Izhaja vsak četrtek in velja g poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta ., I,— Naročnina se pošilja ■pravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če Be natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 40. V Mariboru, dne 3. oktobra 1901. Tečaj XXXV. Nemci se posvetujejo. Štajerski Nemci se bodo 5. in 6. oktobra 1.1. zbrali na dveh krajih in povsodi se bodo posvetovali, kako bi se dal hitreje in uspešneje p o n e m č i t i slovenski rod na Spod. Štajerskem. Eno zborovanje bo v Radgoni, tamkaj se bodo posvetovali pripadniki nem-ško-narodne stranke. Drugo zborovanje se bo vršilo v Mariboru. To zborovanje sklicujeta združeni spodnje-štajerski nemški stranki in sicer vsenemška in nemško-narodna. Natančneje se nam sicer ne pove, o kakih spodnje-štajerskih zadevah se bo govorilo na teh zborovanjih, ali nam se zdi, da je dovolj rečeno s splošnimi besedami, ki stoje na vabilih: Posvetovali se bomo o skupnem odločnem nastopanju proti skupnemu sovražniku nemškega naroda na Spodnjem Štajerskem. Ker sta obe nemški stranki, ki obstojita na Spod. Štajerskem, podpisani na vabilih, ni nobenega dvoma, da so jim skupni sovražniki edino le Slovenci. Mi občudujemo nemško drznost, ki si upa na slovenskih tleh stare prebivalce, ki so Slovenci, imenovati svoje sovražnike. Še bolj občudujemo drznost, s katero se poživljajo spodnještajerski Nemci na odpor proti svojim skupnim sovražnikom, proti nam Slovencem. Tako daleč smo torej že prišli! Ljudje, ki so prišli med nas in živijo od nas, imenujejo nas sovražnike in nam napovedujejo boj. Kaj naj Slovenci odgovorimo na taka izzivanja ? Skrajni čas je, da tudi naši voditelji skličejo zaupnike slovenskega naroda skupaj, na katerem se bo posvetovalo, kako odbijati boj, ki se nam vsiljuje od nemške strani. Skrajni čas je, da si tudi spodnještajerski Slovenci sestavimo natančen program za naše bodoče delovanje in strmljenje. Nasprotniki se zbirajo in posvetujejo, mi pa spimo. Slovenjegraški okoličani, še eno v premislek! Skrbni stariši vse prej dobro premislijo, predno izroče komu svojega otroka v uk. Dobro blago se samo hvali, če pa vidiš koga svoje blago čez mero hvaliti in ponujati, moraš biti previden, da ne boš «Boštjan goljufan». Podamo vam v teh le vrstah v premislek to-le vprašanje: Kaj bi radi napravili iz vaših otrok tisti, ki jih silijo v ne '< o šolo? — Poglejte si mesto! ■■> .-i- spozna po sadu. 1. Narodne odpadnike ali nemškutarje. Slov. Gradec je bilo selo Slovencev, to kaže ime; kaj pa je danes? Večina mestjanov je zarod slovenskih stari-šev, to bereš iz napisov, kamor pogledaš, a danes se med njimi slovenski rod in jezik zaničuje. To bodo postali tudi vaši otroci. Čujte svojega nekdanjega škofa Slomšeka: «Kdo ponemčuje neprenehoma naše slovenske trge in sela, ter po nemščini zeva, kakor klopotec po vetru, rekoč: le nemško! le nemško! Vse to nemškutarji delajo, ki slovenske zemlje kruh zauživajo, in pijejo vince slovenskih goric, slovenski narod pa zasramujejo, in napeljujejo proste Slovence nemškovati in nemško vsaj napol hrustati. — Nemškutarjev ne skrbi, naj bi se naša draga mladina v šoli krščanskega nauka prav živo naučila, se privadila Bogu lepo služiti, očeta in mater za ljubo imeti, ljubiti svojo domovino, spoštovati cesarja in slušati svojo postavno gosposko, naj bi prirasla mladež naša bistre glave in pa žlahtnega srca. Le nemško! le nemško! naši nemškutarji na ves glas upijejo, pa ne pomislijo, da je slovensko mladež po nemško šolati ravno toliko, kakor prazno slamo mlatiti; veliko ropotanja, malo pa čvrstega zrnja. Otroci se naučijo po nemško kleti, svoje rojake za zijake imeti, se domačega blaga sramovati in se le s ptujim bahati. Tako izšolana mladina je na pol sirova jed; ni ne Slovenec, in ne pravi Nemec ; vsakega pol ploda, malo — malo pridnega. Glejte nemškutarije žalostni sad!» 2. S o v r a ž n ' e .samostojne Avstrije ali p r a s a L e. Gotovo ste že videli v mestu, kako vse, staro in mlado, žensko in moško, nosi na prsih modriš ali plavice, dokler ta zel po polju cveti. Tega ne storijo za kinč, ampak da očitno kažejo, kaj nosijo v srcu in kogar somišljeniki so. Modriš si na prsi pripenjajo taki, kojim srce gorkeje bije za Prusijo nego za samostalno Avstrijo. Modrišarji so somišljeniki tistih, ki stavijo luteranskim tujcem most preko Avstrije do Adrije. Vsaka ponemčevalna šola je nov steber za ta most. Več ko se slovenskih otrok ponemči, prej bo ta most gotov. Bo-dete-li vi, slovenski in krščanski okoličani Listek. Materina smrt. (Spisal Al. Kokelj.) (Konec.) Tudi mati je pozneje pozabila njegovo nepokorščino ter mu je zopet skazovala svojo ljubezen. On jo je pa tudi prisrčno ljubil ter ji pošiljal iz mesta raznih darov o njenem godu, o Božiču, o Veliki noči itd. Večkrat je bila tudi pri njem v mestu ter se je igrala z malimi unuki in unukinjami. Prav dobro so se vzeli skupaj in to po vsej pravici, saj pravijo ljudje, da čim starejši postaja človek, tem bolj je podoben otroku. Ker je bila torej taka ljubezen med njima, so takoj, kakor hitro je bila ona nevarno zbolela, pisali ponj, da naj pride domov, toda njega ni bilo ob določenem času. To je še bolj povečalo zmešnjavo. Mladi Do-linar in Dolinarica sta jokala, otroci so jokali, ker so videli, da oče in mati isto delata. Posli pa tudi niso bili za nobeno rabo. In kolikor bolj se je približeval večer, tem slabejša je bila mati. Videti je bilo, da se je res približala njena zadnja ura; le tu in tam je še odprla oči in srpo pogledala okrog postelje stoječe ljudi. Izgovarjala je tudi po-samne besede, kakor: »Jezus, Marija — Joj- mene, rešite me« itd. Na Jakoba je bila re-vica že popolnoma pozabila. Že so bili užgali mrtvaško svečo, domači so pokleknili okrog njene postelje in molili litanije vseh svetnikov tako goreče kot malokdaj v življenju. Stara mati pa je mirno spala, bila je že bolj podobna mrliču kot živemu človeku. Še enkrat je odprla oči, še enkrat se je stresla in njena blaga duša se je ločila od telesa ter je splavala v zgornji boljši svet ob šestih zvečer na dan sv. Tomaža apostola. Oj, kak nered je bil zdaj pri Dolinar-jevih! Vsi so letali sem in tja. Nihče ni vedel, česa bi se lotil. Iz zvonika župnijske