• * • v ' M ogasilo slovenske* narodne podporne jednote go=YEAR XXIL V gg Privatne družbe proti zavarovanju Komad ja postroiekov Chicago, torek, 29. januarja (January 29), 1929 ŠTEV.-NUMBER 24 Zaattaaja gladi prama-govno industrije končano Položaj v tej industriji je aedaj slabši, kot je bil. predno je ee-natna trgovska komisija vsels vprašanje na razpravo. Kongrsanik La Guardia proti aa devni predlogi, ki je bika pred lošoaa v nttji ibomici. Raivll aa je v atavbal in daetrlji. redloge ao predložene legialatu ri v državi New York. Aibany, N. Y. — Privatne za-irovalne družbe so uposlile rago plačane lpbiste, katerih imen je, poraziti predlogo za iavno zavarovanje delavcev, se ponesrečijo v industrijah, red legislaturo je tudi predlo-i proti taktiki nekaterih podanikov, kii se branijo uposliti »lavce, ki so prekoračili starost i let in tiste, kateri imajo ma-fizične defekte. Zavarovalne družbe svetujejo Jodajalcem, da bi ae zavaro-Jni prispevki lahko znižali, a-i bi tj sprejemali v delo le fi-Ino sposobne ljudi, katerih irost ne presega 40 let Ože-eni moški z velikimi družina-I so tudi rizika, kajti v sluča-poškodb, se mora podpirati ih družine. Uradniki delavskih organiza-se trudijo, da bi legislatura ji sprejela predlogo proti in-nkcijam v času Industrijskih orov. Injunkcije naj bi se iz-le šele po temeljitem zaslišali in slučaji delavcev, ki so bi-aretirani radi kršitve, sodni j- i prepovedi, bi morali biti za-lani pred porotniki. Druge sdloge se tičejo prepovedi se- ii dni dela v tednu, ki Še ved-prevladuje v nekaterih jav-i službah, minimalna mezda ženske in otroke in druge kotne naredbe v korist delav- nkroti malih institucij' • Ponujsns šelesnfea drli is Denverja v Laadville, kjer Je bilo nekoč veliko rudarsko bogastvo, danes js pa mrtev kraj. fce. lesnica, ki je stala trt milijone dolarjev, ns donaša več nobenega dobička. Druiba jo še dolgo časa prodaja, toda nihče Je os mara kupiti. Končno jo ponuja ■astonj. Kdo Jo viame? Kratke delaraka vseli. : Uwrence, Mass. — Delavci bodo morda zahteval! 80 ur dela v tednu, da ee tako omeJ4 brea-poeelnost, Je Itjavil organlsstor delavske orgenisaclje H. McOra-dy, kl ss je udelešil zborovanja, na katerem so bili navzoči nekateri voditelji Industrije. faterson, N. J. Delavci v tukajšnji tovarni Pai* Bilk Co. eo ■astavkall, ker Je drušbs odslovila unijskega organizatorja radi neznatnega vzroka. Stavko so dobili In organizator Ja dobil zopet delo v tovarni. New York Clty. — V nekaterih malih podjetjih so lastniki spremenili dnevno delo na dalo od kosa Radi te odredbe Je sa-stavkslo 277 delavk, ki ae niso gttfSitk * odredbo, ki Je iaiela v načrtu znižanje mssds. Po par dnevih ao ss vrnile na delo, ker eo jim podjetniki ugotovili, da se bo delalo v podjetjih pod starimi pogoji. Preke dve lalMJar* dekodnia-sksgs davka. Wsshington, D. C. — Zvesns vlada js v letu 1988 istirjala 92,-160,000,000 dohodnlnsksga dav. ka od possmssnikov in korpors-cilj. Dobils js 28 milijonov do. larjev manj kot v letu 1927, do« čim Je dsvsk posamsanikov na« rastri sa 78 milijonov dolarjev. Primanjkljaj Izvira Is dsjstvs, ker so mnog« industrijske drušbs ispisisls divtdend« v obliki novih dslnic namssto v gotovini nalašč v svrko, ds se delničarji laognrjo davku, kl je plašljiv od dohodkov v gotovini ne pa od delnic sli bondov. tVashington, D. C.—N. Park-Willis, urednik "New York irnal of Commerce", je v svo-i govoru, ki ga je imel pred ni District of Columbia nkers' Aasociation, ki so se u-ežili zborovanja v glavnem stu, izjavil, da se bliše res-kriza v bančni in splošni eko-nski situaciji, ki sedaj pre-duje v Združenih državah ra-nezdravih smernic, ki jih u-ajo zvezne rezervne banke, lankroti malih bančnih insti-ij naraščajo, ker federalne ervne banke ne nudijo malim itucijam iste pomoči kot veni bančnim kombinacijam, ■im velike korporacije delajo omne profite, je dobiček ma-institucij neznaten. Mali iness počasi ginevs, ker ga federalnih rezervnih k ne uvažuje, podpira pa s (iitom velike in močne Insti-ije. V i II is zahteva, da federalne rvne banke prenehajo s te-metodaml in da suspendirajo *m moratorija, ki ga sedaj kticirsjo, ker drugače obsto-možnost, da se zruši aedsnjs nomsks struktura.- ^ESRBCA NA KRI2I8CU. Hacon. Ga^ 28. Jan.--0sobni k Oeorgia železnice je včeraj ^il na bližnjem križišču v . ki je bil na poti v Atlanto, IVI tem je bilo pet potnikov tih. dvanajet drugih pa je bi-a n jenih. — Nesrečo je zakri-1 K<>sta megla, ki je ovirala >«t razgled, da ni šofer buss "I bližajočega ee vlaka. Gvatemai as saad streljajo. 'uatemala City, 28. jan. — fije zadnje izjalovljene revol-ki niso mogli uiti iz daše!e, kujejo samomore. Včeraj >e UHtrelil Rafael Rodrigues Po-bivši direktor šole lepih u-tnoati. ' Bukarsšta. 28. jen. — Rom aru sks sbornlra js soglasno ratifid-rala Krtloggmro protfvojno pogodbo ( w . . ^^ -rj t..n,liK—Rudar Paul V»a-** ** jf peljal v avtu zadnjo avto je ns ledu spodrsnil ~ prevrnil. Vlshovi* je Ml ko ranjen. $ A PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODIHJBNE JEDNOTB LASTNINA SLOVENHK.E NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene orImov p< dogovoru. Rokopisi m n« vračajo. Naročnina: Zedinjen« drliro (i*ren Chleaga) |S.OO na leto, »3.00 sa »ol leta; Chicago in CJeero V M na lata, $3.76 ta pol lata, in sa laosem- stvo Na ulov sa t m, kar ima atlk s Ustom: TJ "PR08VETA" U57-S« 80. I.a^ndal« Arenue. Cbleaga. IIHaaia. •THE ENLIGHTENMENT" Ortan of th« Slovesa Natleaal Beeeflt Bori »t f. Stvareh se liri in narašča, naobratno pa nartfia zavest in veda med proletarskim razredom. Gospodarji so navihani, toda pametni niso. Navihanost pa ni trajno kos pameti. _____________1 1« zmago, aH bi ae podali? gotovo ne, pa če bi imeli pomoriti zad- 0»ae4 bj th« Sloeeee National Beaeflt Subsertptlen: UnlUd States (escept Chlcafo) and Caaatfa fS.OO p*r raar Chteago $7.60, «nd f»rtlfB couatrles tP.00 par f ar. aBE—J»"-v* MEMBER OP THE FEDERATED press 188 l Datum v oklepaju n. pr. (Da«. 81-1828) pola« vaieffa imena na naslova pomeni, da rs mja s Um dnevom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno. U ae vam ne ustavi Hat. ,. ■ „ ,. . . STARI ARGUMENTI NASPROTNIKOV RUDARJEV PREI) PREMOGOVO KOMISIJO. Roderick Stephens, predsednik vladnega odbora za stike z Narodnim društvom trgovcev s premogom na drobrto je protestiral dne 14. januarja pred Watsonovo premogovo komisijo proti WaUonovemu zakonu, češ, da je U zakon patemalistifon, nezdrav in nezaslišno razredno zakonodajstvo. Pri tem je napadel rudarsko organizacijo, se norčeval iz določanja cen in silno napadel določbo za licenziranje kompanij, ki se pečajo s produkcijo premoga. V svojih govorancah je šel tako daleč, da je rekel, da je ta zakonska predloga povabilo strokovne organizacije, da dobe socialistične zakone te vrsfe v svojih induHtrijah. • Stephens ni povedal nič novega. Bila je stara pogreta kaša sovražnikov organiziranega delavstva, ki mislijo, da. ima jo podedovano pravico do iskoriičanja delavcev. Beseda paternalizem, zakon je nezdrav in razredno zakonodajstvo so žc^tako stare kot je boj delavcev za osvoboditev delavstva iz mezdne sužnosti. Kadar zagovorniki lastujočega razreda prosijo za sodnijsko prepoved ali zavzemajo »tališče, da je sodnijska prepoved na mestu ob času stavk, izporov ali sporov v industriji, tadaj pa sodnijska