PROSVETA ETO—YEAR XXXIX Cwi lleta )• 9UtO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JÇDNQTE "rtdnllkl ta upravntfki LawnUk An. Ofttri of Publication MOT South La wad*la An Telephon*. Rockwall «SM at Chlosaa. minóte. Man« January M. im. at th« th« Act ot Coagraa of Marali t. im. CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 17. FEB. (FEB. 17). 1M7 Subecrlptlon MOO Yearly ' ÔTEV.—NUMBER 33 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In »action 1103, Act of Oct 3, WIT, authorised on June i WW / arnostni svet se izrekel a ustanovitev komisije Znižanje oboroženih sil in regulacija orožja. Ruski reprezentant Gromyko predlagal uničenje atomskih bomb a Lak* Succaaa. N. Y„ 15. feb.— mostni svet Združenih na-dov je dosegel nov mejnik z iobritvijo načrta, ki določa u-anovitev komisije, katere na-bo regulacija in znižanje )oroženih sil in orožja, ne pa omskih bomb. Načrt je bil »rejet z desetimi glasovi. Ko-j sij o bo tvorilo enajst članov. Ruski reprezentant Andrej romyko, ki se je odločno boril, nova komisija dobi vso oblast ede orožja, ki uključuje tudi omsko bombo, je registriral otest z vzdržitvijo glasovanja, se pa poslužil pravice vetira-Poljski reprezentant Jerzy ichalowski je glasoval za na-'t. Po odobritvi načrta glede u-anovitve komisije se je pričela )lošna debata o poročjlu komi-je za atomsko energijo. Po-ičilo uključuje Baruchov na-t glede mednarodne kontrole iomske energije. Poročilo je bilo sprejeto na tanje. Kanada, ki ni članica irnostnega sveta, je dobila pra-co do diskuzij, ker deli z A-eriko in Veliko Britanijo taj-)sti atomske bombe. Debata o >ročilu bo trajala več dni. Nova komisija ne bo funkcio-rala, dokler ne bodo države, imajo reprezentante v varčnem svetu, imenovale Čla-Dv. Warren R. Austin, ki . je ezentant AffiiilKl vaffidfci m svetu in komisiji za atom-o energijo, je naznanil, da se posvetoval s predsednikom Trumanom in državnim tajnikom Marshallom, kakor tudi s člani štabov armade, mornarice in letalske sile. Sprejetje restrikcij je bila a-meriška zmaga. Komisija bo morala iskati informacije in podatke o orožju in oboroženih silah po sestavi načrtov glede regulacije in znižanja. Austin je izrazil bojazen, da bo Rusija zahtevala informacije o atomski bombi, preden bo formiran u-stroj za mednarodno kontrolo atomske energije. Gromyko je naznanil, da bo vztrajal pri zahtevi, da mora Amerika prenehati z produkcijo atomskih bomb in uničiti one v skladiščih v treh mesecih. Njegovo stališče je, da razorožitev ni mogoča, če bo Amerika držala atomske bombe. Splošna stavka paralizirala Pariz kcija proti komu-istom v Braziliji Peticija pred volilnim tribunalom Rio da Janeiro. Brazilija, 15. (b. — Javni tožilec Alceu Barrio je pozval vrhovni volilni ibunal, naj razglasi komuni-ično stranko, ki je dosegla veke uspehe pri državnih in lestnih volitvah, za nelegalno, oziv uključuje peticija, ki je la predložena tribunalu. Barbedo naglaia v peticiji, a je komunistična stranka ne-stavna, ker je njen program tcije v nasprotju z demokraci- > in ker je lojalna naukom Marti, Engelsa in Lenina. Vlada rt dsednika Eurica Dutre se je rtločila za boj proti komuni--om pred enim letom. Dutra je apeliral pred volit vali na ljudstvo, naj obrhe hrbet omunistom, toda apel je nalepi na gluha