje, oziroma pot delali, nas je jezilo, zato smo ga' počakali, misleč ga opomniti, da bi bila sedaj njegova vrsta in dolžnost, da nam pa on nekaj časa pot reže. Toda kako smo se začudili, ko Je na slov. vprašanje izgovoril par nemških besed. Na vprašanje, kam da gre, se Čisto mirno odreže — da v Trst. Skoraj se nas Je smeh polotil; no, kaj takega še ne: Črez Črno prst v Trst brez nikakosne prtljage ali kaj onega, Icpt okrepča žejodec. Pravil nam Je, da je doma iz fissena <SNeničiJa) «m da gre iskat dela v Trst. Denarja nima, da bi se peljal z železnico, zato mori pes" črez nrib v iPodbrdo, Seveda smo nato zložili
pred kraljevsko palačo, kjer Je kralj Pb- , ter nagovoril množloo z besedami: Vose- I jje srbskega naroda Je; tudi moje veselje. Nato Je odšel obhod pred zunanje ministrstvo, kjer je Paisič slavil padec Skadra kot najlepši Čin Jugoslovanske vojne*
Potem se je.sprevod pomikal proti ruskemu poslaništvu, kjer Je ruski poslanik Hartwig V navdušenih besedah nagovoril nepregledno množico in izjavil* da se tudi on kot zastopnik velikega ruskega carstva veseli sijajne -zmage, ki naj /pomeni trajno pridobitev za Čmogoro.   '
Zavedni Cehi
so hoteli proslaviti padtsc Skadra — ali politična oblast na Češkem Je hitela s prepovedjo take proslave na dan. V Pragi je prepovedala razobešanje zastav V ta namen, nekaj Jih Je snela, demonstrante, ki so pros1avAJa.il padec Škadfa, je policija raBgatfJala in Več oseb aretirala.
V hrvaškem Primorjn pa so s e v r š i ,1 e n e o v i t a n o m a n i f e s t a* ci j e, b ak l.ja'de, o b.h od 1 v p t o s:la--vo padca Skadra. Več mest je bilo svečano razsvetljenih. ManHestantje so peli h rvaške> srbske in bulgafske himne;
Avstrijska iibia glede §kadfa.
Dunaj, 24. aprila. Žurianji minister Berohtold se je še tekom včerajŠnega dneva s posebno noto obrnil na evropske velekabinete. Nota pravi, da zahteva vsled j padca Skadra mednarodni položaj takoj- j Ino razjasnenje situacije. — Nota opozarja nadalje na sklepe londonske konference veleposlanikov ter poudarja, da pričakuje avstrijska vlada,' da bodo vse velesile, kakor so bile solidariČ-ne v sklepih, tako tudi solidarične v posledicah.
Nota zahteva, da naj velesile zahtevajo, da Črna gora v najkrajšem času preda Skader, sicer naj se izkrcajo oddelki mednarodnega brodovja ter zasedejo ne samo nekatere obrežne kraje, marveč tudi druge kraje v deželi.
Ce bi se velesile ne mogle sporazumeti, pravi nota nadalje, naj se zahteva evropski mandat.
Nota poudarja nadalje: Ker je bil na londonski konferenci soglasno storjen sklep glede Skadra, je smatrati, da se bo-do velesile tudi držale tega sklepa. Ce se tedaj skupna akcija ne posreči, je vsaka posamezna velesila upravičena poseči vmes in pripomoči sklepu do veljave.
Avstrijska nota protestira proti vsakemu zavlačevanju ter zahteva odgovor Še danes ali jutri.
Avstrija ima na črnogorski meji vse pripravljeno, tako da vsak .trenotek lahko prične z .akcijo proti Črni gori z vseh strani in da ji je uspeh zagotovljen.
Do sobote še nobena velesila ni odgovorila na navedeno Berchtoldovo noto ve-lekabinetom povodom padca Skadra. iKa-kor je sklepati iz ©ficijoznih listov, se drže velesile, tudi Nemčija 'in Italija, napram avstrijskemu načrtu zelo rezervirano. Kaj bo s Skadrom? Evropska diplomacija je (prepričana, da Cfnagora prostovoljno nikakor ne odstopi od Skadra. Londonska konferenca de sklenila priporočati Cmigori, da naj pro-
stovoljno izroči Skader. Seveda to priporočilo ne bo imelo nobenega vspeha.
Londonska .poslanica felMija, H se . Je včeraj popoldne ScStaila, Je razpravljala o avstrijskem predlogu, naj se, poveri Avstriji in Italiji evropski mandat, da izkfcA* ta infantefijo in artilerijo, ki naj zasede vsa važnA črnogorska pristanišča m če treba odide tudi   naravnost pred, Skader.
Konferenci sta prisostvovala, tudi mi-nisterski predsednik Asquith in lord Mor-ley. Pred konferenco je francoski veleposlanik Cambon 'tri četrt ure konferiral v angleškem zunanjem ministerstvu. Za njim je prišel avstrijski veleposlanik, ki je konferiral z državnim podtajnikom pol ure. Vspehi konference doslej Še niso ; znani.                                     .   •,            ;
Kompenzacije Črntgorl,
Parte 25., Tripelententa pripravlja kompenzacijski predlog, ki nasvetuje rek-tif?kacijo že določene., severne,.., otoške meje* ki naj bi šla sedaj %$ Vrako in Kopbk do Skadrskega jezera, odtu ob Teki Bojani do Bfdicsrn potem1 ^^reki* črti 'do Medove. Vrh tega naj .dobi Čfndgofa tudi večjo vojno ibc^kodnind;        ;
Turki odšli.  ,'.r '"hlt'u   ,„',,
V Skad.ru je bho 26.000 regularne turške vojske in 5000 bašibbzukov, Turki so odšli iz svojih pozicij sicer mirno, ali "potrto.                                                    '¦¦'
Blokada do Drača.
Blokada je razširjena do Drača. Vse. ladje v blokiranem okolišu morajo zapustiti vodovje tekom 24 ur. Kralj Je pomllostil vse zarotnike.Iz I. 1907.
Četi nje 25. Povodom padca Skadra je kralj Nikola podpisal amnestijo, s katero pomiloŠČuje vse zarotnike \z leta 1907, ki so ;bili obsojeni na dolgoletno ječo. Kralj je sam odprl ječo, v kateri sta bila zaprta bivši minister Andr*} Radovič jn dr. Marušič, ju objel in vsakega posebej poljubil. Amnestirane zarotnike je občin-sto v triumfu odpeljalo v" mesto pred kraljevo palačo, kjer jih je kralj še posebej sprejel v daljši avdijenci. V Cmigori 'vlada radi tega kraljevega čina velikansko veselje in splošno zadovoljstvo. Kralj Nlkola v Skadrii.
Kakor glasijo poročila s Cetinja včerajšnjega dne se je vršil danes slovesen uho d kralja Nikole v Skader. Kr^lj je izdal na skadrsko prebivalstvo in črnogorski narod posebno prokiamacito.. Kralj se prešel i te dn i v Skader. Dalje v prilogi.
Naznanilo.
Plzer ko pivo »Plzen«iki prazdroj*
meSčan«ikt'' pivovarne v Plznu  se toči
v Gorici /   tilede^ih lokalih:
riofel detla Poste.
Hotel pri treh kronab,
ukauarni Corso,
u !L*tauracij; pri Zlatem jelenu
In d kaoarnf „Ieetro" Vsak dan sveže pivo se lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A. Pečenko, Corso Jos. Verdi št. 36. — Tamkaj ,je 'tudi naloga različnih vin.
Cene zmerne.      m-i
nekaj denarja m ga vrnili nazaj v Bohinj, odkoder naj se popelje v Podbrdo.'Nesrečni človek bi bil moral zmrzniti ali ^d glada poginiti, ako bi ne bil nas srečal;'
Do Grožnove koče (1346 m) smo dosli brez posebnih težav ob 11. uri. Snega je bito že tam toliko, da smo lahko ha vrhu droga sedeli, na katerem je pritrjena kaži-. potna tablica.