zapoved ni razredna postavna akcija, dasiravno je očividno, da sodnijska prepoved brani lastujoči razred pred nelastujočim razredom. Tudi zdrava je taka akcija, pravijo zagovorniki kapitalističnega gospodarskega sistema, dasiravno je očividno, da je za Človeško družbo v moralnem in gmotnem oziru veliko, bolje, ako širše ljudske plasti žive v zadovoljnosti -in ne v pomanjkanju, kot da posameznik živi v razkošju, izobilju in razsipnosti, širše ljudske mase pa v bedi in pomanjkanju. Ako mogočna kompanija določi svojim delavcem, kako se morajo obnašati v privatnem življenju in pošilja za njimi celo svoje vohune, ni to paternalizem, ampak paternalizem je po nazorih zagovornikov kapitalističnega gospodarskega sistema vse, kar postavodajna zbornica sklene, da varuje delavce pred brezmejnim izkoriščanjem. John L Lewis, predsednik rudarske organizacije, dasiravno je sam zagovornik kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije, mu je ugovarjal in zahteval od Stephensa, da doprinese dokaze sa svoje trditve. Rtephen je bil očividno v zadregi, pa je rekel, da sedanje vodstvo rudarske organizacije dokazuje, da je tako. Senator VVheeler mu je odgovoril, da to ni noben dokaz. Vodstva se menjajo. Lewisa je najbrž zbodlo, ker je Stephen dejal, da so taki zakoni socialistični. Lewis ni Focialist in pa tudi najbrž ne mara biti socialist $ajti socialisti ne razpolagajo z dobrimi političnimi službami, ampak zahtevajo od svojih somišljenikov, da m bojujejo !n prinašajo žrtve brez godrnjanja v boju za osvoboditev delavstvu iz mezdne sužnosti. Zanimivo v tem sporu je to, da sta se dva sagovornl-ka sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema grabila med sabo in da je eden trdil, da bi napravil večji vtis, d» je VVatsonov zakon socialističen, drugi pa da ni. I«ewis je hil v tem oziru v pravem, kajti preje se bo soln-ce pričelo obračati okoli zemlje in reke teči v breg, predan bo Wntson predložil kakšen zakon, ki je res socialističen, sloni na* znanstvenem, socializmu in gospodarski enakopravnosti. ' r ' VVatsonov zakon ima namen hipno in za silo potolažiti rudarje v premogovi industriji, xla pozabijo na razredni hoj in socializem, kajti razmere, kakršne so v pre-*toogovi industriji, silijo rudarje, da prično premišljevati o sedanjem' redu blagovne prodi^kcije in distribucije. In kadar rudarji pridno misliti, postoji nevarnost, da postanejo socialisti in prepbvednlki novega gospodarskega sistema, ki temelji na gospodarski enakopravnosti. Z druge strani je p« smešno, da se taki zakoni proglašajo za socialistične, kajti take trditve le potrdijo dejstvo, da današnji gospodarji nimajo prav veliko možganov in da o gospodarskih stvareh toliko razumejo kot o Einsteinovi teoriji, ker proglašajo zakone za podaljša-rj«» življenja kapitalizmu 7M socialistične. V prav ta nevede med voditelji lastujočega razreda dokazuje, da bo ta razred (Miražen. Nevcda med njim o gospodarskih VESTI IZJMSELBM Rudarske razmere v Novi Mehiki. GeUup, N. Me*. 7- Ker sem zadnje čase prejel več piaem od raznih rojakov in iz različnih drŽav, aem ae odločil, da tu odgovorim vsem skupaj in moj do-pia naj aluii v odgovor vsem dotičnim rojakom. Rojaki me vprašujejo o tukajšnjih delavakih razmerah. Tu v Gallupu, Nova Mehika, o-bratuje sedaj le šest rovov, vsi so pa ie skoro izčrpani, razen enega, ki je še bolj nov rov, In sicer rov ali šaft it. 5. V bližini GaUupa so Ae drugi manjši rovi, v katerih nakladajo premog na vozove ali na troke ter ga prodajajo v mestu. Toda mali rovi večinoma obratujejo samo pozimi, vi poletnem času pa le tu pa tam. Kar je večjih rovov, delajo dosedaj skoro vsaki dan, kar pa navadno ne traja dolgo, kajti mogoče že prihodnji mesec prično s tri do štiridnevnim obratom v tednu, čes poletje pa se Še celo obrat akrči na dva in tri dni v tednu. Kar se tiče zaslužka se pač ne moreni pohvaliti, ker večina rovov, kakor že omenjeno, je že dodelanih, in, drugič, ker je pretežna večina tukajšnjih rudarjev Mehikancev, tretjič pa tudi zato, ker nismo od zadnje stavke, ki se je vršila leta 1922, organizirani, kajti takrat je rudarska organizacija United Mine Workers of America čisto pro- Delo v tukajšnjih rovih se od časa dq časa dobi v enem ali dragem rovu, jamčiti pa ne morem nikomur, koliko bo znaš&l njegov dnevni zaslužek. Tako-zvano kompanijsko delo ali "day work" znaša dnevno za osemur-no delo $6.62. Od tone premoga plačajo 94c. Tako večinoma plačajo, pa-naj bo premog nizek aH visok. Pozdrav vsem čitateljem Pro-sveto t Štefan Katsman. Rdeči papeži. Terra Haute, Ind.—Ker nasprotniki 81ovenske narodne podporne jednote zmerjajo kar naprej nje glavne odbornike in tudi posamezne člane, se je očividno zdelo tudi g. Trunku potrebno, da jih začne poenemati, kar je zadnje čase tudi že pričel prakticirati. Raditega dejstva si usojam vprašati: Kdo je bolj rdeč? Kdo je v zadnji svetovni vojni navduševal vojake prelivanje rdeče človeške krvi, pod pretvezo, da se bore cesarja, dom (njegov) in vero (katero? Saj je kristljan kristijana moril!). Kdo je bla-goeluvljal orožje, da ae še več rdeče krvi prelije? Kdo je posodil italijanski vladi DESET milijonov lir v vojne namene, da ao potem italijanski katoliški vojaki toliko več katoliškim Slovencem In drugim Slovanom rdeče krvi "izpustili"? Mar socialisti? Ne! Ali nI bil sveti otec In duhovščina vseh ver zadovoljna, ko je papež podprl a tako vsoto Italijansko ftftdo, In je s tem činom postal bolj rdeč kot eo vsi socialisti celega aveta ekupaj?! Ali ne bi duhovščina lahko preprečila prelivanje človeške krvi s tem. da bi poglavarji vseh ver isdali pastirske liste, v katerih bi ljttdatvo opomnili na peto boljo zapoved, in prokleli vsakogar, ki bi poskušal rabiti oroije, da s njim koga umori? Miallm namreč. ker jim je ljudatvo po-alikšno v vaem, da bi jih ubogalo tudi v tem oairu, pa ša prav rado. Socialisti pa so še Itak proti vsaki smrtni kasni, torej, eo logično tudi proti prelivanju Človeške krvi ne debelo. .Stoj. brate! Me bo morda kdo opozoril na Kukijo ali na Mehiko, kar v prvi počenjajo komunisti. Naj delajo svoje delo prav aH ne. mislim, da sa njih dejanja niao odgovorni aoeiall-sti. Znano je. ds so hoteli prikazati bivšega mehiškega predsednika Callesa in njegovo vlado kot strašne krvoloke. K to-mu samo to-le: "Kdo ae je epu rita!? Morda Caltoe, ki je hotel, da se mehiška uatave izpolnjuje, ustav*, ki je bila »prejete" po saatppnlklh izvoljenih od ljud-sivi? Ali mehiški klerikalci s duhov lino na čelu. ki ae aedaj njega eocialista. de enkrat: Kdo je rdečkar? Kaj pomeni to, da «e je še g. Trunk poelužil istega sredstva, ki se ga poaluiujejo paglavci na ulici? Ali se U gospod lovi za zadnjo bilko, je U zmanjkalo argumentov? — Omenim naj, da jaz niaem socialist,-ker nimam članske karte, simpatiziram pa s • socialističnimi niačeli, pa tudi vem, da samo simpatije ne zadostujejo. To se mi je zdelo vredno omeniti,\ da ne bo kdo rekel, da zagovarjam socialiste zato, ker sem sam socialist. Ne, pač pa sato, ker ne ljubim zmerjanja. Spominjam se, ko je nekoč pred leti g. Anton J. Terbovec opisal našo naselbino kot eno izmed naprednih. DjL, takrat je bilo v naši naselbini,V v resnici nekaj naprednosti, saj smo imeli že tudi eocislistični klub, ampak prišla je nevoščljivost in osebnosti. "Ksj boš ti!" pa je vse zaspalo. Želim pa, da bi ga v tem letu spet oživeli, ker daj bodo mesečns prispevke, ki so Že itak bili nizki, še znižali. Pozdrav, čitateljem Prosvete! Terrehautaki. Nekaj odgovora na nepotreben dopis. Johnstown, Pa.