ušesa. Kandidati '»munistične stranke so dobili ri volitvah v januarju 800,000 lasov in zmagali na vsej črti Sao Paulu, največji brazilski ržavi. Dobili so tudi .večino k-dežev v mestnem svetu v Rio k- Janeiru, glavnem mestu. Ako bo vrhovni volilni tribuni, kateremu načeluje Jose »inhares, razglasil komunistični stranko za nelegalno, bodo tvoljeni komunisti odslužili do-keni termin, toda imeli ne bolo stranke. Barbedo je v peticiji citiral len v novi brazilski ustavi, ki prepoveduje organiziranje poli-knih strank, katerih programi kcije so v nasprotju z demo-rsctjo. Komunisti sicer nagla-bjo demokracijo, toda njihov tamen je strmoglavljenje aeda-lpga režima in vzpostavitev rema ene stranke Brazilija ni roti simbolu kladiva in srpa, »teri je na makih zastavah, to » osvojitev istega simbola po ranki v Braziliji j« v nasprot- > i načeli brazilske vlade. Protest proti "zamrznenju" plač Parli. 15. feb. — To mesto je bilo paraliziranp štiri ure zaradi splošne stavke državnih u-službencev, katere učinki so se čutili po vsej deželi. Bila je o-klicana v znak protesta proti vladi premierja Ramadlerja, ki se je odločila za "zamrznenje" plač. Okrog pet milijonov državnih uslužbencev je zastavkalo. V Parizu je nastala zmešnjava, ker so se stavkarjem pridružili tudi policaji. Vsi mestni departmen-ti so bili prizadeti. Promet na podzemski železnici je bil ustavljen. Poštni uradi in šole so morale zapreti vrata. Zastavkali so tudi telefonski in telegrafski delavci. Premier Ramadier je v svojem govoru pred člani skupščine svaril ljudstvo, zaeno pa na-glašal potrebo večje, discipline. Dejal je, da je francoska republika v nevarnosti zaradi inflacije. Nobenega izgleda ni, da se bo Francija izmotala iz kritične situacije, ki je posledica inflacije in naraščajoče draginje. Rudar ji podprli sedeče stavkarje Produkcija premoga padla Lanaford. PaM 16. feb.—Trinajst rudarjev je končalo sedečo stavko v premogovniku Lehigh Navigation Coal Co., ko jih je uprava zagotovila, da bodo prejeli polno plačo, nakar so prišli na površje. V znak simpatije s stavkarji je odložilo orodje šest tisoč drugih rudarjev, članov unije UMWA. Naznanilo pravi, da se bodo vsi vrnili na delo. Lanaford. Pa.. 15. feb. — O-krog 6,000 rudarjev na polju trdega premoga v dolini Panther je odložilo orodje in s tem podprlo 13 tovarišev, ki so "obsedeli" v premogovniku osemsto čevljev pod zemljo. Sedeča stavka je protest proti Lehigh Navigation Coal Co., ki je rudarjem odbila del plače, ker niso delali sedem ur na dan. Uradniki rudarske unije so zaman apelirali na sedeče stavkarje, naj zapuste premogovnik, v katerem so že tri dni. Poročilo pravi, da se stavkarji dobro počutijo pod zemljo. Produkcija je padla za osem tisoč ton premoga dnevno, ker so rudarji odložili orodje. Vandenberg obdolžil Rusijo nepoštenosti Washington, D. C., 15. feb. — Senator Vandenberg, republikanec iz Michigana in načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve, je oplazil Rusijo, ji očital nepoštenost in pomanjkanje dobre volje & kooperacijo z Ameriko v zunanjih odnošajih. Kritiziral jo je, ker noče odgovoriti na ameriške pozive, naj poravna račun za blago, ki ji je bilo poslano v vojnem času na podlagi posojilno-najemninskega zakona. Vandenberg je govoril na banketu, katerega