Pri koči smo se v enournem odmoru okrepčali in opirali poglede proti Črni prsti, kjer se je že začela vrha oprijemati megla, največja sovražnica planincev. Pot od koče dalje je postajala vedno težavnega, posebno, ker je na stari zmrzel sneg zapadel pred pa<r dnevi novi, Ki se nam je udiral črez kolena. Žal, da je samo naš stari planinec imel s seboj kr-plje, s katerimi smo se vrstili.
Že pri koči smo videli par plazov; toda toliko, kolikor }ih je začelo pa poitem drčarti nizdol, Še nismo videli, nikoli j pred nami, za nami, na desno in /levo so drveli celi vagoni snega v m^avo.
Tako .smo sicer težavno, toda srečpp pri«« do pok) skale Cme prsti, (kakih 1Ž/0
m od vrha). Tu smo morali pa začeti nov sneg odstranjati in v starega delati sto- j pinje, (da smo za 50 korakov rabili več ko i Vs ure je umevno) in tako še lezli kakih 50 m; visoko, dasi nam je megla   delala velike ovire.
Vsled megle smo naposled nekoliko izgubiii pravo smer in se hote ali nehote morali vrniti; posebno, ker je črez 4 m visoko prevezujoča snežena stena zabra-nila nam vsako nadaljno prodiranje; morali bi bili napraviti predor, ako hi bili hoteli črez Črno prst priti, kar nam je pa naš izkušeni planinec odločno odsvetoval. Ro tja, od Orožnove koče srno rabili 3 ure; dasi kažipotna tablica pri Orožnoivi kočijkaže l1 A do Črne prsti (sevedia po leti?) Nazaj je bila pot prijetnejša posebno, ker smo si jo okrajšali s kratkimi vožnjami.
ijden naših, ki je mogoče tudi malo nehote .prehitro priSelv dolino, je pri valil •skupaj veliko snežno piramido in na isti Že kuhal Čaj, predno smo 'do njega prišli, Toda nekemu nagajivemu tovarišu to ni ugajalo in začel je prav pridno piramido s
cepinom izpodkopavati in dasi se je planinec na piramidi hrabro »branil in sipa!" sneg na predrzneža, je po. par sekundah nahrbtnik, samovar s čajem in vse drugo sfrčalo v dolino. Planinec sam.se je komaj rešil, da ga ni lastna piramida podsnla; samovar ima še sedaj sledove .nagajiv-čeve.
PriŠedši -do koče, smo izpraznili sadne, ostanke iz nahrbtnika (katerih pa ni ¦t bilo malo) in gledali na Črno prst, katera, ¦ se je, ker je že megla izginila/Videla v j vsej svoji krasoti, videli smo" tudi, kje j smo zgrešili smer pota.             '• \
^ Dozdevalo se je, da se nam posmehuje, ker nas je tako prevarila in ogorčeni smo sklenili, da se danes črez i 4 dni zopet vidimo in takrat ne odnehamo,, j tudi če bi morali predore delati. Krasote 'plazov in razgledov na gorske velikane nočem opisovati, ker še bojim, da bi črez 14 dni dne 4. maja preve.Hk.0 planincev prišlo z nami. — Snegogazec,
I
Priloga „Soč8" O? z dni 26. aprila
Črnogorske oblasti v Skadru.
, Cetinje, — General Janko Vukotjč, je imenovan, za vojaškega guvernerja v Skadru, bivLj poslanik v Carjgradii Peter Plamenac v;.\ civilnega odlatusa.
Pariška finančna komisija.
Pariz, 25. aprila. Program pariške fj-' na učne kdmisjje^j&i^e -se|^tHa .dne*ot^aja, pod' predsedstvom^Pichoiia,* '* bš"e^*iw^ deče točke:
1. Način in sredstva za razdelitev turškega državnega dolga med Turčijo ;in Balkansko zvezo z ozirom na, evropske^ vilajete.         '* *
2.  Jamstvo za nemoteno nadaljno poslovanje ipodjetij že obstoječih v evropskih vilajetih, na katerih je interesiran evropski kapital.
3f. Splošni dogovor glede zahtev po vojni odškodnini.
Kralj Nikola ne da Skadra. . Kotor, 25. -t Kralj Nikola je rekel: »Jaz sem rekel velevlastlm, da bom za Velikonoč v Skadru In ostal sem mož-beseda. Rekel sem, da ostanem tam in tudi ostanem. Ne slavi se Velikonoč zato, da se da Človek potem pokopati.«
Izgube pred Skadrom.
Po neki statistiki o poslednjih bojih pred Skadrom, 'kakor jo priobčuje črnogorski vladni list, je bilo na obeh straneh okoli 10.000 mrtvih in ranjenih. '   '    ~
Skader ostane Črnigori?
Petrograd, 25. — Ruska diplomacija hoče čakati: Uradni list »Rieč« pravi, da je mogoče, da Skader ostane Črnigori, Albanija pa bi za to dobila denarno odškodnino.
1913.
fll. tabor v Tolminu.
Mnogo sovražnikov šteje človeško zdravje in radi tega je potrebno, da jih po možnosti spoznamo.
V naši naravi je, da se. topleje oblačimo, ako nas zebe, in da se hladimo, ako nam je vroče; čuvamo se prepiha, pokvarjenih jedi, ogibljemo se krajev, kjer vladajo nalezljive bolezni, skratka, vsakdo si po možnosti prizadeva in pazi, da se mir ne pokvari zdravje, ta najdragocenejši zaklad na svetu.
Vse te sovražnike pa že poznamo, radi tega se jih tudi lahko ubranimo, saj so pošteni in odkriti. Drugače pa je z nasprotniki, ki nas zavratno napadajo, v lice pa se nam hiinijo in laskajo, nas z vso ljubeznivostjo mamijo in varajo, tako da se jim konečno vdamo in vržemo v naročje.
TanaŠzavratninasp-rotnikjc a 1 ko h o I v o b :1 i ki p i v a, v i n a i n z 1 a-? ti žganja, uničevalec vsega človeštva, ki napada in mori naše slovensko ljudstvo ter je zasadil svoje strupeno želo t u d i že v telo naše slovenske m I a d i n e, p o n e k o d š e c e I o v n ež-iu) telesce novorojenčkov!
Mi pa držimo roke križem in niti ne opazimo, kako padajo njegove žrtve, katere si -izbira v celih družinah, premoženju in zdravju, sreči in »blagostanju našega ljudstva! Kako je to mogoče?
Ker ga še zadosti ne poznamo* ker smo mogoče tudi celo: sam* od njega zaslepljeni. On nas vara in se nam laska, mi pa se v njegovi družbi dobro počutimo, ter ga celo branimo in zagovarjamo!
Ali Se -n i zadosti gorja in nesreč med nami, katere večinoma provzroča alkohol, ki P o I n i j e t n i $ n i« e,- bo I n i š ni c e<- i n norišnice s svojimi žrtvami? Poglejmo ne k o liko v družin c, k i e r h.f r a j p 2 ene i ti, o t r o č i v n a i-v e č i i b e d i in po manjkanju, o -če t ti T»a z a do s t ti je zaslužek ko m a'f 2 a" žgan je! Kako pa*je v d r u ž i n»a h, k j e r j e po Vi^^m četa tudi mati p i j a n ka?*L"^b o gi ne* sreč ijt 10ir.o.cj! ';   '"•¦*Y .':"
Nezgode^vsled pilancfcitK .Potepi, pre-
pinMn poboji, kipofaijo predale časopisov,
so postali žalostno znamenje našega Časa.'
>   Radi tega s^obfaČMto na vse člp*
vek^ba in rodoljube ž fiftsdno in iskre-
no prošnjo: pristopite v naše bojne vrste, prknUe za orožje proti itemu najnevarnejšemu nasprotniku; s tem badete vršil! vzvišeno Človekoljubno <bi tudi rodoljubno delo! Pomagajte iztrgati iz rok tega krutega sovraga naše ubogo ljudstvo, pomagajte rešiti našo mladino, ki je naša nada, na kateri sloni bodočnost slo-[^venskega naroda! V ta naš naraščaj sta-.JKinBSlF^^                                 ne-
pokvaf jen '.iti neokužen od alkohola!