—Dne 7. decembra lanskega lets je izšel "Pro*veti" dopis s podpisom A. F. Popis kritizira mene in še nekoga drugega. Dobro! Ako jc dopis vzel na piko mene ln še nekega drugega, ki mu pravi Miha, tedaj bi bilo dobro, da bo opisal tudi samega sebe. Tako bi ne bila opisana samo dva, ali dvojčka, ampak bili bi očrtani in opisani trije. Ako javnost pozna mene, naj pozna še A« F. Nikakor mu nisem nevoščljiv te slave. A. F. meni, da sem jaz pripomogel, da je zdaj zunaj samostojnega društva. Ali je to tud resnica? Poglejmo in prepričal se bomo, da je A, F. sam zakrivil, da nI več član samostojnega društva, ker je zatflitkl z vplačilom asesmerita tri mesece. Pravila vendar jasno določajo, 66 štva. Seveda asesment sem ja 1 založil in A. F. mi je takrat po sedmih mesecih pisal: Dnu' tajnik: Naznanjam ti, da sem bolan, a mogoče že' nisem več član, ker nisem nič plačal toliko časa." Takrat sem bil seveda vae hvale vreden. Kajti založil sem za A. F., ker sem vpošteval razmere, v katerih se je nahajal. Nikdar ne bi mislil, da bo A. F. |g|pJ)valo enkrat kaaneje padel l>o meni. ' * Ne bom se spuščal v podrobnosti, kako je A. F. delal proti S.N.PJ. in proglašal člane gl. odbora kot krivičnike, ker niso hoteli A. F. pritrditi na njegove pristranske ugovore. Ampak če bo treba, lahko serviram tudi detajle. Seveda je že precej časa od tega, pa vendar ne toli-ko, da bi se na to pozabilo. Omeniti hočem le, da je samostojno društvo potreba v naeelbini, kot lokalna vez med vsemi rojaki v naselbini. Člani tega samostojnega društva so tudi člani S.N. P. J., ampak Atnost je ta, da kdor želi biti reden član tega samostojnega društva, mora plačati asesment, kot ga član mora plačati pri drugih društvih in podpornih organizacijah. Ases ment je samo dolar na mesec. In čejpa kateri član ne more plačati, naj pride na društveno sejo in pove vzroke, da ga ne more plačatL Društvo bo gotovo vpoštevalo vzroke in v takih slučajih storilo izjemo.—M. K. Ivae 29. JANUarjjJ opazovanja Pavlihov paradiž je velik. vročina, svetloba, sil^ J Rojaki onkraj plota, ki čita- prostor, čas. magnetizem Z jo samo to, kar kvasi moj *rika, gravitacija in življeS prijatelj Trunk, imajo kajpada Vsaka teh besed pomenjaJ slabo sliko moje malenkosti, kaj drugega in vsak pon>«j Slika: Molek leži na tleh ves polje zaae, strogo ločeno zbit, komaj da še diha, toda drugega. Zdaj pa pride EjnJ mrha še vedno diha in diha... in nam pove, da vse <,no j! G. Trunk mi je dal spet "eno označujemo z gornjimi beaj težko" s loparjem. Zapisal sem, mi, je na koncu konca en? da je krščansko-moralni nazor, ista stvar; vse je bistveno q Ni čuda, da je učeni »vet konfuziji — pa pravi, d* Einstein konfuzen. Kakor 4 pec, ki pade v jamo, pa kol jamo! Konfuzija je v ^ • , u xi starih besedah in pojmih. Te Ako so torej krščanska načela treba revidll.ati pa bo If bunkum in vakuum, je to tudi noati> Na4i davni * etika. He, he, tiČ se je ujel!" To je kajpada dober zalogaj za čredo v Paradižu — toda, lehe, Molek se ni prav nič ujel! Katero etiko misli g. Trunk? Katera je tista etika? član, ki zaostane tri mesece z vplačilom asesmenta, se črta kot član pri društvu. Odbor ima prav zanesljivo veliko sitnosti vsakim članom, ki »ostaja vplačevanjem mesečnih doneskov. Izredne sitnosti pa ima, ako član izostane z vplačilom kar tri mesece, ako ta odbor želi da ga društveni člani ne izključijo is svoje srede. Plečeti mora zanj asesment in prenašati še druge neprilike. Na letni seji lanskega leta je društvo sklefiik), da se morajo pravila vpoštevati in-ravnati po pravilih z vsemi Člani, ki ne vpo-števajo pravil. Zdrav Človešk razum pa pove, da taki Član prav zanesljivo ne vpoštevajo pravil, ki zaoatajajo s'vplačilom asesmentov in vrh tega /ee ne opravičijo na aejah, sakaj ne morejo plačati asesmentov. Torej, da smo na jasnem: Društvo je sklenilo, da se črta vsak član, ki ne plača društvenih asesmentov sa tri mesece. j Ta zaključek ne škoduje prav gotovo nobeni drugi organizaciji. Vprav narobe Je. Kajti tak zaključek pomaga k vzdrževanju dlecipllne tudi pri drugih organizacijah. Društvena pravila niso zsto tukaj, da jih kršimo, ampak sarsdltegs, da se ravnamo po njih in spolnjujemo. * Ako kdo misli, da so društvena pravila zaradi tega tu, da jih kršimo, tedaj tak član teli, da ee v društvu porodi anarhija, ki končno vodi do togi. da društvo razpade. Ako bi A. F. točno plačeval evoje aeeemente, tedaj bi bil Še vedno član samo-stojnega društva in nikomur bi še v sanjah ne prišlo na miael. de ae črta. Ree čudno je. da je A F. zaradi tega črtanja udaril tudi po meni. Jas um nisem kriv, da je bil Črtan. Saj niaem pri društvu drugega kot zapisnikar. Jas ni-mam nobene diktatorake moči. da društvu l« odboru ukazuj srn, kako naj postopata a člani, ki za-oetaaejo tri meseca z vplačili. A. P. Je najbrft pocabil. da ni 7 meeeeev plačal aaeementa, ko je bil v Zapadni VlrgJuijl in jas podajaio? Ce bi lm*li upanje na ' sem bil tajnik omenjenega dru- Poročilo o eksploziji v rovu. Ktngaton, W. Va.—Danes z ju traj—-26. jan.—ob 1:30 minut se je pripetila eksplozija v rovu št. 5, lsst Kingston Pocahontas premogokopne družbe. V tem rovu dela ponoči do 70 premo-garjev. Ubit je nočni predde-lavec Blane Parker, 13 jih pogrešajo, a 5B se Jih je rešilo skozi stranske izhode. Eksplozijo je povzročil premogov prah, ki se je vzdignil za odpeljanim "tripom" (vozički, naloženimi premogom), ker so istočasno razstrelili kamen z monobilom Strel in pa premogov prah, k se je vzdignil, sta povzročila eksplozijo. Slovencev ni bilo med njimi; kar nas je, delamo po dnevu Rešilno moštvo je na delu vsem potrebnim. V teh rovih ni plinov in tud drugače se ni pričakovalo nobene nevarnosti. V zadnjih letih so se tukaj upoštevale varnostne odredbe. Čez dan dela v tem rovu do 600 premogarjev. Jakob Svelc, Box 36. Kingston, W. Vs. _ Naznanilo in zahvala. North Beaaemer, Pa. — Naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je dne 27. dec. 1. 1. preminul moj ljub ljeni soprog George Angelovich za pljučnico. Rojen je bil 20. dec 1884, v Njirsani, Cehoslovakija. Prišel je z dela 24. dec., '28, ob 7. uri in 25 minut zjutraj in je legel v postelj, s katere nI več vstal. Pokojnik je bil član društva št. 401 SNPJ in ustanovitelj dru štva. Bil je zvesti član in vrši svoje dolžnosti in redno plsčeva prispevke. Bil je tudi član R. G.K.8. 