je priredila Michiganska trgovska zbornicg v počast državni kongresni delegaciji. Dejal je, da blago, dostavljeno Rusiji, predstavlja vrednost $11,300,000,000. Eksplozija dinamita v bližini Manile Manila, Filipini, 15. feb. — A-meriški major James L. Sedore in devet Filipincev je bilo ubitih. osem Filipincev in dva a-meriška častnika pa ranjenih pri eksploziji dinamita v skladišču v bližini Manile. Eksplozija je poškodovala tudi poslopja. rusija zahteva izločitev nacuskega vpliva v avstriji London. 15. feb. — Kavsanje zaradi mirovne pogodbe za Avstrijo se nadaljuje na konferenci pomočnikov zunanjih ministrov štirih velesil. Ameriški general Mark Clark in Feodor Gusjev, ruski reprezentatnt, sta se ponovno sporekla. Gusjev je zahteval uključitev klavzule v pogodbo, da se Avstrija prisili v izločitev nacijske-ga vpliva v vseh panogAh življenja, vseh ostankov avstrijskega fašističnega režima, ki je bil na krmilu pred priključitvijo dežele k Nemčiji, in prepove sovražna propaganda proti organizaciji Združenih narodov. Clark je dejal, da je tudi on za Izločitev nacijskega vpliva, ne pa za prepoved propagande proti organizaciji Združenih narodov, ker bi Rusija lahko izkoristila priliko za omejitev svobode izražanje Zavrnil je Gusjevo zahtevo, da mora Avstrija izvajati vse protinacijske zakone, ki «o bili sprejeti po zaključen ju vojne Dejal je, da mora Avstrija dobiti pravico do modifikacije ali preklica teh zakonov. Gusjev je dalje zahteval u-ključitev provizije, da Nemci, ki pridejo v Avstrijo, ne morejo postati avstrijski državljani. Taka provizija bi preprečila oživljen je nemške pete kolone v Avstriji. Reprezentant Francije je podprl to zahtevo, Clark ps je argumentiral, da le oni Nemci, ki so bili člani nacijske stranke, ne bi smeli dobiti avstrijskega državljanstva. Nobenega izgleda ni za dosego sporazuma med pomočniki zunanjih ministrov. Vse kaže, da se bo kontroverza nadaljevala. Truman ponudil premog Angliji Washington, D. C , 15. feb. — Predsednik Truman je ponudil Angliji, ki je zabredla v resno ekonomsko krizo, premog. U-radnikom je dal navodila, naj u-gotove. koliko parnikov, naloženih z ameriškim premogom, ki so na poti v Evropo, lahko odrine v angleške luke Truman je dejal, da še ni prejel apela od britake vlade za pomoč. zveza med francijo in veliko britanijo Zaščita proti agresiji s strani Nemčije v bodočnosti REVIZIJA POGODBE S POLJSKO London. 15. feb. — Velika Britanija in Francija ata izmenjali besedila nove pogodbe v svrho sklenitve vojaške gveze med državama, ko je Rene Massigli, francoski poslanik v Londonu, obiskal urad britskegg zunanjega ministra Ernesta Bevina. Trdi se, da se bosta Velika Britanija in Francija s pogodbo obvezali glede skupne akcije njunih oboroženih sil fcroti možni agresiji s strani Nemčije v bodočnosti. Kljub opoziciji voditeljev komunistične stranke so člani francoske gocialistične vlade zavzeli stališče, da vojaška zveza z Veliko Britanijo ne sme biti zavisna od dogovora, ki je bil že sklenjen in se nanaša na Nemčijo. Francoski zunanji minister Georges Bidault je predlagal sklenitev sporazuma glede Po-rurja pred ustanovitvijo zveze z Veliko Britanijo, toda zdaj se doznava, da se je premislil. Poročilo pravi, da sta se Francija in Poljska odloČili za obnovo pogajanj in revizijo pogodbe, katero sta sklenili pred 27 leti. Revizijo je predlagal Zigmund Modzelewika, poljski zunanji minister, ko se je sestal z Bidaultom v Pgrizu. Sled nji je potem naznanil, da bodo o predlogu razpravljali Člani francoske vlade. Modzelewski je dejal, da se bo vrnil v Varšavo in poročal vladi o razgovorih med njim in Bidaultom. Pogodba, katero sta Francija in Poljska sklenili 1. 