cerkve pa se je oglasil veliki zvon ter je glasno naznanjal ljudem, da se je preselila v večnost jedna najlepših duš tistega kraja. Ves nemir po vasi je naenkrat potihnil; gotovo se je vsak vaščan pobožno prekrižal in izmolil jeden ali dva očenaša za njeno dušo. Naglo so se bili sešli bližnji sosedje, tolažili so domače, naredili mrtvaški oder za ranjko ter jo takoj položili nanj. V roke so ji dali molek in sv. razpelo, okrog glave so ji nadevali raznovrstnih podobic in na vsaki strani odra so prižgali tri sveče. K nogam so postavili posodico z blagoslovljeno vodo, da so jo mogli poškropiti oni, ki so prišli molit. Tako je ležala stara žena na mrtvaškem odru. — Pri Dolinarjevih pa je bila tista noč jedna najbolj žalostnih: nihče ni očesa zatisnil, ker so bili vsi preveč vznemirjeni in potrti. II. Nič ni stalnega na svetu; jeden človek odide, drugi pride, jeden se rodi, drugi umrje. Teh mislij so bili tudi ljudje, ko je drugo jutro zvonilo z vsemi zvonovi umrlej Doli-narici. «Stara je bila, dolgo se je branila smrti, na zadnje pa jo je vedar le pobralo», tako je rekel marsikak vaščan. In zopet drugi je menil: «Dolgo je živela, a še premlada je umrla, tako dobrih gospodinj je malo». In res, da je bila stara Dolinarica dobra gospodinja in izvrstna mati, to se je pokazalo tudi pri njenej smrti. Ves dan so jo hodili ljudje škropit od blizu in daleč, majhni in veliki, ženske in možki. Marsikatera ženica se je bridko zjokala pri njenem odru, poškropila jo in pobožno molila. Druga jo je zopet kazala malim otrokom rekši: «Vidiš, tu leži Dolinarjeva mama, katera te je tako rada imela. Le poklekni in pobožno moli, da bo v nebesih prosila za te!» In mali otroci so storili, kakor so jim ukazale mamice; pokleknili so, sklenili drobne ročice in molili za ranjko. Vsi, o cela vas, cela župnija in še daljni ljudje so kazali veliko sočutje do Dolinarjevih. Sožalnih telegramov seveda niso pošiljali, tudi ne vencev in pisem, a molili tudi pomagali staviti ta most? Kako bi se kedaj vašim potomcem godilo, ako bi se ta most res dogotovil, vam danes tužno pričajo Poljaki pod prusko oblastjo. Naj vam zapišemo le eden zgled. Da bi prej ko prej poljski rod ponemčili in poluteranili, je vlada zapovedala, da morajo biti šole popolnoma nemške. Niti krščanski nauk se ne sme učiti v poljskem, otrokom razumljivem jeziku. Ker tako ne morejo duhovniki otrok nič naučiti, jih bi radi nekateri posebej učili. Pa tudi to se ne pripusti. Ko je na primer 19. junija župnik Nižinski v mestecu Do-bricah pripravljal poljske otroke posebej za prvo sveto spoved, pridrl je mestni župan z žandarji in razpodil župnika ter otroke. Ali bi ti mirno spal v svojem grobu, če bi le količkaj pripomogel, da bi se kedaj tako godilo v naši ljubi domovini? 3. Odpadnike od Rima ali od katoliške vere. To vam pravi že zdrava pamet. Če se bo namreč otrok moral učiti krščanski nauk v nerazumljivem jeziku, ga prvič jasno razumel ne bo, drugič pa tudi ne bo ljubil in čislal krščanskih resnic, kajti kar se komu v glavo vbija, to se mu ne prikupi, ampak pristudi. Poleg tega pomislite še to: vaši otroci se bodo vsak dan shajali z otroci, izmed katerih mnogi pač ne morejo prinesti s seboj veliko verske gorečnosti in pobožnosti. Kakoršno drevo, tak klin, kakoršen oče, tak sin. Ena sama garjeva ovca pa zadostuje, da celo čredo okuži. Že samo vsled tega je velika nevarnost, da vaši otroci postanejo lahko versko mlačni že v šoli, in potem po šoli somišljeniki tistih, katerih v cerkvi pri pridigi menda malokedaj vidite, pač pa si najemajo luteranske pridigarje, in kateri se bratijo ter družijo s tistimi, ki vpijejo: »Proč od Rima!« 4. Bebce in neotesanee. V tujem jeziku se ne moreš nikdar toliko naučiti, kakor v materinen^ Sicer pa šole namen ni, otroke le učiti, ampak otroke tudi vzgojevati, to je šole imeniten in poglaviten namen. Otrok pa se vzgojuje, ako se v njegovem srcu zatira, kar je slabega, pa se vanj seje in zaliva, kar je lepega, dobrega, blagega, plemenitega. To se pa uspešno ne more doseči v šoli, kjer se otroci zaradi materinega jezika po strani gledajo ter se jim s tem iz srca rujejo korenike najblažjih čutov. Poslušajte modrega in učenega Slomšeka: »Kaj pa hočejo nemškutarji slovenskemu rodu storiti ? Derhal želijo v dušni temi pustiti, naj bi ubogo ljudstvo za nos vodili; hočejo, naj bi Slovenci tiho djali, da bi jim lahko domače blago jemali in jih ponemčili.« so povsodi za-njo in sorodniki so najemali m. «Se. In tisti večer, ko so jo drugi dan imeli pokopati, je bilo pri Dolinarjevih toliko ljudij kot včasih po zimi v cerkvi, kakor so pravili pozneje. Posebno sorodniki so bili razven Jakoba vsi zbrani. Uganjevali so, kaj bi ga bilo zadržalo, a gotovega niso mogli nič izvedeti. Glavna govorica pa se je sukala le okrog ranjke ter so zopet in zopet naštevali vse njene dobre lastnosti. O tu je bilo pač drugače kot je pri gospodi v mestih! Ondi izroče domači tujcem skrb za človeka, ko enkrat umrje, sami pa ga zapuste in jedva pogledajo, kako je napravljen na mrtvaškem odru. Da bi molili za rajnega ali dali za kako sv. mašo, to jim pride le malokedaj na misel. Toda treba je, da zapustimo za nekaj časa to našo družbo in pogledamo, kje je Jakob. Njega takrat ni bilo v Ljubljani, ko je dobil z doma pismo, marveč šel je bil radi neke sodnijske preiskave v nasprotni del dežele. A prišedši nazaj spoznal je takoj nevarnost, v katerej je bila mati, ter se je nemudoma podal na svoj rojstveni dom. Tisti večer, ko je bilo zbranih pri Dolinarjevih toliko ljudij, korakal je ravno po klancu proti vasi navzgor. Mlad, močen mož ga je spremljal in mu nesel malo prtljago. Bilo je precej temno; nebo so pokrivali oblaki in droben Da bi to, ali samo eno ali drugo, kar je navedeno v teh štirih točkah, postal le en otrok iz okolice, tega pač gotovo ne bi rad videl nobeden oče in nobena mati; tako malo ljubezni nimaš do svojega otroka. Za-toraj, če še ne boš imel miru, pa bodo še hodili lovit tebe in tvoje otroke, bodi trden, moški, ne daj se preslepiti. Reci vsakemu takemu lovcu z resničnim prijateljem tvojih otrok, rajnim Slomšekom: »Slovenci nočemo nobene vojske in prepira ne iščemo, ampak le svoje pravice, svojim sosedom rekoč: »K a r n e ž e 1 i t e , da bi vamdrugi s t o r i 1 i, n e že 1 i t e s t o r i t i tudi vi nam.« Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materino! Po nemščini se je svoje dni kriva vera v naše kraje vrinila, po nemščini se nam tudi v naših časih ponuja. Pade naša prava vera, pade tudi naša sreča. Mi nočemo v nemar pustiti nemški jezik. Pridno se hočemo nemške besede učiti, pa slovenske še bolj. Prijazno bomo pravičnim Nemcem roko podajali v vseh poštenih rečeh, pa tudi svoj materni jezik bomo krepko varovali. Slovenci in Nemci smo Av-strijanci; enakopravnost naj bo naš pas in pa krščanska ljubezen! Enake dolžnosti hočemo voljno nositi, pa tudi zavživati enake pravice, in ljubi mir bo med nami doma.» Politični ogled. Novi predsednik zjedinjenih držav severo-amerikanskih. Do 4. marca 1905 je zdaj postavljen za predsednika zjedinjenih držav severo-amerikanskih, dosedaj podpredsednik Todor Rooseveldt, kateremu to mesto pristoja po določilu postave, ki zahteva, da v slučaju smrti predsednika na njegovo mesto stopi podpredsednik n vodi državo in njeno politiko v isti smer: ¿akor umrli predsednik do preteklosti časa za novo volitev predsednika. Todor Rooseveldt je rojen v New-Yorku leta 1852. od jako premožne rodovine, katera se je tam iz Holandije naselila. Sedanji predsednik se je uže v mladih letih iztical v politiki, ter je bil uže prefekt v New-Yorku in komisar pod predsednikom Harrisonom. Slovi kot odločen mož in je velik nasprotnik Nemcev, kateri bi tudi v zjedinjenih državah hoteli imeti prvo besedo. On je odločno povedal, da hoče Ameriko za Amerikane. O zadrtji vojski proti Španiji je bil položil podpredsedniško čast in se podal v vojsko. Prošnje vseh politiških oseb niso pomagale, odišel je bil na otok Kubo in ondi sneg je po malem naletaval. V časih se je vzdignila burja ter mu je nesla sneg ravno v oči, a vkljub temu je korakal dalje. Da mu je mati umrla, to je bil izvedel že na potu. Kake misli so li navdajale našega Jakoba tedaj ? Nikakor ne vesele; zelo bridko mu je bilo pri srcu. Umrla mati mu je bila pred očmi, mati — ležeča na mrtvaškem odru... Tista dobra ženica, ki ga je tako skrbno vzgojila, ki ga je najprej učila Boga spoznavati in ljubiti, tista je torej mrtva. In zdaj jo bodo dejali v grob! Ondi bo trohnelo to srce, ki je njega tako srčno ljubilo. Take in jednake misli so ga navdajale, ko sta korakala s spremljevalcem proti vasi navzgor. Srce Jakobovo je bilo nemirno, oko mu je včasih porosila solza, katero pa je naglo obrisal. In glej, že sta pred domačo hišo, že čujeta glase znanih ljudij! Še jeden korak in Jakob stoji na pragu rodne hiše. Počasi gre po veži, stopi v sobo, kjer so bili ljudje, a on se niti ne ozre na-nje, niti ne reče kake besede, marveč gre naravnost k mrtvaškemu odru. Pogleda mater, poškropi jo, poljubi ji čelo, poklekne in moli.... Ljudje so seveda obmolknili kakor bi trenil ter so presenečeni gledali ta prizor. — In drugi dan so pravile matere svojim otrokom po celej vasi, po celej župniji in še dalje, kako rad je imel Jakob svojo mater, da je celo mrtvo zbral polk prostovoljcev, s katerimi se je vojskoval pri Sant Jago; ko je bil sklenjen mir, povrnil se je v New-York in prevzel podpredsedniško mesto. Atentat v Bufifalu ga je privedel do voditelja velikanske in razno-narodne države. Sestanek katoliških kmetov. Češka katoliško-narodna stranka na Moravskem je priredila dne 22. sept, shod krščansko - mislečih kmetov. Udeležilo se ga je velikansko število nad 17.000 kmetov. S tem veličastnim shodom so izrekli moravski kmetje, da hočejo imeti lastno, samostojno organizacijo. Kot govorniki so nastopili državna poslanca dr. Hruban in dr. ii-tojan, deželni poslanec Ševčik, učitelj Hadliček, urednik Šamalik in Šramek. Ker je na Spodnjem Štajerskem liberalizem začel zbirati svoje redke somišljenike med kmeti, treba bo tudi krščanske kmete zjediniti v trdno zvezo. Prej ali slej se bo to delo moralo izvršiti. Materin jezik pri vojakih. Naši či-tatelji še se bodo spominjali, da je bilo mnogo čeških in tudi nekaj slovenskih dosluženih vojakov zaprtih, ker so se pri kontrolnih shodih oglašali z «zde» ali «tukaj». Ravnalo se je, kakor da bi morala vsled teh nedolžnih besedic razpasti naša armada. Tudi na-glašanje, da mora vladati v dobri armadi le eden jezik, je bilo pretirano. Letošnjih manevrov na Hrvatskem in Ogrskem se je udeležilo tudi hrvatsko in madjarsko domobran-stvo, ki ima hrvatski oziroma madjarski poveljstveni jezik. Vkljub temu so se manevri dobro izvršili, vsaj poveljstveni jezik ni delal ovir. Neki dunajski časnik piše o teh manevrih: «Kar tujim gostom na delih našega vojaštva najbolj ugaja, je skupno delovanje vojske in domobrancev kakor popolno jed-nakopravnih činiteljev, neovirano skupno delovanje istih vzlic različnosti poveljstvenega jezika!! Včeraj n. pr. se je dogajalo neredko, da je eden in isti opazovalec mogel čuti, kakor se je isto povelje dajalo hkratu v treh različnih jezikih: «Habt acht» se je glasilo pri četah linije, «Vigiazz» pri ogrskih hon-vedih in «Pozor» pri hrvatskih domobrancih; potem zopet «Halt», «Allj» in «Stoj»! Jed-notnost v izvežbanju in sličnost v načelih, po katerih se vrši vežbanje, sta, ki pre-mostujeta različnost v izobraževalnem in poveljstvenem jeziku!» No, nemški jezik torej ni edino rešilen. To morajo sedaj Nemci sami priznati in to je že nekaj. Pruski vojaki na avstrijskih tleh. Naš zunanji minister Gulohovski se je hotel zopet enkrat Prusom in Prusakom prikupiti. Pruski vojaki, ki so bili v vojski s Kitajsko, poljubil, kako je molil vpričo ljudij, čeprav je tako imeniten gospod itd. Omeniti moram, da se je zdelo vse to ljudem tistega kraja nekaj nenavadnega. Kaj se je še dalje godilo ta večer pri Dolinarjevih, ne bom popisoval. Da ni bilo nobenega veselja in prave govorice, to lahko vsak razume. A povedati hočem zopet, kak je bil Dolinaričin pogreb. — Drugo jutro sešlo se je bilo ondi dokaj ljudij; doma so le tisti ostali, ki niso mogli iti. Staro mater so zabili v rakev, potem pa so vsi navzoči zmolili klečeč jeden rožni venec za njeno dušo, kakor je še dandanes navada na Gorenjskem. Po končanej molitvi so vzeli štirje možje rakev na svoje rame ter so nesli staro ^Dolinarico