'št. 9, katera so skupna dva društva, priredila pogre 30. dec. Pokopan je na pokopališče Unity, Pa. Lepa hvala obema društvoma ki ata 'ga spremili k večnemu počitku, in mu darovali 'krasne vehce. Hvala pokojnega bra toma John in Andy Angelovichu is Johnatownu, Pa., ki ata mu darovala sveže šopke cvetlic. Pokojnik ju je želel videti, sli je bilo prepozno. Hvala John Lov rencu za sveže šopke cveUic in botru John Drapu, kateri mi je prineeel cvetlic in daroval $5 pomoč, in Ste ve Bodyju is Brad docka, Pa., ki so ga obiskali ob mrtvaškem odru In pogreba se udeležili. Lepa hvala vsem sku poj, ki ste se udeležili pogreba in dali avte brezplačno. Hvala za nadgrobni govor odboru *t. 401 SNPJ. Hvala vsem onim ki so nam pomagali v uri žalosti — TI. ljubi soprog, In oče, spa-vaj in počivaj v hladni ameriški zemlji Odšel ei od nas, a naš spo-min bo na te vedno ostal v naših srcih. žalujoči: Aaa AngeAoricti. eo« proga. George in Andy. sinova. Mery In Flnn.. hčerki, John In Andjr. brsta, is Johnetovrna. Pa. V stari domovini zapušča dve sestri in t nega brata. na katerega Trunk v glavnem zida svoje kritike, bunkum in vakuum. Trunk zdaj pravi, da se krščanska moralna načela "popolnoma ujemajo z etiko, od katere sa da voditi tudi Molek. Pametna beseda. L . predniki bili v slični konfuziji, ko imeli za vsako znano drevo 1 sebno ime, niso pa imeli be de "drevo;" dalje so imeli vsako žival posebno besedo, da splošne označbe "žival" a imeli. Vsled tega so n&\*i Iz Rusije je prišla pametna tako zmešali pojmf, da niso beseda. deli, če govore o živalih ali ri Ob priliki uvedbe sedemurni- linah, ka v moskovski tovarni je neki Vša civilizacija, vsa modr govornik rekel: "Socializem in znanogt človeka je v a moramo graditi z delom, ne sa- xovem jeziku, ki je instrum mo z besedo. _ umevanja, spoznavanja in ob Yewir, Uko je treba! Dos^ ^vanja. Jetik je m|šlj so boljše viki gradili vse preveč Cim prej ga postavimo | besedami: revolucijami, član- prej ^ konec kompiikacij ki, deklamacijami, < popevkami materijev. in harangami. Na ta način se ^ ' gradi le gripa in sopara. Kd»J 60 ««J»te!j loteval Socializem prihaja po cesti Prijatelj Trunk ima lepo dela, in bogme trdOga, težkega vado. da zmirom opominja: dela — možganov, ne toliko rok mešati, treba je ločiti pojem kakor možganov. Socializem pojma. Na primer: gospod pride od dobro premišljenega, »ki socializem je treba ločiti amotrenega znanstvenega dela filozofskega socializma — laboratorijih inženirjev, ke- si baš tu ni dosti razlike. K mikov, elektrotehnikov, ekono- socialistični ekonomski prin n^ov, sociologov. V teh labora- bazirajo na socialistični 1 torijih se izvrši največja revo- zofiji! lucij»- Medtem pa prijatelj pod Največja ovira. na svl W leta 1927. pa so ga popili V 269, litrov, torej so ga letaj sa 596,816 litrov manj Konzum vina v buteljkah f padel za polovico. Popil« « mo 4847 buteljk raznega ' Sadnega mošta jo Ljubljani rabila 40,606 litrov, 1049 litrov. — Poleti, ko Jf čina, pijejo ljudjo najrajši i pivo ia daei je bila Um huda vročina, je prodaja vendarle padla. Popili ao U m litrov piva, to je sa l« litrov manj kakor pa L Zganja samega pa je U* na popila več kot peejšnia Ta številka raste še vis Leta 1928. je popila I " 91,000 litrov raznih M™ (Dalje aa t. stfaaM Vesti iz Jugoslavije mikvjočega hotel za-abovati za zi vi j en je. (Iivirno.) Ljubljana, 8. jan. 1929. Čedno storijo nam poročajo Rume, mesta v Sremu, neda- * od B^ grada. Kakor je bila -cei originalna ideja, tako je J, tudi originalno zaključena: inak na&e povesti sedi za rebrni in čaka razprave, junak je zavarovalni agent ivarovalnioe "Union", po ime-„ Luka Slepčevič. Ta je idejni isnovatelj te zgodbe. Kje se je tfela zgodba, ne vemo. Briko-t mi ni šlo baš dobro, malo je meval s svojo agenturo, pa je Loče že dolgo, mogoče že le-l tuhtal, kako priti do malo >čjega denarja. Morda se mu |že kdaj prej zbudila misel, > bi si na kakršenkoli način -idobil zavarovalno premijo, da kako? — 'Tega se je mo-i^e domislil že davno, pa spet gabil na to, dokler ni čul, da v Rumi neki delavec Andrej rkovič zelo bolan, tako bolan, | ni upati prav nič na okre-inje. Vsi Jerkovičevi so Čakali, laj jim smrt pobere Andreja, i ob tej vesti se je v SlepČe-fu zbudila davna misel: zavajati na smrt bolnega človeka, premijo, ki bi jo zavaroval-ca izplačala ob smrti zavaro-inca, vzeti zase. In "beseda je eso postala". Ni bilo treba nogo za izpeljavo te zamisli; mo zdravega človeka je bilo eba, ki se bo dal nameatu rkoviča zdravniško preiskati, ikaj zavarovalnice zavarujejo življenje samo zdrave ljudi, i pa takih, ki ležijo na smrtni atelji. Uspelo mu je dobiti kega delavca, ki je šel pod lenom Jerkoviča k zdravniku, dal preiskati, bil za dravega ioznan, in agent Slepčevič je varoval tega človeka na ime irtno bolnega Jerkoviča. Jerkovič pa je res kaj kmalu nrl in Slepčevič je hitel k za-rovalnici, da mu izplača za-irovalrto premijo za Jerkovi-» ki pa bi jo porabil zaae, saj rkovič niti vedel ni, kako je kdo izrabljal njegovo bolezen, i je zase hotel kovati denar ... zavarovalnica ne da na alepo. ihtevala je mrtvaškj list in is, za kako boleznijo je umrl rkovič. Dognali so pač, da je I Jerkovič še dolgo nevarno lan in da ni bilo vsako zava-vanje za življenje nesmisel-i. Tako je prišla goljufija na n in Slepčeviča ao v Vukova-aretirali. Tajil je dolgo časa dovratno, a naposled se je u-I. Tudi delavca, ki ae je dal eiskati za Jerkodča, so are-■ali. Oba čakata izida prebave in razpravo. Konec je torej dokaj nava-n, neoriginalen. Pred dnevi pa se je v Rumi trelil veleposestnik in žitni letrgovec Josip Schmee. Veli je v Rumi za najbogatejše-veleponestnika, ki se je za-v dobi dobrih konjuktur ba-i tudi z žitno trgovino, ki mu nekaj časa dobro neela. [radii je v Rumi veliko žitni-» kjer je imel vedno veČ tisoč ntov pšenice. A po nekaj le-i izgube in slabih kupčijah se Schmee pogreznil v dolgove nad imetjem je bil rasgiažcn 'nkurz. Krog 2 in pol milijona "ar je v mu Je primanjkovalo, obupu si je v petek pognal v glavo. Kljub takojšnji ravninki pomoči je umrl. !"d" imajo mali upniki, ki so u /kozi do zadnjega zaupali omejeno. bovške kronike za 1928. leto. Tudi fare objavljajo kroniko Hekloga leta. Fajmoštri sedajo koliko krstov, smrti so *»> t n tekii teden, koliko je " 't zakonski h otrok, in po * "kletjo na pobožnost svo-f«re. Ponekod je razmdrje " prebivalstvom in številom ™j«lev zadovoljivo, ponekod f*1 J* le majhen del prebi- udHežilo obhajila; v teh '""•rih rajši fare zamoMHjo Kilke. rN Trhovlj« n. pr. se je leta « rodilo 490 otrok in s B dečkov in 226 dekletc. Od rojenih je Mlo 54 » Mnh. toraj i|%, in mrtvo-5. L mHo je 212 oeeb, od 1 ,09 moških in 108 ženak. r'k )* bilo IM. — Koliko je [' "bhajll v. tej župniji, ne lHVljajo. liržkone jih je bilo patmerju , prebivatelatvom zelo malo, pa ne marajo povedati. Zakaj potem ne bi mogli agitirati za zraditev cerkve v Hrastniku s takimi besedami: "Z zgraditvijo cerkve v Hrastniku bi se rudarji duhovno, zato tudi socialno dvignili." Kjer pa je cerkveno življenje obilno, za tiste kraje izdajajo tudi statistiko o obhajilih. Tako n. pr. za faro Cerklje ob Krki, ki ima 2600 ljudi, pe je bilo v letu 1928 nič več in nič manj kakor 33.200 obhajilov. To se pravi, da je bil povprečno vsak faran 12 krat na leto pri obhajilu, torej vsak mesec. Ker pa je gotovo število ljudi, ki sploh ne gredo ali pa zelo malo hodijo k obhajilu, je gotovo, da so šli nekateri po 10—20 krat in več. Ce ima fara še dobro Marijino družbo, je vsaka njena članica šla najmanj 365 krat k obhajilu, kolikor ima pač leto dni. (Ker je bilo leto 1928, prestopno leto, so šle torej najmanj 366 krat!) — Rojenih je bilo v Cerkljah 73, umrlo 37, porok 16. Za druge kraje nam niso fajmoštri dali še podatkov. Pač pa smo dobili še podatke z Dunaja. Tam je v zadnjih devetih letih izatopilo iz svojih cerkva okoli 140.000 ljudi. Letno odpade j tedaj na dobo od 1919 do 1927 povprečno 15.560 izstopov, dočim je pred vojno znašalo to Število približno 2264 oaeb. Od vseh izstopov zadnjih let jih odpada na rimsko-kato-liško cerkev vsega 120.000. Samo klerikalno glasilo dunajsko "Keichspost" priznava, da od dobe reformacije in protirefor-macije na Dunaju ni bilo večjega verskega gibanja nego so izstopi iz vere zadnjih devet let. Temu je brez dvoma velik vzrok spoznanje mas, da se v verski tolažbi ne najde pravega zdravila za spremembo sedanjega družkbhega reda. Kriva je cerkev sama, ker je v času svetovne vojne v svoji miljta-ristični gonji sama najbolj dokazala, da je glavni steber buržoazije in da hoče s svojimi bajkami uspavati ljudi, da ne bi videli edine odrešilne poti zase. Inteligenci se je tedaj odprlo spoznanje - dvojne morale naše cerkve: prva v zapovedi: Ljubi svojega bližnjega-in druga: blagoslavljanje topov, nk-menjenih za moritev ljudi. In so začeli zapuščati "mater cerkev" in začeli organizirati "Zvezo svobodomiselcev", ki jo vodijo socialisti in ki združuje v sebi velike množice ljudi, ki eo spoznali gnilobo rimske cer kve. Gibanje oblega vso Avstrijo, ko je stopil na čelo avstrlj ske republike kancelar Seipel, duhovnik, "avstrijski Korošec", in je dal streljati na delavstvo, ki je demonstriralo po dunaj skih ulicah, je gibanje zajelo tudi najširše mase delavcev. V tistih mesecih pouličnih spopadov na Dunaju je izstopilo na tisoče ljudi vsak teden. Tako se krha cerkev v Avstriji, v državi, ki je bila nekdaj s svojo pobožno udanostjo papežem tako prirasla k srcu. Dve manjši železniški sesrsči v Sloveniji. Ljubljana, 8. jan. 1929. Blizu železniške poetaje Vi-dem-Krško se je davi okrog 6 ure pripetila železnlžka nesreča ki v sreči ni zahtevala nobenih človeških žrtev, niti so materi-jalne škode velike. Trčila sts drug v drugega tovorni vlak, ki vozi iz Zidanega mosta proti Zagrebu in potniški vlak, ki vozi iz Zagreba proti Ljubljani Sunek je bil precej močan, da je vrglo dva vagona s tira in sta ee zarila drug v drugega. Bilo bi prišlo tudi do večje nesreče, ako ne bi strojevodji v zadnjem fesu zavrle vlaka. Tudi tako je materijalna škoda precej visoka, a naravnost katastrofalna bi bila. ako ne bi strojevodj zapazila . pretečo nevarnost. Vzrok je bil v gosti megli, ki že več dni leži nad Savo in onemogoča razgled. — Promet je bi sicer U več ur nemogoč, vendar je bilo še dopsššsn vss nrejomv Lažja nssrečs ss js pripetila J v bližini ljubljanskega dolenj- " skega kolodvora. Neki hlap«: je peljal s dvovprežnim vosom treme ne dolenjski kolodvor Obtkal je naenkrat v snegu in ni mogel ne naprej ne nazaj Hlapec ss js trudil, a vss napor je bil zaman. Nesreča je hotela da je voz stal baš sredi proge in da je baš takrat vozil vlak proti dolenjski postaj i. Hlapec je zapazil, kaka nevarnost preti vozu in konjem, naglo izpregel konja in ae umaknil. Ze v naslednjem trenutku je pripeljal vlak, zadel v voz, ga povlekel več metrov s seboj, nato pa prevrnil voz z vsemi trami vred čez nasip. Jasno, da je bil voz popolnoma razbit in trpi lastnik krog 4000 Din škode. Pa tudi lokomotiva je bila precej poškodovana. Desni odbijač je poškodovan, svetilka razbita in zverižene so stopnice na stroju. Preiskava je dognala takoj, da ne gre za nobeno krivdo in gre le za golo naključje. Železniška uprava je kriva v toliko, v kolikor ni poatavila na dotič-ni cesti na železniškem prelazu — zapornic. Pri takem stanju lahko nesreče še sledijo, r Iz Zagreba poročajo: Osumljenega atentatorja Karka OžaniČa, ki je osumljen soudeležbe pri atentatu na zagrebškega detektiva Grauerja v kavarni Korzo, je zagrebška policija izročila sodišču. 2 njim vred je izročila tudi Mito Milo-radoviča, ki je t Ožaničem preži vil sveti večer. Ovadba proti njima obsega 30 tipkanih strani. Vsebina ovadbe podrobnejše ni znana, ker je želi Grauer, da nč 'foride v Javnost, katere priče bodo pričale zanj. Tujski promet v Splitu je le-a 1928, spet narasel. Split je imel 32.645 obiskovalcev, največ domačih, potem pa nem-žkih, ki jih je bile 3495. čudne neagoda pri pogrebu. — V Perjavici pri Stenjevcu se je te dni vršil pogreb tam-cujAnjega gostilničarja Ivana Subikanca. Pokojnik je bil premožen mož in spremljali so ga na zadnji poti trije duhovniki. Ker je bila pot ledena, se je »ripetilo, da se je voz z mrtvaš-co krsto nagnil in zdrsnil v jarek. Pri tem je krsta padla cakih petdeset metrov globoko čez pobočje in se razbila. Truplo pokojnika je obležalo v snegu. Pogrebci so se preplašili in se razbežali. Raznesla se je vest, da je mrtvec oživel. Popoldne so mrtveca potegnili iz jarka ter ga spremenili na pokopališče. Sestra Simone Jenke um ris. — V Mavčičah pri Kranju je te dni umrla Marija Jenkova, aestra pokojnega slovenskega pesnika Simona Jenka, ki po--stalo pa pade na žganje in špi-rit, is katerega potem ljudje sami delajo Šnope. Slaščic so lani pojedli otroci ze II tisoč 09 kilogramov manj kakor pa leta 1927. Pojedli so namreč le 117,892 kg. sladkarij, leta 1927. pa so porabili nad 128,000 kg. Po uporabi mila meriš kulturo kakega naroda, pravi pregovor. Ce bi ta pregovor držal, bi morali žaloetno konštatirati, ds kulturno propadamo. Zakaj tudi mila smo porabili manj kakor leto 1927. Dočim smo 1927. porabili nad 560,900 kg. mila, sme leta 1928. porabili le 494,2*4 kg. Ce bi torej gornji pregovor ilr-žal, bi morali tarnati, da nam Je kultura padla za 20fi. Pa pregovor ne drži Tudi pri umivanju Je človek lahko — ekonom. In živali? Porabili so 8,488 kg. ovsa. sena. slame, otrobov in tropin, lani pe nad 3,861,000 kg. Torej so tudi živali morale »krčiti svoj želodec Solidarna ljudmi prenašajo pomenjka- sje. j - taka Js Statistika lanske Je-dače h) pijače. ftteviJkc same to povedo, da smo ee marsičemu odrekli, ker naa je prisilila go-»podarska kriza. Ce bi pri naa konkurirale, katera IZ HUMORJA Italijanski otroci se učijo ek>- veaake. "Piccolo" piše, da ae je tekom prvega desetletja več Italijanov s svojimi družinami naselilo v obmejnih krai jih ali pa so ae tam poročili. Njihovi otroci, rojeni na Krasu ali v Soški dolini, so Kra-ševcl oziroma Sočani in v stiku z domačimi otroki se privadijo s lahkoto krajevnega narečja. Valed tega aeveda ne postanejo drugorodci ... Tudi po azilih "Lege" in "Redente" ter v šoli govorijo italijansko in ne postanejo italijanski o-troci s priučeno slovenščino, ali slovenski otroci bi morali postati drugorodci, Italijani! — "Piccolo" diktira na kratko: kdor priergi ao namreč jedva 960 km oddaljeni od severnega tečaja. Nikjer na svetu / ni človek tako daleč od ljudi, kakor na južnem tečaju in na točkah, po katerih se mu približuje. Vso* ke barijere lodu mu zapirajo pot na to in ono atran. V teh krajih je začel sedaj Byrd izkrca vati posadko in vee, kar mu je potrebno za pohod proti južnemu tečaju. Ta naloga ni majhna, poaebno mi, če pomiallmo, da je trebu izkrcati vse potrebno za 80 mož, ki se bodo mudili v teh krajih najmanj leto dpi. In "City of New York" ima v tem ozlru tožav-nejše stališču, nego "Kluanor Bolllng" oporlščna ladja, ki pride za njo in bo našla že vse pri pravljeno, med tem ko si mora ta šele pripravljati teren zu vse slučaje. Južni tečaj je silno težaven problem ln dela Byrdu pregla vice kljub njegovim dobrim izkušnjam na severu. Človek, ki pride z naJae\WneJei točke naše zemlje v bližino južnegu tečaja, stoji pred nepopisno dilemo. Smeri vetrov so na juž nem tečaju In v njegovi bližini čisto drugačne. Tudi sicer se južni tečaj razlikuje od severnega tečaja. Led doseže tu mestoma 3000 m vižlne nad morjem. Viharji so siloviti