1920, je ostala na papirju. Besedilo kaže, da je bila naperjena proti Nemčiji in Rusiji. Nova vojaška zveza med Francijo in Poljsko naj bi garantirala večjo zaščito obema državama pred Nemčijo. Pogajanja med Poljsko in Francijo, ki so se vršila pred enim letom, so se razbila, ker Francija ni hotela dati zagotovila Poljski, da bo podpirala njeno stališče, da mora sedanja meja med Poljsko in Nemčijo ostati. Republikanci za zniianje proračuna Washington, D. C., 15. feb. — Republikanci, ki dominirajo skupni kongresni proračunski odsek, so ponovno odglasovali, da se mora proračun znižati za šest milijard dolarjev. Proračun, katerega je predsednik Truman predložil kongresu, predvideva izdatke $37,528,000,000 v prihodnjem fiskalnem letu. Predlog, da se vsota zniža za šest milijard dolarjev, je bil sprejet s 50 proti 22 glasovom, Obstoj oboroienih grup v Jugoslaviji priznan Atene, Grčija, 15 feb. — Ju-goslavija je prvič uradno priznala, da so v deželi oborožene grupe, ki vodijo opozicij« proti vladi maršala Tita Priznanje je Izrekel Vrleta Krulj. pravni svetovalec jugoslovanskega zunanjega ministra, pred Člani ko-misije Združenih narodov, kateri je bila poverjena preiskava vzrokov bitk med grškimi četami in grškimi gerlln v obmejnih krajih. Krulj je dejal, da oborožene grupe dobivajo finančno pomoč od grških Imperiali-stov On Je dalje rekel, da grška monarhiatična vlada nudi zavetje jugoslovanskim vojnim zločincem, ki so pobegnili v Grčijo. Domače vesti % Rojenice Waukegan, 111. — Pri družini Angeline in Frank Korenchan so se oglasile rojenice in pustile sinčka. Ivan Dobrovoljc, oče mlade mamice in bivši dolgoletni oskrbnik Slovenskega narodnega doma, je bil tako vesel prihoda novega vnuka, da si je nekaj rebra polomil. Kriv je bil seveda led, kakor pravi. Is Panne Library, Pa. — Tukaj je naglo umrla Ivana AmbrožiČ, stara 52 let in doma iz Žirov nad Škofjo Loko, po domaČe MihevČeva. Bila je članica društva 386 SNPJ. Tukaj zapušča moža, sina in omoženo hčer, v stari domovini pa tri sestre in brata. Strabane, Pa. — Družina Fred in Olga Florjančič je dobila krepkega sinčka prvorojenčka, društvo 138 SNPJ pa novegu člana v mladinski oddelek. Čestitke! Is CUvelanda Cleveland. — Po daljši bolezni je umrl Leopold Navoda, doma iz Zare pri Trstu, v Ameriki 40 let in član ZSZ. Tukaj zapušča ženo, tri otroke in dve sestri. — Dne 11. t. m. je v bolnišnici u-mrl Tade SajatoviČ, doma blizu Žumberka na Hrvatskem, v A-meriki 36 let ln član društva HBZ. Tukaj zapušča ženo, eno hčer in eno sestro. — Istega dne je umrl Kristo Tosovič, star 62 let, doma iz Hercegovine in v Ameriki 40 let. Nova operna pevka New York. — Tukajšnja operna družba Metropolitan* je naznanila, da je angažirala zagrebško operno pevko Danico Iliče-vo, ki bo pela glsvno vlogo v operi ,'AidaM, ko bo družba v aprilu gostovala v ClevHandu Iličeva dospe iz Jugoslavije ta teden, Znižanje produkcije plina v Angliji Premier Attlee je dejal v parlamentu, da ne more dati zagotovila glede obnove obrata v tovarnah, ki so zaprle vrata London. 