k večnemu pokoju — v hladno zemljo. Niti ¡¿dnega venca ni bilo na rakvi, niti kake druge okrasbe razven križa, kateri se je že od daleč svetil. Prva za rakvo sta stopala Jakob in Ivan, za njima so se vrstili drugi sorodniki, sosedje, prijatelji, znanci in več beračev, kateri so tudi hoteli svoji do-brotnici skazati poslednjo čast. Niso bili pokriti, niso se razgovarjali med sprevodom, niso gledali okrog kakor delajo po mestih, marveč mirno, počasi so se pomikali naprej in molili sv. rožni venec. Ko so pa bih prišli že blizu cerkve, so jim prišli duhovnik nasproti; blagoslovili so truplo in odšli. so se v Trstu izkrcali ter skozi Avstrijo vrnili na Prusko. To priliko je uporabil grof Gu-lohovski. Dosegel je, da so se pruski vojaki na avstrijskih tleh sprejemali kakor najslavnejši junaki. Na raznih kolodvorih so jih pozdravljali avstrijski častniki, priredile so se jim dragocene pojedine in druge prijetnosti. Našim Prusakom je poskakovalo srce od samega veselja. Ko pa so se vrnili avstrijski vojaki, ki so morali na Kitajskem braniti s puško in mečem čast naše Avstrije, se nihče ni zmenil zanje. Tiho so prišli domov ter tiho začeli nadaljevati na avstrijskih tleh svojo službo. Odgovor na nemške surovosti. V Litovli na Moravskem so si pridobili Čehi lansko leto pri volitvah občinski zastop. Vsled tega je postalo razmerje med Čehi in Nemci jako napeto. Letos so otvorili Nemci majhno nemško šolo in ob tej priliki so si povabili od vseh stranij somišljenikov, da z velikim številom protestirajo proti češkemu prodiranju. Udeležencev se je zbralo okoli 10.000. Svoji »ljubezni« do Čehov so dali udeleženci s tem duška, da so jim razbijali okna ter natepli vsakega, ki je govoril češki. Zraven so peli »Wacht am Rhein«. Čehi so na te nemške čine jako primerno odgovorili. Malo dni pozneje je bil v Litovli sejem. Prišli so tudi nemški t r g o v c i ter ponujali lepo blago, a ne enega Čeha ni bilo blizu, da bi kupil. Nemški trgovci so morali pospraviti blago in oditi. Tako so odgovorili Čehi nemškemu nasilju. Na Moravskem so Čehi gospodarski izborno orga-nizovani. Čehi kupujejo le pri Čehih. Vsled tega bo padla občina Litovel in padla bo kmalu tudi največja nemška trnnjava na Moravskem, Olomuc. Rusi o Vsenemcih. «Moskovska Vje-domosti» piše o avstijskih Vsenemcih povodom predstoječih volitev v češki deželni zbor: Pred vsem je očividna predrznost, s katero si tolpa ljudij, katere politična delavnost je samo kronika škandalov, in ki bi prej spadali pod kriminal nego v zbornico, Običajne pogrebne slovesnosti tu ne bom popisoval, ker je to vsakemu manj ali bolj znano. Povem naj le, da se je marsikdo bridko zjokal, ko so gospod vrgli prsti na rakev in molili pogrebne molitve. Ob enem pa je navzoče tolažila sladka nada, da bo ta blaga žena enkrat zopet vstala iz groba v lepšem, častitljivejšem telesu. Da, vstali bomo enkrat, v lepšem, častitljivejšem telesu v boljše življenje, kjer ne bode več nobene bridkosti. Ko je bil pogreb končan, odšli so nekateri domov, drugi so ostali še nekaj časa na pokopališču, škropili so grob z blagoslovljeno vodo in izročali dragi ranjki zadnje pozdrave. O te dobre ženke ljudje pač niso kmalu pozabili! Prešla je zima in prišla je zopet ljuba pomlad; mnoga cvetica je bila vzcvela in zopet zvenela, mnoga lastavica se je povrnila v naše kraje in zopet odletela na topli jug, a domači in drugi ljudje so jo imeli še v živem spominu. Najbolj so jo pogrešali mali Dolinarjevi unuki, s katerimi se je blaga žena tako rada igrala in kratkočasila. In po vasi so izpraševali otroci svoje matere: «Kje pa je Dolinarjeva mamica zdaj?» In rekle so jim, da zdaj gleda ljubega Boga v nebesih in da jih bo pri njem zatožila, ako ne bodo pridni. In mali so verjeli in obljubili, da bodo vedno pridni. Jednako tudi Jakob ni pozabil svoje mamice. Na njenem grobu je dal napraviti lep spominek in, kedar je prišel po leti s svojo družino v domačo vas, vselej je obiskal tudi pokopališče, grob svoje matere. In mali unuki so trgali rože na njenem grobu ter jih nosili s seboj v mesto za spomin. — Dolinarjeva hiša pa še zdaj stoji in vse je še v redu pri njej kot je bilo nekdaj; gotovo je pri njej Se isti blagoslov, katerega je bila izprosila rajna mati. prisvaja ulogo, ki je nemogoča, t. j. da po-nemči vse avstrijske Slovane in jih spravi pod nemško hegemonijo. Toda kako žalostno je to njihovo prizadevanje, spoznamo takoj, ako se spomnimo, da so se za ponemčenje avstrijskih Slovanov prizadevali vse drugačni ljudje že v dobi absolutizma in v parlamentarni dobi n. pr. Schmerling, Herbst, Plener, Smeykal in drugi, proti katerim so sedanji vodje Velikonemcev prave ničle. — Ako pa so se tudi oni politični junaki naposled morali prepričati, da so se lotili nečesa, kar nadkriljuje njihove moči, česa potem pričakujejo politični komedijanti kakor so Wolf in Schönerer? Niti tedaj, ako bi se Avstrija povrnila k absolutizmu, da pomaga nemški zmagi, ne bi nemški živelj mogel prevladati Slovanov že radi tega, ker je v Avstriji samo 8 milijonov Nemcev, a 17 milijonov Slovanov. Pri tem Slovani silno napredujejo v političnem in kulturnem oziru ter so si nabrali toliko moč, s kakoršno morajo računati vsi avstrijski Velenemci. Zato je čas nemški nadvladi v Avstriji minil za veke. Na Francozkem preti nova minister-ska kriza, vzrok kateri da je carjev obisk v Franciji. Na vrsti so, kakor poročajo fran-cozki listi, socijalistična ministra Millerand in Baudin, vojni minister André, katerega utegne nadomestiti general Boisdeffre in še par drugih ministrov. Zlasti se govori o odstopu Milleranda, ki je po shodih zabavljal čez carja. Vojska v Južni Afriki. Angleški poveljnik lord Kitchener, o katerem se je že enkrat govorilo, da je pustil vrhovno povelj-ništvo, je zopet na pobegu. Lord Kitchener zahteva od angleškega vojnega ministra zopet novih vojakov. Ta pa mu jih ne more dati, ker je skoro že itak vse, kar je moškega in za rabo, v Južni Afriki. Zato se Kitchener kislo drži in hoče pustiti poveljništvo. Bodo ga že zopet pomirili, če ne, pa bodo dobili drugega. Večkrat, kakor Kitchener, tudi kaki drugi poveljnik ne moie od Burov tepen biti. Nadalje pa angleški narod ni nič več zadovoljen s Kitchenerjem, ker