in močni in uatvarjajo izredne vre-menake razmere. V območju se-vernega tečaja ae Je vsaj vedelo, kda^j divjajo najvočje nevihte. Raziakovalci ao se lahko ravnali po tem. Toda na jugu ni mogoče nikoli uganiti kdaj bo mirno in kdaj viharno vreme. Barometer, ki na drugem terenu nikoli ne odpove, pokazuje v bližini južnega tečaja takAm* izpremembe, da ae ni mogoče nikoli zanesti nanj. Včasih, ko pada, ae napravi najlepše vreme, kadar pa fe dviga naatnnejo viharji in človek nikdar ne ve, kaj ga čakar/že Amundsen je doživel z barometrom velika razočaranja Ui spoznal, kako malo zanealjv je ta vremenski prerok v neznanih conah najjužnejše točke neše zemlje. Treba bo torej velikih In dolgotrajnih priprav preden bo Byrdova ekspedicija od rinila a popolno aigurnoatjo na pot. Pre-den ae bo dvignil Byrd s aero- r - zgrabil problem od drugo plati, j Ce koimlčnih valov nI moči pa-nilizirati, al je dejal, tedaj se jim je treba vsaj umakniti, da nas ns dosežejo s svojimi po-gubonoanimi silami. • V la namen je iAhovaki prodlagaK nnj bi m* stanovanja v takih krajih opremila t. umetnimi zbii ko/mičnih valov, s posebnimi antenami in okvirji, kakršni so v navadi pri radiju, ter vobče a razsežnimi kovinskimi predmeti,, ki absorbirajo električne vnlo- Odkod prihajajo knsmični valovi?. Nikomur doalej še ui tt-sprejelo, da bi odkril to tajno. Nemara jfli izžarja soleče, ali pu katera izmed daljnih ^vezd. Dejstvo je,-da ti valovi rlogičnega uatroja tal, da je domala točno propor cionalna propustijivoeti za kos-nflšns vnfcvtr— Med prebivalci meata Mem phls v Zedinjenlh državah je najti malokoga, ki bi imel raka. Zdravniki so na |H»dlagi teorije l*hovskutfa dognali, da Je to najbrž« pripisovati vodi, ki Jo u|Kirabljajo tamkajšnji meščani in ki jo po večini črpajo iz stu dencev ln Urtezljsklh vodnjakov. Rudninske snovi, tako si razlagajo ta jMijev, izžarjajo najbrž« take valove, ki skupno a kozmič-nimi In oHlml, ki jih Izžarjajo stenice seme, ustvarjajo ono harmonlčno' ravnotežje, ki smo ga ž« poprej imenovali zdravje. planom, pojdejo proti tečaju aa- JH r. ......Ji ■ „1 ni s pasjo vprego In popeljejo Nekaj pnih primerov ao poživila za zaloge, ki ae bodo vlek -1 srbne znaiShen« komisije pole Od Kitovege zaliva naprej. | *n«J« ngotMI« tudi na Praiiro-Vsakih 30 km bodo člani «kap«-|skem, in povsod a« Je pokazalo, diclj« zabili v led visok kol s da ao taki nenavadno zdravi zastavo koČsignalom. Pod nJim | kraji vaelaj dobivali vodo Iz stu-bo šotor s živili. To bodo male dencev »r*0 ve«!, č« ne pa vsaj . postaje, ki Jih bo po sedanjem Iz vodnjakov v nep«mr«-ec. 31-28) po-meni, ds vsm js narešnina po* tekla U dan. PenevHe le pravočasno, da vam Usts as ustavimo. Ako lista ns prsjsM-Is, js mogoie vstavljen, ker ni bil plačan. Aks js vsA Ust pls-tan Is ga ne prejmete, Js mogoč« votavljaa valed sipsBnsgs naslova, pišite MUH iipIŠnlH In navadit« stari In mh Nsšl saetepslkl SS št veni tajniki In drugI ki, pri kaUrik Iskke naročnino. Naročnina as četo leto je UM is ss H Isto ps 18.06. Ckml K. N. P. J. doplačajo |4J§ SS leto, sa pol l«to 82.40. Za m«eto ( hirat* la Cleere m leto 87.60, pol leto 88.71, ss in Jim bodo veliko kas«n vsekakor naložili * Izogniti uaodl angleškega ka snovi, katerih valovi bi skupno Clenl deplelsje petana Hcotta, ki Je umrl v t« k'/zmičnknl ustvarili popolno psitnlne Madiaoif. WU.—I>rUvni sdra- bližini velikega skladišča, ki mu;ravnotežje aUničevJa. ki j« po-, •llsdliiekl vat veni odbor poroča, de je o-! bi Mlo lahko rešilo življenj«. ti ebno *a zdravje. leto 81.2». krog tisoč ljudi v Wiaeonsinu u- Teren ne južn«m toča ju j« še I. da ta problem ni tak« laii Nar^nino mrlo za laflneaco In pljočeko od doe«le nolsrabljen In neravno«! ko Izvedljiv, kakor a« vidi. sakaj pošljete na UN stana sa cele IJPRAVNIiTVO d«viški. zato J« popolnoma irelie bi Mlo za vaokega člov«ka razumljivo, da s« zanj pulita pneebfj ugoUivItl, katerih snovi I ___... r_ _ A tf __i«t/ičaano dva tokmoca. Myrd In mu je trebp, kar ^ sev« povanm «š PROSVETA tona. j« It« Vilo žrtev influenc« W lili i na, tor gledata, kdo l»o pre- nemogoče, l^»hwakl j« naglo) po vaeh Mroženlh državah( na- Ulj čudil. Nazadnje se je ne-utegoma opravičil, odhitel In se v dveh, treh minutah vrnil t lastnikom. Tudi lastnik je poskusil sladkomlco In nato sol-nico; tudi lastnik je bil videti začuden. Nenadoma sa je iz natakarja usula ploha besedi in ga je, se je zdelo, nerazumljivega napravila. "Jaz ga misli," je vneto jecljal, "jaz ga misli, td ga bila ona dva duhovna." -T "Kakšne dva duhovna?" 'Tist^dvs duhovna, ki ga Vr^alentin Te "vnašajoč pogledal lastnika, kf jriu je s popolnejšimi pdročilf prišel na po-moč. "Da, gospod," je dejal, to je čisto res, da si ne miellm, da 'morski vrag (b saglsiiln« prevsl L M.) Nato se Je prevslil na drugo stran, ihteče vsdihnil ln dejal: "Novec za šest penijev je ficek, šiling pa flika; kaj je merjasec, pa ne vem." VVolf Larsen Je bil zadovoljen s poštenim spanjem tega mornarja in Kanakcs ter se napotil do naslednjih dveh ležišč na desni strani, kjer je tgoraj ležal Leach, spodaj pa Johnson, kot sva videla pri svetilkini luči. fto"se je Wolf Larsen sklonil k nižjemu ležišču, da bi potlpal Johnsonovo žilo, sem videl jat, ki sem stal pokonci in držal svetilko, kako ss je Isss stranice ležišča skrivši prikazala Leachova glava, ki bi bil rad videl, kSj se godi. Uganiti je moral, kaj je nameraval Wolf Larsen in da ga kapitan gotovo talotl, da ni spal. Kakor bi trenil ml je zletela svetilka iz roke in ves prostor je bil hipopis v temi. V istem trenutku je moral tudi skočiti naravnost doli na Wolfe Larsena. Prvi glasovi so osnanjall, da se vrši boj med bikom In volkom. Slišal sem, kako jc VVolf Larsen besno zarjul, Leach pa sarenčal, obupno in krvoločno. Johnson se mu je moral mahoma pridružiti; njegovo hlapčevsko klečeplazno vedenje tadnjlh dni na krovu ni bilo * drugega kot premišljena prevara. Ta boj v temi me je pripravil v tako gro-to, da sem se trepetajoč po vsem životu naslonil na lestvo in nisem mogel spletati kvišku. Začutil sem v želodčni votlini tiste stars slabo-sti, ki mi jih je vedno povtročal pogled na fizično nasilnost. V tem primeru sicer nisem videl nttsssr, slišal pa sem udarce, ki so padali mehki mlinčeči glas. ki ga povzroča meso, katero adsri s silo ob msso. Temu je sledil treek v kopico svitih teles, težko dihsnje in kratki, hitri glasovi nenadne bolečine. V zaroto zoper kapitana in prvega mornarja je moralo biti tapletenih več mornarjev, |hj glasovih sem namreč sposnsl. da Je Leachu In Johnsonu prižlo še nekoliko tovarišev na pomoč. "Po glevi ga dajl Rszčeani mu glavo 1" Je zakričal Johnson. Tode issa takrat, ko je Wolf larsen zsrjul v začetku boja, ni bilo slišati nobenega glasu več od nJega. Srdito in tiho se je boril sa klv-Ijenje. Sls mu je trda. 2e takoj ispočetka Je bil padel ln se ni mogtl vzdigniti; vzllc silni njegovi moči sem bil prepričan, da ni več upanja zanj. Silo, s katero so se borili, sem občutil tudi jaz, njihova premeta vaj očs telesa so me podrla n*tla, da sem se močno pobil. Vendar se mi je v veliki zmedi posrečilo, ds sem se umaknil ta zlezel v neko prazno Isžišče. "Vsi na noge I Ga ie imamo! Imamo ga!" sem slišal vpiti Leacha. "Koga?" so se oglasili oni. ki so v resnici spali in ki niso vedeli, kaj se godi. ko so se zbudili. 