'f."r i s t opite n a šenru p r o t i a I-k o h o l n e ni u društvu, če mogoče k o t u s t a rro'vn i ki, ^ vsi p a a gi t i-r. a'j t e z a m n o g o* r o j no udeležbo in v d e 1 e 'ž i t e s e s a m i zanesljivo in polnošte vlino II. tabora t. j. javnega ljudskega protialko-holnega shoda, ki se bo vršil v T o 1 m i n u v gledališki dvorani »Rokodelskega bralnega društva« 2 7. t. m. o b 2. u r i p op o 1 u d n e s s 1 e-d.e čim v« po redom;
1.  Dr. Fran Gosti, primarij dež. umobolnice v Gorici: A1 k o h o l —- s o v r a ž-n i k zdravja.
2. T)r. Alfonz Serjun, c. kr. okrajni zdravnik: Alkohol — slepar in hinavec.
3.  Župnik Janez Ev. Kalan iz Ljubljane: A l k o h o 1 i z e m i n g o spod a r-s t v o.
4.  Ski j o p t ične slike.
Na prvem taboru v Tolminu dne 1. maja 1870 zahtevali so tedanji rodoljubi raznih pravic za tlačeni slovenski narod, na drugem taboru pa hočemo povzdignit; svoj glas proti strašnim krivi-c a m, ki na m j i h p r o-v z r o č a alkoholizem, ki škoduje, čim dalje bol] in bolj našemu ljudstvu na zdravju in imetju, vničuje tako rekoč pridobitve prvega tabora.
Pridite za gotovo vsi, ki želi t e s e b i in na r o d u b o I j š e   p r i-hodnjost5! Odbor protialk. društva »Sveta vojska«.
pravijo, da za .trenotek treba počakati, da se poleže navdušeno razpoložen je "v slovanskem svetu, potem bo potrebno daljne delo lažje.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Demonstracije v Pragi. — Iz Prage 25.: Narodno -socialna stranka je priredila pod vodstvom narodno socialnih poslancev na Vaclavskem trgu shod, katerega se je udeležilo mnogo tisoč prebivalstva. Policija je shod — dovolila. Pod spomenikom kralja Vaelava, ki stoji pred deželnim muzejem so govorili narodno socialni prvaki poslanci Choc, Stfibrnv in Vojna o političnem položaju, ki je nastal vsled osvo-bojenja Skadra. Ker pa vsi niso mogli govornikov slišati, so šli in hoteli v prostornih prostorih neke vinarne prirediti drug »hod, ki ga tpa policija ni dovolila. Pred lokalom se je zbrala zopet več tisočglava množica, kateri se je pridružila še ona, ki je zborovala na Vaclavskem trgu, kjer je bil shod že končan. Vsa .množica se je začela pomikati z doljnega konca Vaclav-skega trga proti deželnemu muzeju. Za-zveneli so klici »Živio Črnagcra«. Prepe-vaje himno Hej Slovani so napolnili cel prostran trg. Policijski oddelek je sprevod pretrgal in potisnil demonstrante v Krakovsko, Vodičkovo in Marijansko ulico, kjer je prišlo do spopadov. Tudi na Kralj. Vinogradih je prišlo do velikih demonstracij. Po 2 urah se je vihar po ulicah nekoliko polegel —z veilikim prizadevanjem policije seveda. 30 oseb je bilo aretiranih. Policijsko .ravnateljstvo je javno prepovedalo vsako združevanje na ulicah.
Avstrija tie da Srbiji konj. — Srbski poslanik na Dunaju se je obrnil do v-sjhijske vlade za dovoljenje izvozov u>00 konj za srbsko armado. Avstrijska vlada ni dala tega dovoljenja. Srbska vlada si nabavi sedaj konje iz Rusije.
Inozemstvo.
Zarota zoper ruskega carja, — Iz Pe-trograda poročajo, da so odkrili veliko zaroto zoper carja. Raznašala se je celo že ,v(est, da je car umorjen. Aretiranih je 80 oseb.
Skadrsko vprašanje in Angleži. — Londonski poetični krogi povdarjajo, da r a d i a, v s t r i j s k e nestrpnosti gre evropska diplomacija na-p r o t i n e v a r n o s ti, d a n e b o s p l o h mogoče mirna rešitev skadr-skega   vprašanja.   Londonski listi
Domače vesti.
Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval v-torek- zvečer s svojo družino in svojim spremstvom iz J Miramara na Dunaj. V Miramar je' dospel 15. marca, torej se je mudil ob Adriji pet tednov. Jeseni se prestolonaslendnik baje povrne v Miramar za nekaj tednov.
Imenovanja in premeščenja pri sodni-jah. — Dr. Karol Krauseneck, okrajni sodnik višje dež. sodnije, je premeščen k dež. sodniji v Trstu. Okrajni sodniki so imenovani: dr. Josip vitez plem. Dottori degli Alberoni in Anton Manzo.ni za višjo dež. sodnijo v Trstu, dr. Hektor Pollanz za dež. sodnijo v Trstu. Sodniki so imenovani: dr. Albin Zumin za Motovun, dr. Dominik' Rocco in Franc Ulaga za dež. sod. v Trstu, Albin Radikon za Pulo, Ciril L usner za viš. dež. sod. Trst, Janko Raj-čič* za Pulo, Karol Benič za dež. sod. Trst, Filip Černe za Komen, dr. Janko plem. Gironeoli-Steinbrunn za Buje in Josip Oblak za Volosko. Državnega pravdnika namestnikom v Gorici je imenovan sodnik Josip Zorzi v Kanalu.
Osebna vest. Naš rojak dr. A. Primožič je -dobi! naslov dvornega svetnika in pride iz naučnega miniisterstva v Zader za šolskega nadzornika.
Smrtna kosa. — V Ajdovščini je umrl c. kr. vpokojeni gozdar g. Josip Plesni-čar, star 71 let. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri. Preostalim naše sožalje!
Pazite, kaj govorite! — Dandanašnji ni varno v kakem javnem lokalu dosti govoriti o avstrijski politiki ali celo spregovoriti kako -toplejšo besedo za balkanske zmagovalce. Povsodi med Jugoslovani se išče v e 1 e i z d a j a 1 c e. V Dalmaciji je polno ljudi pod obtožbo veleizda-je, policija ne pušča nekaterim niti svobodnega pota iz kraja v kraj. Na Kranjskem je pod obtožbo pisatelj Cankar v Ljubljani, odvetnik dr. Dimnik v Krškem in v.Novemmestu cesarski svetnik Jurij Picek. — Denunciantov ne manjka, besede se lahko preobrnejo, da se jim drug smisel pa zai>oje § 305. kaz. zakona. Torej pozor, pazite, kaj govorite, da ne pride kdo v nesrečo.
»Prtigelpatent« deluje tudi v Gorici. — Trije mladi gospodje v Gorici so bili od policije po slovitem »Priigelpatentu« obsojeni na 7 dni zapora vsak. Obdolženi so bili pred sodnijo, da so klicali menda »Živela Srbija«, »Živela Bulgarija«! Proti enemu je napisana obtožnica in se bo vršila kazenska razprava; vsi trije pa so dobili policijsko kazen. To se v Gorici ¦mnogo komentira!
V proslavo padca Skadra — darujte za družbo sv. Cirila in Metoda! — V Gorici je že marsikedo dal kronico ali še več za družbo sv. C. in M. v proslavo padca Skadra. To je lepo, to je prav! Tiha so usta, srce govori in dar pade domu na oltar. Rodoljubi; rodoljubke! Dajte družbi, koUkor kdo more, in lepo bo proslavljen padec Skadra!
