Več in for ma cij o kon gre su je na vo ljo v 20. šte vil ki e-no vic Med na rod ne geo graf ske zve ze, ki iz ha -
ja jo četrt let no in so na vo ljo na splet nih stra neh Med na rod ne geo graf ske zve ze: http://igu-on li ne.org/
igu-e-new slet ters/.
Ma tej Ga bro vec
Let na kon fe ren ca Kra lje ve ga geo graf ske ga društva
Lon don, Združeno kra ljes tvo, 30. 8.–2. 9. 2016
Bri tan sko Kra lje vo geo graf sko društvo (RoyalGeographicalSociety) z lon don ske uni ver ze Imperial
College je v so de lo va nju z Inšti tu tom bri tan skih geo gra fov (InstituteofBritishGeographers) tudi v le -
tošnjem letu or ga ni zi ra lo tra di cio nal no let no geo graf sko kon fe ren co. Šti rid nev ne kon fe ren ce v Lon do nu
se je ude ležilo oko li 2000 geo gra fov s ce le ga sve ta. Le tošnja tema kon fe ren ce »nexusthinking« je iz po -
sta vi la iz jem no po memb nost ce lo vi te ga obrav na va nja kom plek snih, in ter dis ci pli nar nih iz zi vov, ki
pre se ga jo sek tor ske in po li tične ok vi re.
Prvi dan je bil pred vsem na menjen dok tor skim štu den tom. Po uvod nih be se dah or ga ni za tor jev kon -
fe ren ce je sle dil po go vor s tre mi mla di mi dok tor ji, ki so de li li svo jo iz kušnjo dok tor ske ga štu di ja in is ka nja
za po sli tve po dok to ra tu. Sle di le so de lav ni ce, na ka te rih smo ude leženci raz mišljali o iz zi vih, s ka terimi
se dok tor ski štu den ti naj po go ste je srečuje mo – ob jav lja nje znans tve nih član kov, za po sli tev, us kla je vanje
ra zi sko val nih in obra zi sko val nih de jav no sti in po dob no.
V na sled njih treh dneh so se zvr sti la šte vil na za ni mi va pre da va nja z iz jem no širo ke ga na bo ra področij
geo gra fi je, s pou dar kom na ce lo vi tem geo graf skem raz mišlja nju in po ve zo va nju raz ličnih znans tve nih
dis ci plin. Iz jem no raz no li ka pre da va nja so med dru gim po se ga la na po dročja pro met ne geo gra fi je, geogra -
fi je po deželja, urba ne geo gra fi je, eko nom ske geo gra fi je, geo graf skih in for ma cij skih si ste mov, hi sto rične
geo gra fi je, par ti ci pa tiv ne ga pla ni ra nja, vars tva oko lja, pod neb nih spre memb in šte vil nih dru gih. Na
kon fe ren ci sem pod pi sa na pred sta vi la pris pe vek s po dročja konf liktov pri umeščanju pro met nic v pro -
stor na pri me ru Ble da in Škof lji ce.
Kon fe ren ca je us pešno združeva la pri jet no s ko rist nim. Kljub množici za ni mi vih pre da vanj smo
ime li ude leženci med od mo ri do volj pri ložno sti za pri jet no druženje in iz me nja vo iz kušenj.
Več in for ma cij o le tošnji kon fe ren ci je do stop nih na splet nem na slo vu: http://www.rgs.org, kjer sta
že raz pi sa na tudi ter min in tema kon fe ren ce za pri hod nje leto.
Ma ruša Go luža
Med na rod na kon fe ren ca Kar pat sko-bal kan sko-di nar ske geo mor fo loške ko mi si je
Po stojna, 13.–17. 9. 2016
Kar pat sko-bal kan sko-di nar ska geo mor fo loška ko mi si ja (Carpatho-Balkan-DinaricGeomorpholo-
gicalCommission – CBDGC) je bila us ta nov lje na leta 1963, ta krat pod ime nom Kar pat sko-bal kan ska
geo mor fo loška ko mi si ja, kot ne vlad no, med na rod no, znans tve no, ne po li tično in ne pro fit no združenje
geo mor fo lo gov, ki ra zi sku je jo v Sred nji, Vzhod ni in Ju govz hod ni Evro pi. Od us ta no vi tve, pa do po li -
tičnih spre memb ko nec osem de se tih let pre te kle ga sto let ja, je združeva la pred vsem geo mor fo lo ge iz držav
nek danjega vzhod ne ga blo ka.