uvidi, da ta mož preveč surovo postopa z Buri. Dopisi. Sv. Ana v Slov. gor. (Veselica.) Kako uspešno in plodonosno deluje naše pred dvemi leti ustanovljeno bralno društvo tudi za pošteno razveselitev in zabavo svojih članov, kaže dovolj jasno to dejstvo, da je priredilo tekom tega časa že sedem veselic z deseterimi igrokazi. Nekako novo, sveže življenje je zavladalo v tem času med pro-bujeno mladino, ki se je začela zavedati svojih dragih narodnih svetinj. — Dosedanji nastopi naših vrlih kmetskih diletantov so pokazali, da se začnemo tudi ob meji zavedati, da smo — Slovenci! Izmed dosedanjih veselic se je brez dvoma obnesla najbolje zadnja 8. septembra. Igralci se niso le dobro naučili svojih ulog, ampak videlo se je pri vsaki kretnji, da so se zamislili tudi — v vsebino; zato so uprizarjali neprisiljeno, živahno in neboječe posebno prvo igro, znano burko: «Pravica se je skazala», ki je prirejena nalašč za odre na deželi. Še je igral smeh na veselih obrazih mnogoštevilnih gledalcev, ko nas preseneti druga igra s svojo resno, vzvišeno vsebino, znana «Lurška pa-stirica», ter izvablja začudenje in resnično ginjenost. Vsebino tvori znani čudež v Lurdu in ozdravljenje slepe hčerke brezverne, a slednjič spokorjene grofice. Igra se sicer ne more ponašati s posebno dramatično dovršenostjo in doslednostjo v slikanju posameznih značajev, posebno Bernardika ne nastopa taka, kakorSno smo bili navajeni občudovati do sedaj iz knjig o tem čudežu, dozdeva se nam v igri pregostobesedna, ki posebno rada govori — o sebi in ne posebno ponižno. No, to so malenkosti, ki niso ovirale lepega uspeha, ki bi bil seveda še večji, ako bi občinstvo ne čakalo v nestrpno dolgih odmorih med posameznimi prizori. Posebno dobro ste rešile svojo nalogo grofmja s svojo hčerko in ganljiv je bil sklepčni prizor: procesija pred čudežno jamo, spremljana s čistimi, milodonečimi glasovi krasne pesmi. In tako se je ob pol edenajstih končal prezanimivi večer, ki ostane vsakemu gledalcu v veselem spominu. Na to se je razvila jako živahna prosta zabava z veselim petjem, k čemur so največ pripomogli nam dragi gostje od sv. Benedikta in ostali smo navdušeni za vse lepo in dobro do enih v veseli druščini v nadi, da nas v kratkem združi spet enaka svečana prilika. H koncu ne smemo pozabiti na domačega gospoda kaplana, kateri je s prigovarjanjem in požrtvovalnim trudom zbral in vodil naše vrle kmetske fante in dekleta, da so nas razveseljevali z dovršenim igranjem, na g. Jos. Krambergerja, ki je blagohotno prepustil svoje zasebne prostore. Obema, kakor tudi igralcem bodi izrečena najsrčnejša zahvala! Ti pa, mlado bralno društvo: Rasti in razcvitaj se ter zberi v svoje okrilje tudi one, ki še do sedaj niso ali nočejo spoznati tvojega velikega pomena! Na svidenje! Eden izmed navzočih. Iz Stavenskega vrha. (V s t a n i t e, mladeniči!) Blagovolite gospod urednik sprejeti v vaš cenjeni list «Slov. Gospodar» ta le kratki dopis. Malokedaj vam kdo kaj dopošlje iz našega kraja. Znano vam je, da je resnica, da največ pohujšanja in nevere izhaja po branju slabih knjig in časopisov, posebno dandanašnji, ko se povsod silijo in obilno ponujajo. Taki slab časnik je dandanes na primer «Štajerc», po domače bolj umevno giftna krota, ki že tudi v našem slovenskem kraju tu pa tam regija in skače. Ta ptujski kramarček laže in piše črez gospode duhovnike in slovenske advokate in si na vse mogoče načine prizadeva, katerega poštenega rodoljuba ob dobro ime spraviti. In če ima kateri tega nemčurčka naročenega, naleze se kmalu istega duha. Zatorej mladeniči Stavenski, prizadevajte si širiti dobre časnike, kakor je na primer «Slov. Gospodar», «Naš Dom» in knjige družbe sv. Mohorja. Mladeniči, ne zamudite te lepe naloge, da bodemo ponos in dika našega slovenskega naroda. «Štajerca» moramo odstraniti in one posestnike, kateri so na tega kramarčka naročeni, podučiti, da se naročijo na dobre časnike, kateri so v krščanskem duhu pisani. Potegujmo se za naš materin jezik in ravnajmo se po Slom-šekovem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Mladeniči, ne pozabite, kaj so že nekateri pisali, in tako recimo tudi mi: Ptujskega lažnjivega kljukca v peč, «Slov. Gospodarja» na mizo, «Naš Dom» pa v roke. Mladenič Stavenski. Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Profesorsko mesto za dušno pastirstvo na mariborskem bogoslovju je prevzel preč. g. prelat Karol Hribovšek, za nravoslovje preč. g. kanonik Jožef Majcen. Novi notar v Kozjem. Gosp. dr. Jos. Barle, notar v Tržiču, je premeščen v Kozje. Imenovanje. Postnim praktikantom v Mariboru je imenovan g. Milan Zemljič. Na mariborsko gimnazijo sta došla letos gg. prof. dr. Leopold Poljanec iz Kranja in suplent dr. Anton Dolar iz Dunaja. Prvi poučuje naravoslovje, drugi jezike. Poroka. Dne 1. oktobra se je poročil naS rojak gosp. dr. Viktor Kac iz Šmartna pri Slov. Gradcu z gospico Anico Bernardi, hčerjo veletrgovca v Spod. Dravogradu. Bilo srečno! Gospod dr. Kac se s 15. t. m. naseli v Mariboru kot zobozdravnik. Trtna uš. Kot po trtni uši okužene so razglašene občine Lembah, Bergental, Raz-vanj, Pivola in Slivnica. Nov časnik. V naši tiskarni Je začel izhajati nov časnik z imenom: «Občinski Časnik. Strokovni list za slovenske občine». Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik je g. Ivan Kač. Izhaja vsaki mesec dne 1. in 15. ter velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se pošilja upravni štvu in dopisi uredništvu v Žalec na Štajerskem. Na konjski dirki v Mariboru dne 29. t. m. so si slovenski konjerejci s svojimi lepimi in brzimi konji pridobili častno mesto med dirkalci. Pri začetni dirki je prišel prvi na določeno mesto g. Anton Slavič iz Grab s «Tonijem». Toni je obletel 2105 m v 3 m. 51 sek. Pri dirki za darilo ljutomerskega dirkalskega društva bil je zopet Slavičev «Toni» na prvem mestu. Prevozil je 2180m v 4 min. 137, sek. Odkar obstoji mariborsko dirkalsko društvo, še na njegovem dirkališču nihče ni tako brzo dirkal. Tudi za to je dobil g. Slavič darilo. Četrto darilo pri tej točki je dobil g. Matjaš Kranjc iz Šalinec, peto darilo g. Anton Bežan iz Šalinec. Pri dirki za dunajsko darilo je dirkal Slavičev «Toni» tretjikrat ter prišel kot četrti