K III. javnemu telovadnemu nastopu goriških srednješolcev, ki se ho vržil 3. maja 1.1. — Kdor se dodobra zaveda stagnacije, ki je zavladala v zadnjih .letih med slovenskim srednješolskim in visokošolskim dijaštvom, ga mora vzveseliti dejstvo; da se je ves boljši in nepokvarjeni materijalz gnevom obrnil od. pridigar jev kozmopolitizma — ti so po večini padli v narodni obup — in se zbral v, sokolski telovadnici pod okrilje zdravega in močnega nacijonalizma. Pot onih kozmopolitov je šla nazapad, kjer je prosjačila pravice do življenja in se pri tem duševno asimilirala. Drugi v telovadnici pa so zrli le na svoje krepko telo in močno narodno dušo, ki ni vajena prosjačiti tega, kar ji >po pravici pripada, ampak si pravico izvojevati. In mi Slovenci smo prosjačili že dovoij, že do suženske ponižnosti! Na tej generaciji !eži, da si pribori svobodo na ta ali oni način in le ona 'e zmožna tega, ko je zagledala v luči balkanskih dogodkov s\ojo pot. Na Dunaju se je vršil letos prvi dijaški telovadni nastop z velikim uspehom, v Gorici smo doživcH »že drugega. Tu so pokazali naši srednješolci uspeh svoje-
ga tru^a v .telovadnici, pokazalli $oy da: se zavedajo sv^e naloge —-smo se pa zavedali svojih dolžnosti tudi .mi,.katerih naloga je podpirati mladino?! t)a v dobi najhujšega narodnega preganjanja takfo radi sanjamo in modrujemo o narodni svotiodi pri polnih kozarcih, je pokazala .V jasni " luči pičla udeležba goriških Slovencev'na II. dijaškem telov. nastopu. Ti idealni mladeniči lahko po pravici preklinjajo našo lenobo, ki jim je dala tako (gnilo sedanjost! '/' In mi se naših krivd niti ne zavedamo in / ignoriramo njih delo, da ga celo oviramo! 3. maja ponove dijaki svoj nastop, pokažejo nam-uspeh svojega truda, svoje krepke mišice in zdrava telesa^ ki hranijo v sebi moč, dia rešijo naš narod propada,-Mi pa ostanimo zopet doma, zopet, ignorjraj-mo njih delo, zopet ovirajmo njihov trud in dokaižimo tako popoln bankerot svoje narodne zavednosti. Potem se pa vsedimo še k polnim čašam in tarnajmo o našem narodnem   propadanju...   Sapienti   sat!
Naznanilo. — Na licitacij', katero bo imelo ak. fer. dr. »Adrija« idne 27. t. m., bodo sledeči časopisi: Edinost, Samouprava (srb.), Narodni llist, Mir, Union, Učiteljski tovariš, Le Journal, Corriere adriatico, Glas naroda, Zeit, Češke Slovo, (češ.), Samostatnost (češ.), Slovenec, Ob-zor (hr.), Dan, Slovenski narod, Ilustro-vani tednik, Revue hebdomaire, Bosanska Vila (srb.), Slovenski pravnik, Planinski Vestnik, Das monistisehe Jahrhundert, Napredak (hrv.), Hrvatski učiteljski dom (hr.), Popotnik, Mjesečnik pravničkoga društva v Sarajevu, Zadruga in Omladina. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sin ubil svojo mater. —. Včeraj zvečer so pokopali v Št. Petru pri Gorici 70 letno Katarino SHič, krčmarico blizu pokopališča. Dva dni se je govorilo po Št. Petru le o Siličevi, katero je ubil najbrže lastni njen sin. Sodijo vsi, da jo je ubil on, sin Josip, 38 let star, čevljar, ki se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu v Gorici. Siličevo so našli z razbito glavo pod stopnicami, ki gredo iz kuhinje v gornje stanovanje. Sodna komisija je dognala, da je bilo v veži postavljenih 6 kolcev, dva pa sta sedaj manjkala in ni bilo mogoče, dobiti ju. V kotu vrta šele so dobili en kolec, okrvavljen. Na vrtu se je konštatiralo tudi sledove krvi. Ko so bili dobili SiHčevo mrtvo, so mislili prvotno, da je padla .po * stopnicah ter se ubila. Preiskava pa kaže, da bi bil u'bijalec omenjeni sin. V Št. Petru pripovedujejo, da je Silič večkrat te-pel mater in še prejšnji" dan so slišali, ko je klicala na pomoč; opisujejo' ga za delo- ".': mržnega človeka.   .                                 '•>
Aviatična postaja v Gorici. — Kmalu se zaključi aviatični tečaj; vzlete aviati- ¦ kov vidimo že v   zjutranjih   urah.   Ob / . koncu tečaja bo vzletanje vseh, ki so se izučili v tej dbbi.                                 ;,:
Simfonični koncert. — V nedeljo, dne ;4. maja 1913 se bo vršil v dvorani Trgovskega Doma enkraten izvanredni simfonik čni koncert, katerega priredi orkester češ •   " ke filharmonije iz Prage, ki Šteje 52 god-. cev-prbfesoTjev pod vodstvom -dr. W. Ze-    r maneka. Vspored:   1. Dvorak: O ver tura .• " »Pust« (Karneval); 2. Novak:   Slovaška. suita;'3. Smetana: O ver tura opere <»Pro-,:, dana nevesta«;   4. Wag«er: Predigra in . TzoTdina   ljubezenska>mrt iz »Tristan'm,. Izolda«; 5. Beethoven: iSimfonija štev.. 5,:. C-mol. Začetek ob 8.30 uri zvečer. Cene vstopnic: Fotelj I.-IH. vrsta >K 6,   Fotelj IV.-VII. vrsta K 4, Fotelj VJH;-X!V..vrsta K 3, Sedeži na galeriji k 2M, Stojišče v . pritličju in na galeriji K 1.20. PredpTOdaja:.,: vstopnic je v knjigarni E. .Wokulat-B, te-   ' kališče Franca Josipa Štev. 4. Otvoritev blagajne na dan koncerta ob lO.uri pf©|-. poldan..                              '¦' . \;  ^??.
Italijansko planinsko društvoi.^- Pr^d kratkim so ustanovili Italijani v   Gofici r.t svoje planinsko diruštvo. V Furlaniji   ni planin. Če hočejo torej na planine, morajo  ¦-' med Slovence. Jutri rfapraviiJo Met iz Oo-^ rice na Zeleni rob (1334 m), Popetjelcrse; do Šempasa, potem skupno do Krnice, en..-'- .. del gre na Zeleni rob, drugi do^Fredmeje>-4> in potem skupno z Vipavskim vlakom d^-.. mov v Gorico. No, nimamo n>i;prot] "te-mn; če napravljalo goriški Itali1a#. fefete na s.lovensk.e planine — samo vpoštevajo r, naj v polni meri, kam g^edo^h^e^e bbdo.t; nahajali! • Umevno tudi; da za,.kakšna-; j^enean posebne želje s strani dtuštv^pi.?.'  [ pVo'$fdra' tla slovenskih tleh,       'v   V
BiclMtmam«*ecm»iotwoke si te ibiV Nabavil v Godci -neki plaveč Štefan So-sič^doma: nekje.s Hnvašfcega. Plačal je par/obrokov Mjelu potem pa. odšei Tvtfdka je'podala ovadbo in Sosiča so čez čas dobili; <sodn*ja m« Ip prisodila 20 dni
Avt#^Hr zadel v- vlak* — Lansko leto- dn6 3& avgusta zjutraj okoli 8 ure se je Ma pripetila velika nesreča na ž?~ flezMef. Červinjan-Gradež. V vlak je trčit avtomobil, v katerem je sedel upravitelj BonapartejevSh posestev v Villi Vicentini Ciardv njegova žena, en deček, ena deklica, in služkinja; Deček Renzo, 12 let star, Je sedel pri ¦ šoferju. Ko je hotel avtomobil čez tir, sta trčila vlak in avtomo-* bil, deček je bil vržen iz avtomobi^ in je na- poškodbah umni. Šofer je bil težko ranjen,, drusrm se ni zgodilo nič hudega. Sofeu? je bil obtožen po § 335. in razprava se je vršila v četrtek v Gorici. Vittori je izpovedal,, da avtomobil ni tekeil prehitro, okoli 20 km ma uto; vlak je imel zamudo in zato-$e ukazala gospa,.naj jih pelje v Belvedare na postajo. Lokomotivo je videl, ko ni bilo več mogoče vstaviti avto-mobiL Bolan je Srii štiri mesece. On je po pokiiou pravzaprav mizar, imel pa je priliko izučitiise za šoferja. Sodni dvor je obsodil Vattorija na mesec strogega zapora*
^ G, fcrv okrajno glavarstvo v Gorici je sporočilo županstvu v Solkanu, v Šte-vedanuj v Kojskem in v Podgori naknadno, da ibode goriška garnizija tudi dne 28. 29. in 30. aprila ter 2. in 3. maja ostro streljala.