15. feb, — Nevarnost pomanjkanja plina se je pojavila. Avtoritete so že opozorile čez tisoč kompanij, da bodo morale znižati produkcijo plina, če se situacija ne bo izboljšala. London Gas Co. je naznanila, da so se njene rezerve premoga skrčile in da bodo izčrpane v desetih dneh. Devetdeset odstotkov hiš v Londonu uporablja plin pri kuhanju. Zatemnevanje mest se nadaljuje, London in druga mestu so v temi, kar spominju na dobo padanju nemških bomb v vojnem Času. Premier Attlee je v svojem Argentina kupila britske železnice Buenos Aires, Argentinu, 13 feb. — Zunanji urud je nuznu-nil uspešno zuključenje pogu-janj glede nakupu železnic v Argentini, ki so lastnina brit-skih interesov, Kupčija je bila sklenjena in Argentinu bo plačala okrog $600,000,000 za železnice. Orožje v celici bivšega japonskega premierja Tokio, 15. feb,—Vojaški častniki so našli v celici jetnišnice Sugumo, v kuteri je zaprt bivši juponski premier Hideki Tojo, samomorilsko orožje, med tem vrv, strup, žice, škarje in žab Ije. Tojo je bil predsednik Ja- Kanada kupila ameriške tanke Ojačanje redne in rezervne armade Ottawa. Kanada. 15. feb - Kanada je naznanilu sklenitev kupčije z Ameriko. Tu uključuje nukup 420 umeriških tunkov tipu Shermun in Stusrt. Polovicu umeriških tunkov se nuhnju v Quebecu, drugu polovicu pa v vojuškem tuborišču pri Bordenu, Ont. Tanki bodo dostavljeni vojaškim enotam, ki se vežbajo v raznih krajih Kanade, , V vojnem času so kunudske to-vurne izdelovule tanke zu Rusijo. Izkuzuli so se kot učinkovito orožje v bitkah proti nemškim silam nu vzhodni fronti. Po zuključenju vojne je imelu Ku-nudu le ncznutno število zastarelih tunkov. Zduj je izkoristila priliko in sklenilu je kupčijo z Ameriko. Ena prednost v kupčiji je do-mnevu, du bodo kunudske Čete uporubljule umeriške tunke In drugo arožje v slučuju izbruhu nove vojne. Kunudu se je odločile tudi zu ojačanje redne In rezervne urmude. Enotam ur-mude bodo umerlški tanki služili pri vežbanju, ponske vlade v času zavratnega napada na Pearl Harbor. V Jet-nilnlci se nahaja čez tisoč Japoncev, ki bodo postavljeni pred sodišče kot vojni zločinci. dr2avni tajnik marshall : odpoklical poslanika iz varšave Washington, D. C.. 15, feb — Državni tajnik George C. Marshall je naznanil, da bo ameriški poslanik Arthur Bliss Lane zapustil Varšavo 24. februarja in odpotoval domov. Mnenje prevladuje, da se ne bo vrnil v Varšavo. Diplomatični krogi v Wash-ingtonu so izjavili, da odpoklic poslanika ne pomeni preloma odnoiajev med Ameriko in Poljsko, ki ima komunistično vlado Amerika bo imenovala novega poslanika. Marshall Je nedavno Izjavil, da se bodo vršile diskuzije o odnošajih med Ameriko In Poljsko po povratku poslanika v Washington. Amerika In Velika Britanija sta prej naglagili. da ae ne strinjata z izidom parlamentarnih volitev, ki ao se vršile na Poljskem 19 januarja Pri volitvah je zmagal vladni blok. katerega tvorijo štiri politične stranke. Amerika in Velika Britanija sta izjavili, da volitve na Polj-altem ae niso vršile v smislu dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci velike trojice v Jalti