'Tistega prokletegs prvega mornarja t" se je glasil zviti odgovor I*acha z nekam pridu-i enim glasom Vesel krik j# pozdravil te besede In izza tedaj ja bilo sedem mol na Wolfu Laraenu. Louls se po mojih mislih ni udeležil boja. V*s prostor je bil kakor psn) razsrjenih čebel, ki jih je bil rasdražil kak ropar. "Kaj pa je tam spodaj ?" sem slišal Lati-merja vpiti skosi lino; bil je preoprezen, da bi se bil približal Ume peklu strasti, ki so divjale pod njim v temi. "Ali ne bo nikdo princi noža? E). ali ne ho nikdo prinesel nota?" je prosil l>earh v prvffn tihem odmoru. Zmedo Je povtročilo več napadalcev. Ovirali so se drug drugega, dočim je Wotf Larsen, kateremu Je šlo samo za eno, dosegel svoj na-iiVtp. Nameraval se je priboriti do lestvice. Dasi Je bila popolna tema, sem po glasovih sppznal, kako je Napredoval. Ssmo orjsški hrust je mogel storiti, ksr je on storil, ko jc dešpel do vznožja lestvice. Popolnem* takore-koč korak za korskom je s močjo svojih rok vzdignil svoje telo od tal, dokler ni stal pokonci; v tem ga je cela tropa mož skušala potegniti nasaj in na tla. Zatem pa se je z rokami in nogami počasi boril navzgor, korak za korakom. Ptfčko za prečko. • i Naj zadnji konec boja sem videl. Latimer je namreč nazadnje odšel po svetilko in jo držal tako, da je njena luč svetila skoti lino. WoK Larsen je bil že skoraj na vrhu lestvice, dasi ga nisem mogel videti. Edino, kar je bilo sploh vidno, je bila množica možakov, ki so se ga držali. Zvijala se je liki velikanski pajek in se zibala sempatja ob vsakem guganju ladij e. A vseeno se je ia množica počasi in v dolgih presledkih dvigals. Nekoč je sicer omahnila in malo Je manjkalo, da ni padla nazaj, a kmalu se je zopet oprijels z vsemi rokami in se počasi dvigala. , "Kdo je to?" je zakričal Latimer. Pri luči .svetilke sem videl njegov osupli obrat, ko je ves zsvzet srl nizdol. "Larsen," sem slišal pridušen gtas izmed množice. Latimer je pomolil svojo prosto roko nizdol. V tem hipu sem videl, kako je neka druga roka šinila kvišku in zgrabila zanjo. Latimer je potegnil in WoK Larsen je naslednje stopnje naredil prav hitro. Nsto je iztegnil drugo roko in se oprijel roba line. Gruča mož se je tako-lebala t ledvice, vendar so se še vedno oklepali uhajajočega sovražnika. Začeli so odpadati nazaj v prostor, kjer so se pobili od ostrih robovih ležišč, ali so jih odbile noge, ki so sedaj mogočno bile okrog sebe. Le^ch je Izpustil najzadnji ter priletel z glavo In plsči na tovariše, ki so se zvijali |*> tleh. Wolf Larsen in svetilka sta izginila; ostali so V>mi. rj rnr< Petnajsto poglavje, Silno je bilo preklinjanje in stokanje, ko aajM ob vtnožju lestvice ležeči mornarji pobirali pokonci. P "Naj vendar kdo neredi luči I Palec sem sl.ispahnll," Je dejsl eden mornarjev; bil je PArson, temnopolt, čmeriksv človek, krmar v SUndishevem čolnu, v ksterem je bil Harrison veelač. "Ga boš že ursvnsl." je dejal Leach in sa-del na rob leftiSČs. v ksterem sem se bil jas skril. Slišalo se je prssksnje vžigalic in sasve-tila se Je svetilka, vsa dimasta ln zakajena ; pri njeni medli luči so stopali bosi mornarji po petstoru in si oskrbovali praske in rane. 0 ja. Kanaker je skočil k svo. jamu ležišču in se pikoma vrnil s dolgim nožem v roki. "Ej. ulezi se vendar, kaj pa je to." je posegel vm*«» Vzlic svoji mladosti in neftkušenosti je bil ntividno kolovodja na apod-n,*m "Pojdi, Kelly7 Pusti Ooffy- Kakc u vraga^flUji bi imelo to kaj opraviti s sladkorjem in soljo. Dva duhovna sta prišla sam in tu zalo zgodaj pila juho, takoj, ko smo obokni-ce sneli. Obe ste bila zelo mirna, častivredna moža; eden je plačal račun in odšel, drugi, ki je bil videti bolj počaana kočija, je nekaj minut dlje svoje reči skup spravljal. Nazadnje Je pa tudi on odšel. U da je tisti hip, preden je stopil na cesto, nalašč prijel svojo čašo, ki jo je bij samo na pol izprasnil, in juho vrgel na steno. Jas sam sem bil zadnji sobi in natakar prav tako; zato sem utegnil le toliko ven skočiti, da sem našel steno pomazano, gostilno pa prazno. Posebne škode mi to ni napravilo, bila Je pa zlodjeva nesramnost; in moža sem na cesti poskušal ujeti. Pa sta bila ie predaleč proč; samo to sem opazil, da sta okoli ogla zavila Carstairfko ulico." Detektiv je skočil po konci, plačal in pograbil palico. Prav« kar se je bil odločil, da v splošni temi svoja pameti mere slediti samo prvi nenavadni prst, ki se pokaže; in ta prst je bil nenavaden dovplj. Plačal je račum, 1 * SMK&NHIL. Kmetov sin je študiral univerzo, filosofijo. Oče gaja vprašal: "Povej mi no, kaj pa je to: filotofijar "Oče, to je modroalovje, znanost, s katero lahko vse dokažeš." "Ne verjamem. Kako pa to delaš?" . "No — jaz vam lahko dokažem, oče, da vi splob niste tu." "Tmra ne moreš." "Počakajte.—Ali ste sedajte v Budimpešti?" "Ne." "Potem ste pa kje drugje, ali ne?" "Seveda." "No — in ker ste nekje drugje, sploh ne morete biti tu. A zdaj vidite?" Sin je stegnil svojo roko, oče pa ga je udaril krepko za uho, ds je sin-študent kar zajokal. "Kaj pa javkaš, glej ga no?" "Ker ste me udarili." "Saj mene vendar sploh ni tu. Sam »i rekel." OGLASI NAJ John Jurkovšak, kateri je bival do l$t# 1924 na Maynard, Ohio in se je potem preselil v Akrbn, Ohio, kamor sera mu tudi pisal dva pisma a nisem dobil odgovora. O vzroku zakaj ga iščem mu je znano. Torej ako se ne priglasi do 20. feb. t. L, bom prisiljen bolj obširno in v več Ustih objaviti, tpr tudi potem postopati v smislu zakona pravice.— Anton Zakorc, P. O. Box 571, Fairpoint, Ohio. -n£Adv.) njem delu ladlje Ja pri mirti, da si bil ti?' in se l$f ono mu je ce-trenut-in gibko, trgovine blisk; da si jo P" jI v opolnoma označenih" z imeni in ceno. V dveh najbolj vidnih oddelkih sta bila dva kupa, pomaranče in orehi. Na kupu oralov je ležal košček lepenke, na ktaterem je bilo z višnjevo kredo drzno napisano: "Najboljše tangerske pomara^fte", po dve za en peni." Na pomarančah je bil enako jasen in točen popis: Najboljši brazilski orehi — funt 4 p." f G. Valentin je ta dva napisa gledal in sflelo se mu je, ds je to visoko frt-evejano dovtipnost srečal že prej, ono pa nekoliko kesneje. Rdečellčhega sadjarja, ki je nekam čemerno gledal po ulici, je opozoril na njegova netočna naznai)fle... Sadjar ni nič rekel, afatpak odločno položil vseMJat lik svoj prostor. Detektiv, ki Se je elegantno naslanjal na svojo palico, je trgovino še naplrej motril. Nazadnje je dejal: "Oprostite, prosim, dobri gospod, ssj me stvsr oči-vidno nič na briga, pa bi vam vendar rad dal vprašanje iz izkustvenega dušesfovja in tdru-ževanja zamisli/' Rdečeličiil človek ga je pogledal z grozečim očesom; on je pa nadaljeval veselo in; vihtel palico: "Zakaj," je nadaljeval, "zakaj sta dva listka v zelenja-darjevi trgovini napačno postavljena, kot lopataat klobuk, ki je za prasnik prišel v London. Ali, če bi si ne mogel ras-jasniti, odkod je ta skrivnostna ves, ki druži misel na orehe, otnačene kot pomaranče, s mislijo na dva duhovna, enega ve« likega, drugega majhnega r |9rgovcu "eo oči izstopile kakor poltu. Za hip se je res zdelo, kakor da se noče v tujca sakaditi. Nazadnje je srdito tagodrnjal: "Ne vem, kaj Imate s to rečjo vi, toda če ste njiju prijatelj, jima lahke poveste, da jima nore butice ratbljem — pa bodita duhovna ali ne — če mi jabolka še enkrat prekucneta." "Ree?" ie dejal detektiv selo sočutna "Ali sto vam jabolka prevrgla ?" "Eden od njiju jih je," je de-Jal razvneti trgovec, "vse je na ulico zavalil Saj bi bil norca ujel, če bi jih ne Ml moral po-hirati." "Pa kateri poti sta ps ta dva duhovna šla?" Je vprašal "Tamle po drugI cesti na levo, nato pa čas trg," je oni točno odvrgli. "Hvala." je rekel Valentin In itfinil kot vila. Na oni strsni drugega tega je našel stražnika in dejal: "8tražnlk. stvar je nujna; ali ste videli dva duhovna v lopastih klobukih?" Stražnik ae ja začel hudo he hetati. 