Kaj vse ljubezen sf ri. — 22 letni Ivan Rusjan v Kojskem je bil zaljubljen v neko dekle; nekega drugega fanta srce pa je tudi viselo na tej punici. Baje sta bila skupaj večkrat čez dan in sta se pričkala, zvečer pa je bil Rusjan ranjen iz revolverja. A Prenesli so ga v goriško bolnišnico, napadalec pa je pobegnil.
' Gentral-Bio. — Pred kratkim smo imeli priliko videti v tukajšnem kinematografu Central-Bk) znameniti film »Ouo Vadiš«, katerega si je "prišlo ogledat velika množica \z mesta kakor tudi z dežele. Kakor nam je znano, namerava vodstvo zanimati se ile za velika dela kinematografske umetnosti, kar nam dokazuje zo~* pet to, da se podjetje omenjenega kinematografa-ni ustrašilo velikih stroškov za preskrbitev senzacijskega filma »Življenje Jezusovo«. Film Jezusovo življenje ni v nikakoršni zvezi z onimi filmi, ki so se do sedaj videli, to je čisto novo delo in nad-kriljuje vse do sedaj pokazane filme. Ta film bomo imeli priliko videti prve dni meseca maja.
Dražba lova Podsabotinom se bo vršila vnovič-dne 29. aprila.
V Gorici je umrlo v času od 6. do 12. t m. 10 oseb; rojenih je bilo v tem času 20.
Prijatelji kokoši. — Policija v Gorici je prijela tri /prijatelje kokoši. Imenujejo se: Fran Moc, Rudolf Medvešček in F. Hlede.
Marija Pin iz Tržiča. — Izgnana je iz Gorice pa se vedno vrača, dasi dobi občutno kazen. Sedaj je obsojena na 5 tednov strogega zapora. Pravi, da je bolje preskrbljena v zaporu kakor pa če dela.
V  kaznilnico v Koper sn odpeljali onega iJVHhaela Marego, ki je na pustni torek v noči ustrelil svojega tovariša Antona Pertota in ba za to pred poroto obsojen na 3 leta težke ječe.
Knjižico »Motita«, glasečo na 300 K, je našla- v neki stari suknji Josipina Ro-pretič ter k> oddala na tukajšnji policiji.
;Kava po cenij
p                (dokler traja zaloga)
i 85 vin.       80 vin.
lU H B«2«! '•           lU kg Brazil II.
pražena                       pražena
dobi se v filjalki
Julio Meinl uvoz kape
Poskfušett samomor. — Neki 26-letni Karol Veljak iz Ronkov je pil karbolno kislino. Prenesli so ga iv tukajšnjo bolnišnic* > stanje njegovo je nevarno.
Skader }e padel. — Zanimive stike o obleganju Skadra, zavzetju Odrina, bojih pri Čataldži, ikra&no sliko črnogorskega kralja Nikite I. itd. je priobčil .»Slov. Ilu-štrovani Tednik«. Priporočamo vsem, da si naroče> -»Slov. Ilustrovani Tednik«. Zahtevajte'ga po vseh gostilnah, kavarnah* brivnicah itd.
Odprti lekarn). — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 27. aprila do 4, maja.
Majnik, čas radosti se oznanja, to je razvideti že iz današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke indiustriske banke v Ljubljani. Lep majnik in pa glavni dobitek — to bi bilo nekaj!
Priporoča še, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Listnica uredništva: »Izpod Čavna«: Prihodnjič.
čank;in Kraševoi udeleže te- predstave* tembolj ker so cene znatno znižane. Torej, kdor hoče-uižiivati v tej'krasni operi, naj ne zamudi nedeljske popoldanske predstave.
Domača politika.
Lista volilcev trgovske in obrtne zbornice za volitev dveh deželnih poslancev. — Uradni list je priobčil to listo: Vo-Hlci >so: dr. Ivan Bader, Junij Bombig, E. Braunizer, K. Micher, Jos. iMu'lič, A. Or-zan, Jos. Paternolli, A. Perko, A. Pon-toni, Al. Pregl, dr. Staudinger. E. Steker, Jos. Venuti, L. Zuttioni, vsi v Gorici; Fr. Gar.dussi, Romans, Del Mestri^Bukovica, D. Finetti, Gradišče, J. Malaorea, Červi-njan, I. Marohesini, Gradež, A. Mairni, Krmin, A. Potej, Tržič, P. Sarcinelli, Čer-vinjan, E. Vernig, Ttžjč. Torej 24 voJilcev. Ti volijo dva poslanca. — Volitve v trgovsko in obrtno zbornico so bile letos. Kakšne so bile predpriprave, je znano; •kršili so se osnovni državni zakoni, volitev je bila očitno protizakonita, ali volitve so se vsejedno izvršile, so potrjene in odobrene in sedaj vidimo tu že voiilce, ki bodo volili 2 deželna poslanca. — Smo pač še vedno v deželi neverjetnosti!
Domenico Oliva, italijanski publicist, ki se je mudil pred kratkim v Avstriji ter potem opisaval v Italiji svoje občutke iz ?>neod!rešenih dežel«, ne sme več v Avstrijo. Izdan je izgon -'proti njemu. Tudi Gorico je opisoval 'Domenico Oliva tako giriljivo, da bi si bil »Corriere« kmalu oči izjokal. Sedaj pa Olive več ne bo v Gorico. Zato »Goriere« piha ii; udriha pa ne bo pomagalo nič.
Narodna obramba.
Cenjenim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda. — Družba sv. Cirila in Metoda Vas vljudno prosi, da skličete prav kmalu podružnični občni zbor in nam na (priloženi) tiskanici naznanite ime, stan in bivališče odbornikov, oziroma odbornic, število raznih članov in imena delegatov za letošno veliko skupščino. Glasom določil § 14. zadnji odstavek družbenih pravil se ustanavlja število podružničnih zastopnikov tako, da je po stanju družbenikov dne 31. decembra preteklega leta na vsakih 50 družbenikov en zastopnik, vendar pa mora vsaka podružnica imeti najmanj enega zastopnika. Ta sporočala so nam potrebna za predpriprave k veliki skupščini in za (sestavo družbenega koledarja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 19. aprila 1913. Andrej Senekovič 1. r. prvomestnik. Ant. Berce I. r. tajnik.
Prosveta.
Socialni Matici sta pristopila kot ustanovnima gg, Tomo Šorii, c. kr. notar v Podgradu, Istra in Janez Ev. Štuhec, posestnik na Murščaku pri Radincih v Slovenskih Goricah. Prisrčna hvala! Živeli posnemaici!
»Prodana nevesta« v Trstu. ~ V Narodnem Domu v Trstu pojo z velikim uspehom Smetanovo prekrasno opero »Prodana nevesta«. Ze dvakrat je napolnilo to mojsiersko delo gledališče do zadnjega kotička. V nedeljo, dne 27. t. m. ob 4, uri popoldne se poje zopet »Prodana nevesta« in sicer je namenjena ta predstava v prvi vrsti prijateljem s Krasa in iz Oori*i:e doline. Upamo, da se tudi Gori-
Gospodarske vesti
Jadranska razstava na Dunaju in naša dežela. — Goriško kmetijsko društvo se je bilo obrnilo do goriškega deželnega odbora s prošnjo, naj mu sporoči, ali se udeleži naša dežela »Jadranske razstave«, ki se ima otvoriti v maju t. 1. na Dunaju. Društvo je dobilo tiaslednji odgovor; »Deželni odbor se je že od prvega začetka, ko se je sprožila misel o prireditvi »Jadranske razstave« na Dunaju, resno zanimal za. to vprašanje, ker bi se z rastavo razširilo spoznavanje naših pridelkov in krasot naše dežele in bi se zaledno pospeševal tudi tujski promet. Toda v svrho prireditve razstave se je ustanovil » g a r a n c i j s k i zalog«, ki bi mu morala prispevati tudi. naša dežela. Iz informacij, ki jih je dobil deželni odbor,, bi stala udeležba dežele 50.000 K in morda Se več. Ker pa deželni odbor ne razpolaga z rednimi zalogi v take namene, 'bi mogel dovoliti potrebna sredstva izključno deželni zbor. Deželna uprava je že od prvega začetka naglaŠala, da 'bi z največjo vnemo podpirala to vprašanje v deželnem zastopu, da ibi se potem tudi naša dežela mogla udeležiti velevažne »Jadranske razstave«. Deželni zbor je pa sedaj razpuščen.