Od leta 1963 se je zvr sti lo dva najst osred njih kon fe renc združenja (Kra kov-Bra ti sla va leta 1963, Sofija
leta 1966, Bu ka rešta leta 1970, Bu dim pešta leta 1975, Prešov leta 1982, De bre cen leta 1987, Băile Her culane-
Orşova leta 1988, Bra tisla va leta 2003 (glej po ročilo v Geo graf skem vest ni ku 75-2), Pécs leta 2007 (glej po ročilo
v Geo graf skem vest ni ku 79-2), Os tra vi ce leta 2011 (glej po ročilo v re vi ji Dela 36), Stará Lesná leta 2013 (glej
po ročilo v Geo graf skem vest ni ku 85-1)). Zadnje, dva najsto srečanje je potekalo letos v Po stoj ni (slika 1).
Kar pat sko-bal kan ska-di nar ska geo mor fo loška ko mi si ja ima svo jo re vi jo StudioGeomorphologico
Carpatho-Balcanico (https://www.igipz.pan.pl/stu dia-geo morp ho lo gi ca-car pat ho-bal ca ni ca-zbg.html),
ki jo od leta 1967 iz da ja Polj ska aka de mi ja zna no sti. Re vi ja bo le tos iz da la že svoj pet de se ti let nik.
187
Geografski vestnik 88-2, 2016 Zborovanja
188
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016
Slika1:Konferencajepotekalav prostorihInštitutazaraziskovanjekrasaZRCSAZU.
FR
A
N
JO
D
RO
LE
Slika2:NaCerkniškempoljusmoobčudovaliponore.
M
AT
IJA
Z
O
RN
189
Geografski vestnik 88-2, 2016 Zborovanja
Slika3:Velikaledenajamav Paradani.
M
AT
IJA
Z
O
RN
Slika4:UrošStepišnik(odleve),AndrejMihevcinMatejBlatnikprirazlagikroženjazrakav kraškem
masivuTrnovskegagozda.
M
AT
IJA
Z
O
RN
190
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016
Le tošnje srečanje je or ga ni zi ra lo Geo mor fo loško društvo Slo ve ni je (http://www.geo mor fo lo sko-drus -
tvo.si/), v so de lo va nju z Inšti tu tom za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU, Geo graf skim inštitutom An to na
Me li ka ZRC SAZU in Od del kom za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Vod ja or gani -
za cij ske ga od bo ra je bil Ka rel Na tek (Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni).
Pr vič je kon fe ren ca združenja po te ka la na ob močju Di nar ske ga gors tva, ki je v nas prot ju z os ta li ma
ob močjema, ki sta v ime nu ko mi si je, močno za kra se lo. Zato je bil tudi glav ni na men kon fe rence pred -
sta vi ti »kla sični« di nar ski kras.
Kon fe ren ca je tra ja la pet dni in je ob se ga la štiri vab ljena pre da va nja, 21 pred sta vi tev re fe ra tov ude -
ležen cev, raz stav lje nih pa je bilo tudi bli zu dvaj set po ster jev. Or ga ni zi ra ni sta bili dve po pol dan ski in
dve ce lod nev ni ek skur zi ji, ude leženci pa so si lah ko brez plačno og le da li tudi Po stojn sko jamo. Ude -
ležen cev kon fe ren ce je bilo 45 in so prišli iz enaj stih držav. Naj več je bilo Madžarov in to pred stav ni kov
mlajše ge ne ra ci je. Nad ude ležbo smo bili or ga ni za tor ji ra zočara ni, saj je bilo ude ležen cev pre cej manj
kot na pre te klih srečan jih; manj ka la je tudi večina vodstva ko mi si je (s pred sed ni kom). Ra zočara nje je
bilo to li ko večje, ker je združenja samo žele lo ime ti kon fe ren co v »no vem« oko lju.