na mesto. Pri dirki za tezensko darilo je bil prvi g. Anton Petovar iz Bunčan, drugi pa g. Anton Bežan iz Šalinec. Atilo so iskali pod cerkvijo sv. Roka na Bregu pri Ptuju. Sreča jim menda ni bila mila, kajti prenehali so s kopanjem. V Hrastniku pri Trbovljah je ame-rikanska gugalnica ubila 15 letnega Karola Gorimšeka. Padel je iz gugalnice ter se tako hudo poškodoval, da še je isti dan umrl. V Šmarju pri Jelšah na c. kr. sod-niji še sedaj niso dvojezični pečati in dvojezične tiskovine v rabi, in napis pod orlom še je vedno samo nemški. Društva in občine bodo morale zahtevati, da se v tem oziru ugodi ravnopravnosti! Kam s krompirjem? Na Spodnjem Štajerskem se pridela veliko krompirja, posebno po ravninah, V «Slovenskem Listu» je objavil slovenski rojak v Aleksandriji dr. Karol Pečnik jako poučen članek o izvozu krompirja. Ta članek je dalo uredništvo omenjenega lista ponatisniti. Dobiva se za 10 h, ki se naj pošljejo v znamkah. Naslov: Uredništvo «Slov. Lista», Ljubljana. Mi ne moremo dovolj toplo priporočati te knjižice. Nahajala bi se naj v roki vsakega slovenskega kmeta in mladeniča. Naravnost dolžnost je, da si naročijo knjižico naša bralna društva in naše mladeniške zveze. V društvih in zvezah naj se potem skupno knjižica temeljito preštudira. Korist ne bo izostala. Od Sv. Jurja ob Ščavnici. Predragi -Slov. Gospodar», Jurjevške Slovenke so veseli tvojega, tako sijajnega procvita. Pa žalostne smo, ker vidimo, da se tu in tam širi med našimi Jurjevskimi fanti ptujski kramar «Štajerc». Tudi našega cerkvenega očeta sin ima naročenega «Štajerca», torej celo taki, kateri bi moral v tem oziru vzgled dajati drugim fantom. Zdaj pa še take liste širi. Jurjevška dekleta so zdaj sklenila, da s takimi fanti ne bodo govorila, kateri «Štajerca» berejo, posebno pa še s takimi ne, kateri ga imajo naročenega. Slovenke, vse za domovino, trud in kri, — Slovenski narod naj živi! Jurjevčanka. Strel skozi okno. Na Stranicah v Marinšek - Videnšekovi koči prebivata dve ženski, mati in hči, obe sta šivilji. Mlajša je minoli petek zvečer ob osmi uri sedela na klopi pri mizi poleg okna in za večerjo si rezala kruh. V tem času pa je od zunaj skozi okno v sobo ustrelil nekdo s puško. Krogla je ženski prevrtala desno ramo in potem na svojem potu dalje obtičala v steni. V soboto je iz Konjic prišla komisija na lice mesta in opravila svojo skrb. Kdo-li je zli-kovec, tega še sedaj ne more nihče reči z gotovostjo. V Velenju blizu cerkve «pri Sv. Brik-ciju» je umrl po šaleški dolini dobroznani posestnik in usnjar g. Dovnik. Svetila mu večna luč. Provinciala usmiljenih bratov v Gradcu, o. Em. Leitnerja, je zadela kap. Malo je upanja, da ozdravi. Nekaj spominov iz svojega življenja priobčuje gosp. dr. Karol Glaser v tržaški «Edinosti». Mi visoko spoštujemo g. pisatelja in njegovo delovanje, toda gotovo govorimo v imenu vseh štajerskih rodoljubov, ako prosimo «Edinost», da te «spomine» ustavi. Domače slovstvo. Ravnokar je izšla 4. številka «Voditelja», znanstvenega bogoslovnega lista. S to številko je končan štrti letnik, ki šteje 32 pol ali 512 strani z raznovrstno vsebino iz vseh bogoslovnih strok. Proč od Gradca! Leta 1902. bodo imeli v Gradcu Nemci veliko pevsko slav-nost. Za to nemško slavnost je dovolila dežela 16.000 K. A ker je dežela po dobri tretjini slovenska in Slovenci plačujejo dobro tretjino deželnih davkov, bode šlo za to slavnost blizu 6000 K slovenskega denarja v Gradec. Doma na Spodnjem Štajerskem pa ljudstvo s strahom in trepetom gleda v bodočnost, iz katere se mu reži kruta beda in siromaščina, kajti letošnje vreme in letošnje povodnji so uničile po marsikaterih spodnje-štajerskih krajih vse upanje. V Gradcu bodo Nemci peli, pili in vriskali, delavno ljudstvo na Spodnjem Štajerju pa bode stradalo in gladovalo. Vendar podporo bodo dobili nemški pevci v Gradcu. V Logarovcih blizu Sv. Križa na Murskem polju je bila dne 29. sept. 1901 volitev občinskega predstojnika, pri kateri je bil zopet enoglasno izvoljen g. Franc Štuhec obč. predstojnikom in gg. Jakob Zmazek in Jožef Slekovec svetovalcem. Gosp. F. Štuhec opravlja to službo že od leta 1880. Iz šole. Na nemški šoli v Št. Ilju je imenovan nadučiteljem g. Viktor Holtschl. Kot učitelj v Selnico ob Dravi pride g. Fr. Jamšek iz Št. Florjana ob Boču. Okrajni zastop v Rogatcu se je sestavil dne 25. sept. tako-le: Josef Simony, načelnik; dr. Fr. Schuster, načelnikov namestnik; odborniki Johann Einfalt, Kari Ferschnig, Johann Stoinschegg in Luka Tro-fenik (Slovenec). Okrajni zastop je po večini nemški. In to v rogaškem okraju, v sredini med Slovenci. Ondotnim narodnjakom želimo še nadalje prav sladkega spanja. Le spimo, bomo vsaj svojo propast zaspali! Slovenski rekrutje. Od slovenskega mladeniča-rekruta smo prejeli naslednje vrste: Dragi! Letos gremo v vojake, oblečemo vojaške suknje, katere bomo nosili dolga tri leta. Tužnim srcem poslavljamo se od svojih sorodnikov, od mile naše domovine, od ljubih naših tovarišev. Da, od naših tovarišev bode nam menda najtežje slovo, od tovarišev, prijateljev, s katerimi smo stopili zadnji dve leti v tesno zvezo. Pripravljene imamo najlepše načrte za našo organizacijo, za naše združenje. A sedaj odlagamo naše orodje, mi se poslavljamo od našega delovanja, naše delovanje bomo zamenjali z vojaško službo in nosili bomo ter se vadili s smrtonosnim orožjem. A nikar obupati! Našega življenja se začenja takorekoč drugi del, dosedaj smo bili še sploh med mladimi, ali sedaj stopimo v življenje, iz katerega se povrnemo za tri leta kot izkušeni možje! Čaka nas marsikatera bridkost in težava, katere bodemo z božjo pomočjo srečno prestali. Bodimo prepričani, da se bomo marsičemu koristnemu priučili, spoznavali bomo značaje tujih narodov in tudi našega ljudstva po drugod. Spoznavali bomo tudi nadalje dobre in slabe lastnosti naših slovenskih mladeničev, kateri bodo istočasno z nami služili. A mi obna-šajmo se tako, da bomo delali čast svojemu narodu. In v poznih naših letih se bomo spominjali, da smo služili nekdaj v mladosti častno svojo težko službo. Ako se pa enkrat pred nami razvije vojaška zastava in nam zapoje tromba in boben, bodimo pripravljeni vsaki čas darovati svojo lastno kri za milo domovino. Vi