Živinski trg v Gorici. — V četrtek je bilo na živinskem trgu v Gorici 380 glav goveje živine, 900 prešičev,. 12 konj-
Nov poštni urad v Moši. — Dne 1. maja se otvori v MoŠi nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem. služboval kakor nabiralnica po-Štno-hranilničnega urada. Ta urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno štiri-kratni peš-pošti do postajališča Moša .na žel.' progi Kormin-Trst in spo obstoječi poštni vožnji Gorica 2-jKozana. Istočasno se opusti dO'sedaj v Mošj obstoječa poštna nabirallnica ter služba selškega pismonoše ma: poštnem uradu v Loč-: niku.
Konkurenčni boj med izseljeniškimi družbami. — Canadian Pacific je izzvala v izvajanju izseljencev hudo konkurenco, ker plačuje svojim agentom v Galiciji izredno visoke vozne listke za polovično ceno; vsled tega so prisiljene druge družbe, da znižajo cene za prevažanje izseljencev. Pot v Kanado stane v sedanjih razmerah že samo 90 K.
Italijansko blago, ki leži po srbskih in bolgarskih carinskih uradih. — Italijanska poslanca Molina in Aricona sta vprašala ital. zunanjega ministra, kaj misli storiti pri -srbski in bulgarski viladi glede italijanskega blaga, ki ileži po srbskih in bulgarskth carinskih uradih že od početka vojne ter ga ni bilo mogoče doslej ne oddati ne dobiti nazaj.
Kottearste« zveza;;
Kolesarsko^ društvo »Danica« y Qo»
riol priredi1 jutri ceidnevni izilet v Italijo skozi Palmortom Odhod- zjutraj ob 5; in pol iz društvenih prostorov.
Kolesarsko društvo- »Gorica« v Gorici, opozarja ponovno gg. koilesarje dirkače, kateri so se priglasili k veliki .cestni dirki okrog. »Goriškega Krasa« dne 4. majnika t.¦!.; kakor tudi one kolesarje,., kateri, se nameravajo udeležiti te dirke, da izvode se. strogo držati predpisanih pravil, vsaka malenkostna kršitev pravil, (to je vporaba avtomobilov,, motocflklttv, krajših stez in cest itd.) velja za diskvalifikacijo, ka<r ima za dirkače neprijetne posledice. — Zato se še enkrat prosi v njih interesu, da se strogo drže pravil, ker kontrole na progi so javne in tajne, ter l bodo takoj javile vsak nedostatek. — Zato kolesarji dirkači vozite po predpisani poti, da se-izognete morebitnih posledic in nepriiik. — Odbor.
Kolesarsko-društvo;»Oorica« v Go* rjefr priredi'po ikončanir dirki okrog »G©- , riškega Krasa« veliko ljudsko veselico z razdelitvijo-daril, koncertom itd., v res-stavraciji '»Milmteich« v Rožni doilini. Pri koncertu, kakor tudi na startu bode igrala vojaška godbaepešpoika štev. 47. — Ta d&n vsi v Rožno dolino k. veselici! — Zdravo! — Odlbor..           •
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da bodo dartla:Ea< veliko cestno* dir-\io okrog »Goriškega Krasa« ki se vrši nepreklicno 4. m&Sjrtika t. 1. razstavljena od danes naprej v izložbi tvrdke J: Dfu-fovka,. Gorica,^ Gosposka ulica 3. Odbor.
Kolesarsko društvo »Gorica« vabi gg, odbornike k redni odborovi seji, kbija se vrši v pondeljek 28. aprila t. 1. ob 8x/a uri zvečer v društveni sobi hotela »Zlati je-Jeri«. — Vabljeni« so tudi člani jurije za veliko cestna dfnko. — Prosi se točne;1 k polnoštevilne udeležbe. Tajnik.
Sokolski vestnik.
Sokol v Goriei. — Kakor že objavljeno, sklenil je veseličrii odsek.Sokola v Gorici prirediti dne 1. junija t. :1. veliko pomladansko veselico. Sodeč po predpripravah bo ta veselica res nudila občinstvu mnogo zabave. Omenimo že sedaj, da se uprizori prvič v Gorici >»živa loteri* ja« ter da je že preskrbljeno z lepimi in vrednostnimi dobitki Ker* je namenjen čisti dobiček za zgradbo Sokolskega doma, upamo, da ne bo treba mnogo reklame, ker ve že vsakv kaj je njegova dolžnost. Na>zdar!
Telovadno društvo »Sokol« v Blljah priredi s sodelovanjem tambur. zbora ve-selico v četrtek 1. maja v prostorih gosp. Jos. Nemca s sledečim vsporedom: 1. »Polka-Mazurka«, udarja tambur. zbor. 2. J. Aljaž: »Opomin k veselju«, poje mešan zbor. 3. »Kosovo«, valček, udarja tamburaški zbor. 4. S. Gregorčič: »Naš narodni dom«, deklamacija. 51 V. Rudolfi: »Trublja z Balkana«, poje možki zbor s spremljevanjem tambura§kega zbora, 6. J. Stoka:. »Ne kliči vraga«, burka v enem dejanju. Po veselici prosta zabava s plesom. Začetek ob 37« popoldne. Pri plesu \ ,ira godba iz Kojskega, Vstopnina k veselici 40 vinM sedež I. virste 1 K, sedež II. vrste 60 vin. Ples se vrši; v venčkih 6 komadov 1- K. K obilni udeležbi vabi odbor.
Razne vestfe
Italijanski, irredentovee pred poroto, na Dunaju; — Na. Dunaju se vrši irazpra-
|,va. proti 19 letnemu zaseibnemui uradniku. Mariju Sterletniz Trsta..Obtožen je vele-iždaje. Ta Sterie je proslavijal.Oberdanka,,. ki je hotel umoriti avstrijskega, cesaria'/ pisal je v Rimu tudi članke, žaleče cesarja, in razširjal je tiskovine. — Pred sodni jo pravi,, da. je d dal tako,, ker. so Itali* jani zatirani in da. bi-obrnil pozornost: na Slovence,   radi katerih   /trpijo Italijani 1
;Torej   Slovenci, naji mu   pomagajo   pred nemškimi porotniki!.'
Ponesrečil je slovenski pilot Viljem PeterneljMz Cerkjia. — Iz 'Berolina je do-ilo sporočilo, da je ponesrečil zrakoplo-vec Viljem . Peternelj, doma; iz Gerikna, odkoder, je odšel pred letom dni. Na,- Jo-hanisfaldu se je učil zrakoplovstva. Pasti je moral iz^ precejšnje višine, ker je bil-obležal:nezavesten; po daljšem času pa je. prišel zopet k zavesti. Podrobnejših poročil še nimamo.
Klerikalni poneve^valci.— Poročali smo svoj čas; da je pobegnil iz Ljubljane klerikalni* uslužbenec Polajnko z večjo svoto denarja, drugi uslužbenec Sa-jevic je pobral 10.000' K; ljubljanski napredni listi paiporočajo .tudi, da bi bil pobral duhovnik' Smolnikar okoli 30.0.00 K . in odšel!. Govori-se, da, je bil defravdtran romarski denar!; Tako se godi v klerikalnih vrstah tisti čas, ko blujejo ogenj in-žveplo m koga drugega in ga usiljujejo imed »liberalce«.