Kot rečeno, je bila kon fe ren ca us mer je na v di nar ski kras. Temu pri mer no so bila iz bra na tudi vab -
lje na pre da va nja in ek skur zije. Kon fe ren co je z vab lje nim pre da va njem od prl An drej Mi hevc (Inšti tut
za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU), ki je pre da val o kraški geo mor fo lo gi ji. Isti dan mu je sle di la Nad ja
Zu pan Haj na (Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU) z vab lje nim pre da va njem o jam skih se di mentih
in geo mor fo loški evo lu ci ji kraških ob močij v Slo ve ni ji. O po le de ni tvi Di nar ske ga gors tva in po sle dično
na stan ku le de niško-kraških ob lik je v vab lje nem pre da va nju tret ji dan spre go vo ril Uroš Ste pišnik (Od -
de lek za geo gra fi jo Fi lo zofske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni), ki je ka sne je na pri me ru Di nar ske ga gors tva
pred sta vil še pro gla cial ne kraške si ste me. V želji, da ude leženci ne bi do bi li na pačnega vti sa, to je, da
poz na mo v Slo ve nji le kraško geo mor fo lo gi jo, sem pod pi sa ni (Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC
SAZU) dru gi dan pred sta vil ne ka te re geo morf ne pro ce se v ne kraških po kra ji nah.
Slika5:Opisiekskurzijterpovzetkipredavanjin
posterjevsoobjavljeniv knjigipovzetkov,kismo
jourediliPetraGostinčar,MitjaPrelovšek(oba
InštitutzaraziskovanjekrasaZRCSAZU)in
MatijaZorn.
Tudi ek skur zi je so po skr be le, da so ude leženci spoz na li kar naj več slo ven ske ga »kla sičnega« kra sa.
Prva po pol dan ska ek skur zi ja je bila na pro gra mu dru gi dan ter je ime la na men pred sta vi ti mor fo lo gi jo
in hi dro logijo kraških polj. Vo dil jo je An drej Mi hevc, vo di la pa je na Cerk niško po lje (sli ka 2), v Ra kov
Škoc jan in na Planin sko po lje. Dru ga po pol dan ska ek skur zi ja je bila na pro gra mu tret ji dan in je vo di la
na vi so ko kraško pla no to Tr nov ske ga goz da. Vo di li smo jo Andrej Mi hevc, Uroš Ste pišnik in pod pi sa ni.
Ek skur zi jo smo začeli s prob le ma ti ko ze melj skih pla zov v Vi pav ski do li ni (ze melj ski plaz Sto gov ce) ter
na da lje va li v Smre ko vi dra gi in Ve li ki le de ni jami v Pa ra da ni (sli ka 3) s prob le ma ti ko per ma fro sta in zračne
cir ku la ci je v kraškem ma si vu Tr nov ske ga goz da (sli ka 4). Zad nja dva dne va sta bila na me nje na ce lodnev -
nim ek skur zi jam. Prvo na Kras in kon takt ni kras Ma tar ske ga po do lja je vo dil An drej Mi hevc. Po leg og le da
Škoc jan skih jam, udor nic in sle pih do lin, je dan zaz na mo va lo neur je, saj je na ob močju Škoc jan skih jam
v le dveh urah pad lo prek 100mm pa da vin; v Hr pe ljah je bila po plav lje na os nov na šola, v Ko zi ni pa knjižnica,
od kri lo je tudi več streh. Čeprav smo se vse dni tru di li raz ložiti, da na kra su ni po vršinskih voda, so te
obil ne pa da vi ne, pa čeprav le za kra tek čas, po ka za le nas protno. Zad nji dan je bila na spo re du ek skur zi -
ja v Ju lij ske Alpe, ki sva jo vo di la Uroš Ste pišnik in pod pi sa ni. Dan smo pos ve ti li prob le ma ti ki ve tr ne ero zi je
v Vi pav ski do li ni, ostan kom po le de ni tve v Zgor njem Po sočju in po bočnim pro ce som v Al pah (skal nim
po do rom ob po tre su leta 1998 in dro bir ske mu toku v Logu pod Man gar tom), ni smo pa se mo gli izog -
ni ti sto let ni ci prve sve tov ne voj ne ter spre mem bam rabe tal in po tre som v Zgor njem Po sočju v 20. sto let ju.