pa, dragi mladeniči, kateri ste že morebiti pretrpeli to, kar nas čaka, vi pa vstrajajte.na začetem potu. Organizacija vaša rasti in procvitaj! Bojujte se krepko za naše narodne pravice po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Spominjajte se pa tudi večkrat nas, vaših tovarišev v vojaški suknji. Rekruti, bodimo vselej čvrsti in jekleni. Korajžno naprej! Na zdar! Novinec. Novo postajališče „Želje" se otvori z dnem 1. oktobra med postajališčem Paka in postajo Velenje na progi Spod. Dravograd-Velenje, omejeno na osebni in prtljažni promet. Čas prihoda in odhoda je že razviden na zimskem voznem redu. Vožne karte izdaje ondotni gostilničar Fran Skaza. Duhovniške vesti. Č. gosp. kapelan v Hočah Matjaž Slavič odide v višje duhovniško izobraževališče Avgustinej na Dunaj. Prestavljeni so čč. gg. Roman Skerbs iz Majšperga v Poljčane, Fr. Cerjak iz Poljčan v Šmarje pri Jelšah, Iv. Vogrinec iz Majšperga v Hoče, Fr. Gosak iz Zreč k Sv. Andražu pri Ptuju, g. Marko Žičkar iz Griž v Konjice, Ferdo Pšunder iz Vojnika v Griže. Župnijo Kostrivnico je dobil ondotni provizor č. g. Franc Višnar. Iz Marenberga. Dne 15. septembra t. 1. je imela podružnica družbe sv. Cirila in Metoda iz Vuhreda in Marenberga v gostilni «Pri stari pošti» svoj letni občni zbor. Predsednikov namestnik navdušeno pozdravi vse došle goste, potem sledi letno poročilo blagajnika, in na to se vrši volitev novega odbora. V odbor so bili voljeni sledeči čč. gg. Jurij Zmavc, predsednik; Aug. Hecl, namestnik; Jos. Črnko, blagajnik; Gašp. Zrnko, tajnik; Fr. Saloven, Artur Klobučar in Simon Ternek, odborniki. — Vkljub slabemu vremenu in visoki Dravi, povsod je bil brod zaprt in so morali na Vuzenico čez most, se je vendar nabrala tolika množica odličnih gostov, med drugimi tudi dva Srba, da so bili vsi prostori napolnjeni. Najlepši dokaz temu je, da se je nabralo isti večer od radodarnih rodoljubov za družbo sv. Cirila in Metoda 94 K 80 v. Skoraj polovica več kakor lani. Mi napredujemo! Srčna hvala vsem dragim in milim gostom, ki so nas počastili iz Maribora, Slov. Gradca in iz vseh sosednih župnij lepega zelenega Pohorja! Posebno hvalo pa izreka odbor vrlim pevcem in izurjenim tamburašem iz Vuhreda. Vi nas s svojim milim tamburanjem niste samo razveselili, ampak iznenadili in očarali. Bog vam povrni ves trud! Kmalo vas zopet želimo slišati v Vuhredu. Na veselo svidenje! Iz drugih krajev. Državni zbor je sklican s cesarjevim pismom za dne 17. oktobra k nadaljnemu delovanju. V tržaškem občinskem zastopu se je izvršil nezaslišan škandal. Slovenski odbornik dr. Rybar je ostro prijemal italijansko večino, ker je sklenila, da se ne udeleži pogreba škofa Šterka, in ker se ga tudi res ni udeležila. Omenjal je tudi židovski upliv v večini tržaškega občinskega sveta. To je Italijane tako razkačilo, da so s silo odstranili dr. Rybara in še enega slovenskega zastopnika iz občinske svetovalnice. Kaj takega je nezaslišano! Z dr. Rybarjem ni žaljen samo narod tržaški, ki ga je volil, ampak ves slovenski narod. Za tako predrzno in neolikano ravnanje Italijanov mora priti kazen, Slovanom pa zadoščenje. Pri govoru obtičal. V Ljubljani je pozdravil iz Kitajske se vračajoče [nemške vojake fml. Chavanne. Odgovoril je v imenu Nemcev major Forster, a primerila se mu je ne«reča, da je obtičal v govoru in še le po vt 'jem odmoru je mogel nadaljevati. Čudež pred francoskim kasacijskim dvorom. Neki Gabrijel Gargon — kakor poroča «Slovenec» — je dobil v pravdi z železniško družbo orleansko 60.000 frankov odškodnine in dosmrtni letni dohodek 6000 frankov, ker je bil poškodovan pri železniški nesreči pri Montmoreau in ker so strokovnjaki konstatovali njegovo neozdravljivost. Železniška družba je zgubila pravdo v prvi in drugi instanci. Sedaj je družba rekurirala na kasacijski dvor, češ, da je odškodnina previsoka. V tem času pa je za neozdravljivega od zdravnikov proglašeni Gargon podal se na božjo pot v Lourdes in bil ondi — ozdravljen, dasi se je znanstveno konstatirala njegova neozdravljivost. Kaj bode sedaj naredil kasacijski dvor? Vsak se lahko prepriča, da je Gargon sedaj ozdravljen, a to ozdravljenje se ni moglo izvršiti naravnim potom, ker znanstveniki in veščaki so izrečno izjavili se, da se Gargon na more ozdraviti naravnim potom, teda j se je moralo izvršiti nadnaravnim potom. Tn to naj bi pripoznal francoski kasacijski dvor ? Čudeži so vender, pravijo nekateri ljudje, nemogoči, torej po nazorih takih ljudij ni čudežev, torej tudi Gargon ni čudežno ozdravljen in to baje tem manj, ko je že Napoleon III. Lurški Materi Božji prepovedal, da se ne sme prikazovati. Toda — ozdravljen je pa Gargon vendar-le; kasacijskemu dvoru skoro ne bi druzega preostalo, kot reči: «To nas nič ne briga!» Čudežev delati nima noben pravice in to tem manj, ker so čudeži prepovedani. Kaj pa je z denarno odškodnino Gargonu. Ker je Gargon znanstveno pripoznan neozdravljivim, torej vender ne more biti sodnijski proglašen ozdravljenim. Ozdravljen je pa Gargon vendarle. Lahko smo radovedni na sodbo francoskega kasacijskega dvora. Rodna trta. Antonu Mairju v Kurtatsch na Tirolskem je jedna trta tako bogato obrodila, da je na njej 736 grozdov. Nadvojvoda Franc Ferdinand je zapustil Girknico, kjer je bival za časa manevrov, lep spomin. V svoji spalni sobi je imel na nočni omari sliko svoje soproge in svojega otročiča, zraven pa podobo Matere Božje z Jezuščkom v naročju. To vedno nosi seboj na potovanju. Lep vzgled! Kmet minister. Pri zadnji spremembi v danskem ministerstvu imenovan je bil ministrom za poljedelstvo kmet Ole Hansen. Nedavno je hotel ž njim govoriti nek časnikar, a dobil ga jfe na polju, ko je sejal ozi-mino. Minister Ole Hansen ne prebiva v sijajni palači marveč v priprosti kmečki hiši ter oskrbuje svoje posestvo kakor navaden priden kmetovalec, seveda v izgled drugim. Res, pravi — poljedelski minister. Čevlji so ju izdali. Te dni sta v Ba-denu dva lopova udrla v neko vilo. Prej nego sta udrla v sobe, sezula sta si čevlje, da ne bi delala ropota. Med tem je gospodar vile nekaj slišal in vstal, da vidi, kaj je. Lopova sta na to pobegnila zopet skozi okno. Hišni našli so na to pred salonom čevlje, katere je hišni gospodar postavil na