'Sem ju. gdlpod; In če me nabijale, eden od njiju je bil pijan Slal je sredi ja bil rm smotljen. ds Po katari poti Sta šla?" je Valentin saferopel. "Vesla sta enega tistih ru-menih otnnibueov tam-le je ki voaljo Po čem spoznaš starost ptičev? — Po zobeh. — Saj ptiči sobov.O imam vendar nimajo pa jaz. — Na katerem me-utili bolečino? -Na ljubljanskem Proti zapeki in slabemu teku do jedi, State pratera ta >wnJ>i»J« taka te h-a navadna pmnte nm tetami, kot »«■ I« »Ste r telodcu. rMtj« kdvic I« is*i, slsesM SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in še posebno list Proaveta ta koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva in ta prof gando svojih idej. Nikakor pa ne za propagando drugih ped' poraih organizacij. Vsaka < običajno svoje Torej agitatorični dopisi ia naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev naj ee ne pošiljajo Hatu Proaveta. TOREK, 29. JANUARJA, NAZNANILO. Društvenim tajnikom b u Bičam ae Um potom naznaaj Jo naznaniti vse spr naslovov Osnov in ti nic, naalove norih članov, t, in naalove odstop črtanih in isobčcoih članov tt snaniti upravništvu Prosvet da sa lahko točno vred i imen pošiljanje lista Prosvet in naslove, katere pofilj te glavnemu Ujaiku ostane Um v arhivu In jih upravniit ne debL Torej je selo važno, i vade j pošljete na nalašč za pripravljenih Uatinah vse nas va upravništvu Proaveta pa bej. Pri vsski spremembi nas va upravništvu Proaveta po bej. Pri vsaki spremembi naa va iaj ae vnelej omeni stari novi naalev. Upravništvu ulji no apelira, ia društveni taja in tajnica to upoštevajo^-Phl Gedina. upravitelj. naročite si knjig "AMERIŠKI SLOVENC ta tate. tatej n*j M nm N«n-Tom. ki te takoj iateljlal »t.ni« Mnvta-I •telila tak te ta«, pmuii pratevl ta um-i* tetavuta talite, ter pvrsro«! «Mm te koljteata teravta ta Mtei. Mr. Bv«r«tt Smitk. CtaJUtl«, Mo., Ja tr»4 M l>M|»w Mta. O« »rarl: "Trp^ mm m Mptei.ute tete. te s* te *Nkl tetll tetamm. IrmI m »l«m v tetate« ta tr-sri MM M Utprtitt. Sate] «a f te MM M »rte maaaet. Maj teta* ta. Mntate J« iastajta. ta vm to ia tea" Mura-Ton« Ja iatealtt »radltac ■teaata ta Mtei. ki ta >miwI »UUonaM. ta te vi ostta m tetarl tak tetaanl. tatej i aStateMa paakualtl Noca-Tona. Prodaja t adroaDi. ali te ga al. I praakrt»| ad latasatalja a F^T' . • • " . .k,__,r\ Zanesljiva sdrsvilns moč Js bila isnajdsna od znans nlka sdravnika s presenetljivo isnajdbo ANTI-RH1 MATIC TREATMBNT, katera js povrnUa zdravje t čerim bolehajočim na rsvmaUsmu. To js znanstveno prsvljeno sdravilo vsebujoče sok, hibada is sdravje pr isjočsgm drevesa in rasnih selilč, ki rastejo v trop« gorkih krajih in ki so posnane ls iznajdiUljn. Ta čud ta smes pomeiana s rasnimi drugimi sdravje prinai Mmi snovmi, to kar narsja AKTI-EHBUIIATIC TRE, MENT, ki se je tudi izkazal tekmovalec v bojih vseh revmatizma in enakih bolečin v života. Noben slučaj matisms ni prestar niti prehud, ksr ANTI-BHEUMA TREATMBNT ga hitro ukroti. Vsie hude bolečim vss mučijo1 ie leta, ie bodo izgubile v psr tednih. N ne raslike, kaj sU |e vse preje poskusili in je nije iti ki bi se dala primerjati s nailm ANTI-RHEUMA TREATMENT in ga ni prodakU enacega njemu. L vsebuje aame ne nevarne smesl in vsakdo gs lahko vi Priporočljiv je ss sledeče bolečine: Revmatlzem, lui ko, sijatiko, gout, vnetje, nsvrite, nevralgija, okorni otekli sklepi, bolečine v hrbtu, bolečine v hrbtenici, I čine v milicah, pokvarjenost v živcih, prehlad, slabs pekoča voda, itd. Vse te bolečine bodo odpravljene ii iega sistema in kmalu se vam bo povrnilo zdravje, nje in veselje v življenju. Zapomnite se, ds nate ii -T nje je naia zdrava kri in telo! Vi nič ne riakirate in i iicubfti. aha vaaa aaS ANTI-RHEUMATIC TREATMENT n. vaš daaar. Pilita nam takoj Ia ratita aa vallk bo!«in u«f vaia povrnamo JS ZELO SMBftNA Naročite Mlpdlnski list, najboljši mesečnik za slo-vensko mladino! ivadaa C SAMO H40 m aao adrarljanta NE POŠILJAJTE DENARJA V NAP RED, aamo taraSito ta o«la» In g» poiljiu ■ u aaatl aa pošiljat vaa« trofcka. Za adra«Ua boteta platell MM pteooaoli ko vm prlnaaa na Va* dom. CHICAGO MEDIC AL LABORATORY 172S N. Kedsie Ave. .SOsf.« Ckieaf« mmmm upu i Znižana cena knjig Književne Mati« S.N.P.J. I temi vedel. Sedaj Js prillks« brstje In sestre, da ei vsskdo lahko šareči eno sli več knjig po selo afekl cent Knjige so dobre, poučne ia morali U Jih hneti v vsski hm. AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strsni in mnoga krssnih zgodovinskih slik, je prijazna za čitanj* in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, smeriških Slovencev In naše S. N. P. Jednote. Knjiga vredna ^6>00 sedaj ............................................................................... SLOVENSKO-ANGLEŠKA SIX)VNICA^-izvrstna poučna knjiga ss udenje angleščine Ia rasnimi dragimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............50c ZAKON BIOGBNKEUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakons, vsebuje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1*00— sedaj .......... m«.......*•.• ..................................................................................... >50c PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest is ftivljenja smeriških frančiiksnov in dofivljaji rojaka, vsebuje precej sUk, vredna fl.SO— sedsj #aeseeseeees»eeeeeeeeseeee«eeeeeeeeeeeeeee«eeeeseeeseee«seeeeeesseemsee«#eeeeeeoee*eeeeeoeeeseeessseo«ee«eeee SOc ZAJEDALCI—povest in slika skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $1.7S—sedaj----------------------- ......................................... ...SOc JIMMIE HIGGINS—zanimiva in krasna povest, spisal dobroznanl pisatelj Upton Sinclair, poslovenil I. Molek, vredna fl.OO^ssdsj........................SOc "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane ssmo Fooeeeeooee«eeeeaaaaaaaaa*a«aaaaaaaaaaaaaa*aoaa aeoeoaoooeeooeooeeooaaooooeeeeaeeete. 10e "INFORMATOR^—knjiflca-c vsemi potrebnimi podatki o 8. N. P. J.-selo priporočljiva sa flan itsne aamo............................................................ lOe Ta sniiana cena Je veljavna od 1. novembra 1928 pa de I. s^rfls 1929. Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo ia pošljite na PR06VETA, 8667 8. Lawndals Ave., Ghlcsgo, IH ' * i^^Mfct^S* l _j T i,1 Prflilid vam pošOjsm svoto f.------------kot naročilo ta sledete knjige: ao*«aeoaaaaaaaaaaaao«oa .....N......M........••••••MM* • •eeeaaaaeoeo a aaa a oooaoaeooa•••*a««sate ..................... Knjige pošljite na naslov: ................... Naslov. •eoopoo aaaaoooo s SeeSSSSSseSSSe— ... Država. Prflelsne vam pošljem tudi naročnino za list Proevets svoto 9_— Claai & N. P. 1. plačajo sa celo leto 64-80. za po! leta 62.40 ianečkai pa 66^0 eshroma m 00 sa naročnino. (To volja izvzemši Chicsgo, Clcsro Ia inesemsks drftsve.) NaraČRs aa kalife Ia sa aaračaftso lahko pošljete r. a« ~