na Krimu. Izrekli sta obdol» žitev, du se poljska vladu ni držalu dunegu zagotovila, du bodo volitve svobodne in demokratične B» Itaki poslanik Virtor Ca-vendish-Bentlck Je bil tudi od-(joklican iz Varšave. On se Je zapit*tel g konflikt s poljsko vlado, ki mu je očitala, da podpira opozicijo na Poljskem, Komunisti v ozadju stavke? Washington, D C , 15 feb — Ifarold W 8tory, podptedaed-nik Allls-Chalmers Mfg. Co. v West Alllsu, Wisy je pred člani senatnega odseka za delavske zadeve izjavil, da ao komunisti provoclral! stavk/» v tovarnah te kotnpainje. Stavkarji so člani avtne unije CIO. Preti odsekom bo nastopil R J Thomas, pod predaadnik unije združenih av> , tnih delavcev, Stavka, ki Je bila oklu-ana v aprilu lanskega ! leta, ae nadaljuje. govoru v parlamentu opozoril ljudstvo, da je situacija Še vedno kritična zaradi akutnega po-pomanjkanja premoga. Dejal je, da ne more dati zagotovila, kdaj bodo tovarne, ki so morale zapreti vrata, obnovile obrat. Skoro pet milijonov delavcev je brezposelnih. Odredba, ki omejuje porabo elektrike v hišah na pet ur na dan, je bila raztegnjena na vso deželo. Vlada je določila kazni zu kršitelje odredbe. Kasen je dve leti zaporu in plačitev $2,000,' . Naznunila pravi, da so parni-ki pripeljali 78,000 ton premoga v London v zadnjih dveh dneh. Producirun je bil v premogovnikih v severovzhodnih krajih Anglije. Purniki so se morali boriti t viharji in meglo na poti v London. Attlee Je informiral parlament, du je omejitev potniškega prometu na železnicah omogočila večjo transportacijo premoga. On je razkril, da se je nadaljnjih 800,00 delavcev, ki ao isgu-bili zaslužek, ko so tovarne ga-prle vrata, prijavilo ga bregpo-aelnoatno podporo v zadnjih dveh dneh. Delavska vlada je tarča ostrih kritik. Očitajo Ji, da Je zane-murila svojo dolžnost In da Je odgovorna za nastalo krizo. Organizacija gospodinj Ja pozvala Attleeja, naj odstavi Emanuela Shmvvella, ministra za kurivo in električno silo, 4n živilskega ministra Johna Stracheyja. Velike uvtne tovurne v Nuf-fieldu bodo morda ustavile o-brat. Upruvu tovarn Je naznanila, da se zaloge premoga naglo črpajo. V tovarnah Je upoale-nlh čez 24,000 delavcev. Britski ukrepi v Jeruzalemu t Bombne eksplozije v palestinski luki Jerusalam, Palaatlna, 16. feb. — Britske avtoritete so uveljavile nove varnostne ukrepe v Jeruzalemu, ko Je general G. H. MucMillun prevzel poveljstvo britskih čet v Pulestinl in Trani-jordaniji. fttirje jeruzalemski predeli ao ograjeni z bodečo žico, Britaki vojaki strežijo vsa Javna poslopja General Mat Millan je doapel v Jeruzalem Iz Kaira. On Je bil poveljnik britske pehotne divizije nu fronti pri Renl v vojnem času. Kot vrhovni poveljnik britskih čet v Palestini in Trans-Jordaniji je nasledil generala E. Hakerja, I>vr bombi sta eksplodirali v llajfl, jjelestinski luki, Ena britake ladju je bila potopljena, ena pa poškodovana Avtoritete sodijo, da so za nasilje odgovorni Židovski teroristi. Protest proti imenovanju nemških nadzornikov Pariz, 15 feb — Francija je poslala britaki vladi proteet proti Imenovanju nemških nadzornikov in upraviteljev Industrij v britski okupacijski coni. Industrije so zdaj pod kontrolo veščakov britake vojaške vlade. Protest naglaša, da bi imenovanje nemških nadzornikov in u-pravlteljev