Dalje* tiar peti strani;
Akad. društvo »Kras« na Dunaju pri-, redi v .pondeljek dne 28. aprila svoj I. redni občni zbor v restavraciji Jajtener, XVnl. Ladenburg&asSe 16. Kazen običaj*, iiefea pfogramd in volitev je na dnevnem redu predavanje stareSine g. inž. D. Qu-stinčiča o terni: »Slovenski i n ž i n i >r vdomov.ini.«
Ruski delam ^ odstppjjo enodnevni zaslužek' štralkov&ffl v ftitfH^"L»^^ v Petrogradu so sklenili' odstopiti svoj zaslužek enega dneva štrajkujočim delavcem v Belgiji. Denar so izročili soc. poslancem* v dumi ob lednem i voščitorn za popolno zmago' vboju za splošno' tfrMihio pravico,
Moderen top v dar abeslnskemu prestolonasledniku. — Naš cesar je dal abe-sinskermr prestolonasledniku Lidi Jeassu več daril; med temi je tudi 'moderen top, katerega vlečejo 'štiri mule., Avstrijsk' konzul Senvvimer, ki je izročil darila, je bil sprejet'jako slovesno.
Moški ideal pri ameriških dekletih in ženah. — Dčfcleta in žene iz učnih zavodov V državi Kansas1 So priredile anketo, ki se je foavila' z moškim .idealom. Po na-žiranju teli žensk mora biti moški visok 5 Čevljev; i i palcev, fežd 159 (funtov, obseg okoli prsi pri izdihu 40 palcev, Če pridrži dihanje 34 palcev, obseg tailea ne sme iti čez 30 in pol palca. Izgledati mora dobro, ne sme pa biti lep; skrbno opravljen, zunanjost brez napake, ali ne sme biti nikak Dandy. Vesel mora biti,. d/>«P.r sportsman, prijeten v razgovoru, ali ne pri-liznenec, mora častiti starost, biti uljuden z damami in gospodi, ne sme ne kaditi ne piti in ne biti udan Tiikaki strasti. Števila glede telesa so vzeta poprečno glede na tisoče stavljenih vprašanj.
Dva nova avstrijska domobranska kavalerljska regimenta. —- Koncem tega leta se ustanovita dva nova kavalerijska regimenta; eden bo v St. Poltmi, drugi v Litin}*,;' potem bo kavalerijskih doitiobr. regimentov 10 kakor tia Ogrskem.
Vseruski topovski kongres. — V Rigi je bil te dni nenavaden kongres, to je kongres ruskih lopovov: tatov, ulomilcev, ubijalcev jitd. Prišli sosodrugi tudi iz drugih držav in predavali o najnovejših izumih y.-uspešni kraji, ulomilstvu itd. Ali kar nakrat so hišo, kjer je zborovala ta izbrana družba, obkolili policaji in ujeli nekaj njih, katere so že dolgo časa iskali. Žakjsten konec kongresa.
Klub samomorilcev v Buenos Ayre-sih — V tem. mestu so Prišli na sled iMubu samomorilcev, kateremu načeljuje neki zdravnik italijanske narodnosti. Kadar kdo klubovi.h članov -hoče umreti, gre k zdravniku, ki mu napravi imenitno kosilo, v .luksuriozno opravljeni dvorani se vrši kosilo, godba igra, čuje predavanje o ničevosti življenja in da je najbolje, če človek umrje v mladosti. Ves omamljen se vrne kandidat smrti domov, se vleže v posteljo in se nič več ne zbudi. Zdravnika, načelnika kluba, so oblasti djaile pod ključ.
Bombo sta delala dva gimnazijska študenta v Holoskovu v Galiciji, po imenu BeJecki, Smodnik je eksplodiral in usmrtil oba dečka.
Neki jetičen Človek Ivan Drozd na Dunaju je iskal prostora v kaki mestni bolnišnici. Povsodi so konštatirali, da je boilan aH v vsaki bolnišnici so mu rekli, da ,ni prostora. Na to je šel Dr6zd*'na svoje isŠP>TO^^rpo^al'kro^^v glavo in umrli. Dunajski listi se ne morejo prebuditi,,/kafoo se mere v glavnem mestu pripetiti kaj takega, da bolnik ne dobi zavetja-V .bolnišnici.
~ -Koliko je škode vsled mraza in snega na Štajerskem? — Poročali smo že o veliki škodi vsled mraza v vinogradih in na sadnemu drevju na Štajerskem. Ravnatelj Stiegler je dobil od vinarskih inštruktorjev iz cele Štajerske poročila o obsegu škode, in je na podlagi poročil prišel do prepričanja, da zn a'S a na Š t a j e t -s k e m""š k o d a y v i n o g r a- d i h najmanj 2i rniili.jOuov, na sadnem d r e v j u'"p a n a j m a li j 18 mil i j o n o v k r o n, it o r e j s k u p n o n a d 4 0 m i 1 i -jonoV kron. Ogromna svota! Uničenih je 607« pričakovane letine.
Škode vsled mraza in snega v tekočem mesecu se ceni za celo Avstrijo na 125 milijonov, z Ogrsko, Bosno in Hercegovino vred pa na 300 milijonov kron.
Samomor vojaka. — Na cesti iz Trsta v Bane so našli ob gozdu truplo vojaka. Spoznali so v njeni Otona Heksmana,, vojaka prvega polka trdnjavske artileirije na Dunaju.
Cetinjski dvor.
Vidna glava cetinjskega dvora je kralj Nikola, ki ga pozna ves svet dn ki imponira celi Evropi, nevidna duša in središče tega dvora pa je kraljica Milena, o kateri velja bolj ko marsikje drugod tstari pregovor, da je najboljša žena tista, o kateri se najmanj govori. Njenih lastnosti sploh ni mogoče dovolj prehvaliti. Še danes žive na Cetinju ljudje, ki se spominjajo, kako so najbližji sorodniki sedanje kraljice nosili na trg pridelke svojega vrta in kuretnino. Zakaj kakor kralj, iz-;haja tudi kraljica iz ljudstva, kateremu je' v pravem pomenu besede najboljša mati.. V kraljevski palači — če se sme tako imenovati jako skromna hiša, kjer prebiva kralj in kraljica — je življenje tako preprosto, kakor v kaki navadni meščanski družini, dasi jima je bila sreča vedno izredno mala in ju je povzdignila silno visoko in dasi sta po svojih hčerah danes v sorodu z najmogočnejšimi vladarskimi rodovi nami. Kralj, s katerim lahko vsak Črnogorec govori kadar hoče, vabi rad odličnejše tujce k sebi in jih zna izredno spretno izpraševati: v nekaj trenotkih izve vse, kar bi rad vedel. Kdor je kdaj s kraljem govoril, občuduje njegovo obsežno znanje,   hitrost   njegovega   mišljenja,
njegovo ostroumnost in smelost njegovih ciljev. Kralj Nikola je realen politik z romantičnimi lastnoctmv.' 'Kraljica ostaja vedno, v ozadju, a kdor je prišel z njo v dotiko, ne more prehvaliti njene ljubeznivosti. — Središče cetinjskega dvornega življenja je v hiši, kjer .prebivata prestolonaslednik Danilo in njegova soproga Juta princezinja Mekleitburška. ^Potomcev nimata in jih, kakor se sodi,'"tudT ne -bosta imela. Dvorsko 'življenje pri prestolonasledniku je seveda nekoliko bolj živahno, a vendar skromno. Sicer pa je pozornost črnogorskega naroda obrnjena vsa na prjhca Mirka, ki postane naslednik, svojega brata in čigar žena je hoi domače zemlje in mu je povila izdrave in lepe otroke. Pri starših sta Še dve pnincezinji, ki se jima pač časih potoži po veselem -življenju v Petrogradu, zakaj veselic in zabav je na Cefcinju tako ubogo malo — a vendar so srečne.
Gotova služIla.
Zavarovalna družba prve vrste in dobro vpeljana išče" prostega in energičnega gospoda, ki bi prevzel
glavno zastopstvo za Gorico
m
Plača stalna, povrnitev voznih stroškov . in provizije. Ako se Izkaže marljivost in delavnost postane služba stalna iri preskrbi se dotičnika za starost.
. Oferirajo se lahko tudi taki gospodje/ ki niso Se praktični v stroki in pišejo naj pod štev. „2704" na naše upravnlštvo za pojasnila.                                 150-1
Odgottorinf hrednik In Izdajatelf Ivan KavifC v Oorid.