najnižje okno, prepričan, da se tatova povrneta po nje. On sam se je z družino vred skril na vrtu, kjer so skupno pričakovali lopova. In res sta se tatova povrnila po svoje čevlje; tako so ju prijeli in spoznali v njiju svoja — soseda, o katerima ne bi bili nikdar niti sumili, da se bavita s takim rokodelstvom. Prestolonaslednik in trgovec razglednic. Na vojaških vajah v Doljnem Mi-holcu prodajal je neki starec razglednice. Nekega dne približa se našemu cesarju in njegovemu spremstvu, nakar so ga orožniki aretirali, ker je brez dovoljenja došel na vežbeni prostor. Starec začel je jokati. Njegov jok vzbudil je pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateri je razjahal konja in pristopil k orožnikom: »Pustite siromaka na miru», dejal je prestolonaslednik in pričel kupovati razglednice od prestrašenega starca. Njegov izgled posnemali so tudi drugi, in starec je kmalu razprodal vso svojo zalogo. Kuga v Napolju. V Napolju je 12 oseb zbolelo za kugo na neki ladji. Na novo ni nihče obolel. O treh na novo zbolelih se je sumilo, da so kužni, a ni res. Varstvena sredstva se rabijo vedno strožje. Mesto je razdeljeno v zdravstvena okrožja, da se lažje nadzira. Dovozih so veliko množino «seruma Lustig» iz zavoda v Bernu. Vsi zdravniki v bolnici in v pristanišču so v disciplinarni preiskavi, zakaj niso o pravem času zasledili kuge. Med ljudstvo se je v mnogo tisoč izvodih razširil pouk, kako se varovati kuge. Japanski zdravnik Kmesato, ki je skupaj z zdravnikom Yersia našel kužnega bacila, je rekel, da se bo bolezen kmalu zatrla. Združene države severoameriške so naznanile, da nobene ladije iz Napolja ne puste v Ameriko, dokler nevarnost ne preneha. Ladja «Washington», ki je hotela v Brazilijo, je morala ostati v Napolju. Nemški cesar služi ruskemu carju. Cesar Viljem je pred kratkim prijezdil v uniformi ruskega grenadirskega polka v obmejno mesto Wischtygen, katero je dne 24. t. m. požar uničil. Cesar Viljem je prebivalstvo tega ruskega mesta ogovoril nekako tako-le: »Njegovo Veličanstvo car Nikolaj, Vaš vzvišeni gospodar, moj ljubi prijatelj, je čul o Vaši nesreči in Vam po mojih ustih sporoča, da ga je Vaša nesreča zelo užalostila, ter Vam izreka svoje srčno sožalje. Toda še več! Pošilja Vam po meni kot dokaz Svoje očetovske skrbnosti dar 5000 rubljev. Iz tega spoznate, kako oči Vašega presvetlega vladarja gledajo do mej njegove države, in kako njegovo srce vse svoje podložnike objema v ljubezni.« Cesar Viljem je končal svoj govor s »hura« klici na ruskega carja. — Nemški cesar se je sam ponudil carju za ta posel, kajti sicer ima ruski car za enaka pota svoje služabnike. Potopil se s konjem in vozom. Dne 18. m. mes. je prišel v Dol. Dubravi kmet Urban Gjuras k svojemu rojaku mlinarju, da mu posodi konja in voz, da si pripelje domov one male pridelke, katerih mu še ni odnesla narasla veda. Dobil je konja in voz, a nesreča je hotela, da se j o H; rt d o ■ n : ■s- ja O Uljudno naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Uoroike ulice itev. 94. trgovino s pohištvom. Priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po zelo nizki c«ni, zagotavljam točno postrežbo ter beležim, proseč obilnega poseta i odličnim spoštovanjem Franc Pleleršek. %m I » i | \ £ i ršek. | Janez Schindler Dunaj m., Erdbergstr. 12, pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 400 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Ceneni^je kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Eeelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prokupci še iščejo. Janez Schindler, c. kr. 11 lastnik privileg. Dunaj III., Erdbergstrasse 12. Ka slovenska naročila s« slovenski odgovarja. Pri kmetijski razstavi v Riedn 1901 bj _ ■ najvišje odlikovanje z zlato svetinjo. IaOVO ■ Podkove za vole patent, Zehetbauer. Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd. Glavno zastopstvo: 455 25—1 Echinger feFernau DUNAJ XV, Neubaugurtel 7 in 9. Prospekti na zahtevanje. Novo! Preselitev pisarne. Dr Henrik Haas si usoja naznaniti, da mB5 se je preselil S" s svojo odvetniško pisarno 490 2—1 v sodnijsko ulico št. 14. nasproti novemu sodišču. Razglas. Sejem, kateri je navadno bil 9. dan po kva-terni nedelji v Rajhenburgu, preložen je za vselej -s na 10. oktobra, s- Če pa pade ta dan na nedeljo ali praznik, vrši se sejem prihodnji dan. Ker je pričakovati kupcev, vabijo se živinorejci, da priženejo dosti živine. Županstvo Rajhenburg, 470 3_i dne 10. septembra 1901. t t IS. JKunej, župan. Prodaja sadja v Gradcu Iveplei-fstr. 114 zvezano s premovanjem sadnega mošta dne 3., 4., 5. in 8.oit. 1901. Nobene mitnine. Prost vstop. dr. Graf, župan. „Vzajemna zavarovalnica " v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju ffledjatove hiše na Dunajski cesti v Ijubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poveijeniki. „Vzajemna zavarovalnica v IJufoljani" je edina slovenska. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. 524 20 Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! Z30&T Svoji k svojim. 3®* Druzgalnica za grozdje, cena 30 kron 5J Rezalnice za, klajo in krmo, Lušnice za koruzo, izdeluje najboljše in po prav nizki ceni Josip Pfeifer, tovarna za poljedelske stroje v Hočah pri Mariboru. Želod se kupi po dražbi kakor tudi iz proste roke. 448 3—3 Ponudbe na »Guter Käufer 4258 < Rudolf Mosse, Wien I, Seilerstätte 2. s. Jožef Brandl, izdelovalec orgelj « „ 24—10 —v Al J Ifil>c>l'ix se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričeva-a od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago. Trgovski učenec vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovini mešanega blaga pri M. Peteršiču v Stridovi na Ogerskem. 475 3-2 Cerkvene ure izdelujeta trata Ignacij in Jožef Moli (sina rajnega Andreja Berthold.) Izdelovalnica v Arnovžu (Ehrenhausen na Štajarskem.) Dosedaj je bilo oddanih čez 200 ur. v* v> V Pri nakupovanju 464 4 manufakturnega in @ suknenega blaga o. O* V, © se opozarja na tvrdko 4 Novozldani prodajalničnl prostori I. nadstopje Sninoza Mlako poitistra, preproge, odeje, koči, robci, zaloga Mega flainasta. tkanine in platna. — Najnovejše sukno za obleke in barhenti. Na drobno in na debelo. 1 % Zelo nizke cene. i ©j r ..