ustvarilo nevaren precedent In rezultiralo v uničenju sedanjega industrijskega a-pareta v Porurju in Porenju. PROSV ETA PONDBLJEK, 17. FEBRUARJA 194? PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE MAAODME PODPO JEOMOTE at u4 published by ■a Zdrutana drier* (laven Chkafal la Sanodo SMS •a leto. »3.00 m pol lota. 1140 aa ¿otxt lota; aa Chicago la okolico Cook Co* 17.50 aa telo loto. S4.7» aa pol letaj aa laoeeoMtro MM. Subscription reteei tor the United State« (except Chicago) end Canada MM per rear, Chicago «ad Cook County |7Jt paa year, foreign countriea MM per year. oglaaev po dogororu.—SokopUl rtoplrsv la nmaraftinlh ao no rWaJa. Rofcopial literarno via Una (Mm, |i»tm. paaml Ud.) so vrnejo potiljfcelju le v slučaju, ¿o )e prlloftll poštnino Advertising ratoa oo «gmneat, Mmumlpii of and unaolicited articles will not be returned. Other •uch as stories, plays' poena. etc- will bo returned to when accompanied by sell-addressed and stamped envelope. Maslo* na vso. kar Ima stik s llsiomi PROSVETA 2857-69 So. Lawndala Ar«., Chicago 23, Illinois only Atomska bomba in svetovni mir Vprašanje svetovne kontrole atomske energije jte bilo zsdnje čase več ali manj potisnjeno na stran, to je na notranje strani dnevnega tiska. Vsak čas pa lahko zopet pride v ospredje, kajti to vprašanje je še daleč od rešitve. In to kljub Baruchovi Izjavi, v kateri je ob času svoje resignscije kot načelnik ameriške delegacije v svetovni stomski komisiji izjavil, da je njegova naloga rešens. Po mnenju ljudi, ki so od blizu zasledovali delo atomske komisije Združenih nsrodov, je svojo težko nalogo do zdaj temeljito rešila. V šestih mesecih svojega zasedanja je posvetila ves svoj čss in energije temeljitemu študiranju tehničnih strani tega vprašanja, to je svetovni kontroli atomske energije in seveds tudi ameriškemu načrtu, kateregs je "v principu" tudi osvojils, toda Rusijs in Poljsks sta se pri tem vzdržali glasovanja. Kolikor razumemo, je pri študiranju tehničnih strani atomske energije tudi ta komisijs prišla do sličnth zaključkov kot je prej prišla ameriška komisija (državnega departmenta) pod vodstvom Davida Lilienthala. Na podlagi študija te Lilienthalove komisije je bil potem sestavljen tako zvani "Baruchov" ali bolje ameriški načrt za svetovno kontrolo atomske energije. To je do danes fak-tično tudi edini nsčrt, vreden tega imena, ki je bil predložen s strani kakšne države za dosego tega cilja. • Jedro tega dalekosežnega in revolucionarnega načrta je ustanovitev svetovne stomske avtoritete, ki naj dobi pdd svojo kontrolo in posest vso produkcijo stomske energije od začetka do konca, to je od produkcije uranijske in toriške rude kjer koli na svetu do produkcije stomske energije. Vsi rudniki in odkrite plasti uranijske in toriške rude kjer koli na svetu bi svtomatično postale posest svetovne atomske svtoritete, prsv tako tudi druge primarne snovi, do dsnes še ne odkrite, iz ksterih bi lahko delali atomsko energijo. Poročilo Lilienthalove komisije pravi, da je to ključ do efektivne svetovne kontrole stomske energije (poročila atomske komisije Z. N. še nismo čitali in torej nam v detajlih ni znano). Ta avtoriteta bi imela tudi popoln monopol nad vso produkcijo atomske energije kjer koli, v vsaki deželi. Produkcija primarne