Tiska :,.*fl«»riSka Tlakama« A. OahrKek (odftov. J.. FabCItf.
Zalaga: Družba za izdajanje Hrtov »Soča«Iti •Primorec«.
Moll-ov SeirJIitz-prašek
je *a na gelodnn trpefie neprenosljivo sredstvo
katero Ima prednost prod Tnemi dragimi dra
¦Učnimi Čistil, kroglicami In grenCieami.
Cena orig. škatlje K2 —
Ponarejanje se sodnjjsko lasledoje.
Mollo-vo Franc, žganje in sol
za ribanje livota — BoleCine ,r, • molki olaJioJoCe in o*repSo,jo<!e sta- fl igm*™*?* roznano sredstvo proti trganju ijl afJ*«?5*1* in prohlajenja vBake vrste. 11 Orlp. steklenica K 2*— Jg
Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna s. HOLL, c. in kr. dvorni calotnik, Dunaj, Tuchlauben 9.
Zaloga r ftorici v lekarni:   A. (Hroncoll, O. CriBtofoletti.
hepa prilika.
Enonadstropna velika, lepa hiša z dvov riščem in velikim vrtom, veliko izvrstno ledenico in hlevom je na prodaj v Volčah pri Tolminu na zelo lepem prostoru. Hiša je še nova, v najboljšem stanu, ter zelo sposobna za bodisi katerokoli obrt. —- Sobe za letoviščarje. I      "              Pogoji ugodni.
Več se izve pri  g.  Dr DlllltO PlIC OdOBtlllh D GortCl oziroma pri g.
Dr. Rndalln Grantar odnefnlk
1   149-2              D  '
Mali oglasi.
lajmanjlt pristojbina stane 60 Tin. Ako Je oglu obsetnejll «e ra«una » nako besede S vi a. Iajprtpravftfi]Še inserlranje za trgovce in obrtnike.
Koliko le manjših trgovcev in obrtnikov v Gorial, katerih n« deleU (In celo v meatu) nihfi« ne potna, ker nitrje* «e fsee7*ra]o. Skoda nI majhna.
Fotograf A. Jerkič slabem, temnem vremenu in tudi zvečer pri električni svetilki »Jupiter'. — Senzacionalna novost, krasen umetniški efekt!
Mihael Turk. brivec poroča si. občinstvu
za mnogobrojni obisk.  Za točno postrežbo in snažnost se jamči.
SlOUMICl!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti * ontn).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOTAR, brivec in lasniSar.
Kmetska posojilnica v Cerknem
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
— sklicuje —                   f
BEDNI OBČNI ZBOR"
na nedeljo j dne 4. maja 1013.
ob 2. uri pop. v lastnem uradnem- prostora
s sledečim dnevnim redom:
1.  Poročilo načelstva.     ,
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Odobrenje računskega zaključka za leto 1912.
4.  Volitev načelstva.
5.  Volitev nadzorstva.
6.  Sprememba pravil.
7.  Raznoterosti.
Vabljeni so vsi člani zadruge. 147-1                               Načelstvo.
88
napredek vede!
Najenergionej!.« in   gotovo
se aoravt. sifilis s  bvo-
t ,'tovJiu sredstvom
- I8RUBIN GASILE -
Stotino zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zoženja, prostatitis, ure-tritia in meh. katarji korenito ozdravijo s
feonfeil Gasile
Konfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba* rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge; popolnoma* odpravljajo in ublažujejo peCenje m pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4*—.               ..-.,.-»  '.
Iorubin Casile, najboljše protisifahtiCno ra poživljajoče kriCtetiluo sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti 6ifilidi, anemiji, impotenoi, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, špermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energiCen razkrojevalec un-nove kiseline itd. — Steklenica Jbrubina Casile K 3*50.
Vbriiganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Gasilo K 3*50. Kdor žoli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno. Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinami izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
JOSIP BUDIN
Gorica
urar
ulica Rabatta 9 -
Gorica
ima voliko zalogo vsakovrstnih ur in verižic ter sprejema vsakovrstna popravila po zmernih
cenah.
Priložnostni nakup vsakovrstnih
daril za birmance.
187   9
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GOR1CII
Jos. uerdl lebaHSCe Sfe@* 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba
vsake vrste.
Ordlnlra o soolem ateljeju
od 9. ure dop. do 5." are 909
5 glavnih dobitkov
90000,40000,30000,20(100 in 10000 K oziroma frankov in lir zadene tekom meseca mainika
v srečnem slučaju že z vplačilom   S 3 ITI O   5  kron,  kdor naroči izborno  skupino  5  srečk  na   70  mesečnih   obrokov po K 5*—.
mr*' IS žrebanj vsako leto!•-*¦
Zahtevajte   obširni   majnikovi   prospekt!   —   Iz   njegove vsebine:
Za enO krono 100.000 frankov! Češke industrijske banke glavno zastopstvo Ljubljana.
z«z Uaraždinske Toplice («"asko).
Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo  zdravilišče ss  električno razsvečavo.
Staroznano   radioaktivno  zdravilišče z žveplom -j- 58° C. jako priporočljivo* proti protinu, revmatiziun, ischias itd.
Zdravljenje z pitno vodo  pri boleznih v  vratu, grlu, prsih, jetrah,
želodcu in črevesnih holeznih. Elelrtr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. Moderna oprema. — Sovi hotel'.. Krasna okolica — Vojaška godba.
Prospekte pošilja gratis. Ig Zdravnik: Dr. J. lohert
I
I
Prvo Vacuuin goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravali kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod. oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. io9_*7     Posluži se s proračuni in prospekti.
i i i i
Kupujte samo dvokolesa „fllteiI2l"f ki so najboljši francoski sistem in najirpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IflCfOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Guk
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
PAtM/J
^     k Drufovka ilorlca, Raštelj 3.
tgjgj Zalogr usnja.
Ddiikcvana petarija ii tladti&nu
Karo! Draščik
v Eorlai aa brii v (lashi Mil)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciv«, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo p* po Jako smernih cenah. ~w
Priporoča se
Raffla - Bast
ali »morska trava11
za vezanje vb.,ke trte in mladih sadnih drevesc
na prodaj je
u manuSakturni trgouini
iti Koriti
Anton Potatzkv v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
Mu sredi BaSteij* i.
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Ntjoeneje kipavalioa alrafeerikflac Ii drebtsga blaaa tar tkaila, preje la ift|j.
POTREBŠČINE
za piiaralce, bilki la popotnike.
NajboljSe Sivanke ca Šivalne itrpje.
POTREBŠČINE
za Arojah in fevž/arfe.
STetinJtce. — Božnl Tenci. — Masne
knjlliee.
lišna obuvala za ?S3 letna čase. Semena za n\tn\m,)lm in Melje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, ferošnj".i je, prodajale« po sej mih in trgih ___________      ter na deželi,   i    3S- 8
Ljubi moj kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 24
po novo dvokolo, Mtoka po Šivalni »troj, Jože po gramofon in TlnCo po kmet. stroj, Tam je  velika zaloga  in mehanična   delavnica. Prodaja na obrok«. Ceniki franka.
IZIDOR NANUT
autorfeouana stavbena turdka ulica Adelaide Ristori štev. S
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
C. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočani si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj ?e vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
A, vi Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
uelika zaloga = = oljkincga olja
prve vrste
njMjilh Mfc iz Iti*, OiImgIjb. lilfittiBiri !i lin
b prodajo ca drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —"96,1*04, 112
1'20, 128, 136, i"44, *60. 1"80. 2"-, 2*40
sa luči po 72 vin.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštniae prosto na dom. Posodo ee pušča kupca do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ------------^_ mifa in sveč.----------------
Cene zmerne.
U\m, meime in jriiiii Mi
laloga neobdelane koilovine in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu.      ' Stroji   za   žveplo 3 vrst; leseni,  železni   in   iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni z potegalom, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem. -'Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti-peronosperi razno vrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Cene konkurenčne.
Kupuje staro kollouino po najuišji dneuni ceni.
Za mnogobrojen obiuk se toplo priporoča
PETER MORETTI, kotlar GORICA.