Med tu ji mi ude leženci smo lah ko po slušali pris pev ke iz Ma ke do ni je, Združenih držav Ame ri ke,
Polj ske, Češke, Bo sne in Her ce go vi ne, Ro mu ni je in Madžar ske, še ne kaj držav pa je bilo za sto pa nih med
po ster ji. Ne kaj je bilo kra so slov nih pris pev kov in pris pev kov po ve za nih s po bočnimi pro ce si, pre vla -
do va la pa je flu vial na geo mor fo lo gi ja; manj ka la ni niti an to po geo mor fo lo gi ja.
Opi si ek skur zij kot vsi pov zet ki pre da vanj in po ster jev so ob jav lje ni v knji gi pov zet kov (ISBN 978-
961-254-932-9; sli ka 5). Na sled nja kon fe ren ca združenja bo pred vi do ma or ga ni zi ra na čez tri leta na
Uni ver zi v Sze ge du na Madžar skem.
Ma ti ja Zorn
13. bie nal ni sim po zij Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi v Slo ve ni ji
Ljub lja na, 27. 9. 2016
Geo graf ski inšti tut An to na Melika Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no -
sti in umet no sti je z Od del kom za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, Zve zo geo gra fov
Slo ve ni je in Zve zo geo de tov Slo ve ni je 27. sep tem bra 2016 v Ljub lja ni 13. za po red or ga niziral bie nal ni
sim po zij Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi v Slo ve ni ji. To krat ni de lav ni na slov je bil Digitalnipodatki.
Na men sim po zi ja je pred vsem, da se srečajo ra zi sko val ci, pod jet ni ki, pre da va te lji, štu den ti in dru gi stro -
kov nja ki, ki pri svo jem delu upo rab lja jo geo graf ske in for ma cij ske si ste me, ter pred sta vi jo nove me to de,
po dat kov ne zbir ke in re zul ta te ra zi skav.
Zbra ne so pred začet kom prve iz med dveh sek cij na go vo ri li po močnica di rek tor ja ZRC SAZU Jer -
ne ja Fridl, pro de kan Fi lo zof ske fa kul te te Gre gor Per ko, pred sed nik Zve ze geo gra fov Slo ve ni je Stan ko
Pelc ter pred sed nik Zve ze geo de tov Slo ve ni je Blaž Mo ze tič.
Glav na le tošnja tema so bili digi tal ni po dat ki, med nji mi pa so bili naj bolj iz po stav lje ni po dat ki la -
ser ske ga ske ni ra nja, ki so v zad njem času na vo ljo za ce lot no Slo ve ni jo in omo gočajo na tančne ana li ze
zgradb, re lie fa, rast ja in dru gih po kra jin skih ele men tov.
V prvi sek ci ji, ki jo je vo di la Ma te ja Breg Va lja vec, so bila štiri pre da va nja. Miha Čeka da in Pe tra
Go stinčar sta pred sta vi la upo ra bo po dat kov la ser ske ga ske ni ra nja v ja mars tvu, Be nja min Štu lar in Edisa
Lozi ć sta pred sta vi la nji ho vo upo rab nost pri ar heo loški in ter pre ta ci ji, Tomaž Šturm, Rok Pi sek, Andrej
Kob ler, Ju rij Be guš in Dra gan Ma ti jaši ć pa so pred sta vi li, kako po dat ke la ser ske ga ske ni ra nja pri svojem
delu upo rab lja jo na Za vo du za goz do ve Slo ve ni je. Zad nje pre da va nje v pr vem delu je bilo na me nje no
ter mičnemu sne ma nju Ljublja ne s po močjo sa te li tov, ki so ga pri pra vi li Rok Ce dil nik, Krištof Oštir in
Žiga Ko kalj.
191
Geografski vestnik 88-2, 2016 Zborovanja