stomske energije, to je "eksplozivne" energije, ki se rabi pri izdelovanju atomskih bomb, bi spadala v izključen delokrog te avtoritete. Z drugo besedo: primarne atomske energije, ki se začne pri iskanju ln kopanju rude, bi ne smela producirati nobena posamez^ na držsva ali privatno podjetje. Nobena država bi tudi ne smela graditi atomskih tovarn brez njenega dovoljenja. V teh tovarnah bi smele posamezne države rabiti le sekundarno aH "denatured" atomsko energijo, katero bi dobile od svetovne avtoritete na primer za proizvajanje elektrike, zdravstvene ali industrijske svrhe. Gradnjo in tudi obratovanje vseh atomskih tovarn bi nadzorovali atomski inženirji in znanstveniki v službi svetovne atomske avtoritete. Prav tako vse uranijske rudnike. To je v bistvu ameriški načrt za svetovno kontrolo atomske energije, ki gs je "v principu" odobrile tudi stomska komisija t. N. * S tem načrtom se je končno sprijaznila tudi Moskva vsaj "v principu." Ironija vseh ironij je, da mu je sploh naaprotovala, kajti če je bil kdaj kak načrt revolucionaren, je sigurno U ameriški načrt. V resnici ni nič manj revolucionaren in temeljit kot je bila velika ruska revolucija, ki je pometla ne samo s carizrnom, marveč tudi z ruskim kapitsllzmom. Druga ironijs vseh ironij pa je v tem, da je U načrt prišel od najmogočnejše kapitalistične vlade. Moskva mu Je najbrže prav vsled tega toliko naaprotovala, kajti to je proti vsem marksističnim in lemnističnim naukom—da bi ae kakšna kapitalistična vlada bavila s tako revolucionarnim programom. Sovjetska Rusijs, ki ima s kapitalističnim svetom seveda bridke izkušnje, kajti po življenju jI je stregel od njenega začetka in tudi vzredil nanfašizem proti nji, proti komunizmu, je v tem ameriškem načrtu najbrže videla nov koinplot, novo zaroto zapadnega kapitalizma, novo kontrarevolucijo. Vsaj drugače si je nemogoče tolmačiti rusko pobijanje tega načrta do zadnjega časa. Svoje stališče je spremenila šele na zadnjem zborovanju Združenih narodov, ko se je tudi Molotov—gotovo po instrukcijah iz Moskve— izrekel za efektivno svetovno kontrolo atomske energije, brez pravice do vetiranja poslovnih odredb in funkci) pri lsvajanju te kontrole. To Je bil sigurno eden od najvažnejših dogodkov, ako ne najvažnješi, na zborovanju Z N. * Kaj je vplivalo na Moskvo, da je spremenila svoje stališče glede t*ga vprašanja, mora biti le predmet ugibanja, kajti viaoka diplomacija ph navadno direktno ne navaja. Vsekakor je več faktorjev Eden izmed teh je, da Ru^ja ne mote in tudi nima namena nskirati nove vojne. Zato je nu zborovanju Z. N. tudi forsirala v ospredje vprašanje potrebe po splošni razorožitvi, odnosno za drastično omejitev oboroženih v) Drug. faktor je njena želja /a /bi /arije z zapadnim svetom, pred-vsem z Amenko, sicer ne za zbhžanje za vsako ceno, to Jo na račun vitalnih aovjetakih interesov, \ rudar pa za častno zbltžanje za obe strani. Tretji faktor pa je vsekakor ru%k., spoznanje, ombe .n raketnih letal so tudi vse današnje armade in bojni* mornarice j>odobne staroveAkim si madam Ravno zadnje dni smo c lah, ,1. „menški atomaki man. st vem ki lahko napravijo- ah j» jo /^ š^tstokrat bolj de- struktivno bombo kot je bila ona. ki je pa rečno dejstvo, da je bilo število nacistov v Avstriji razmeroma večje kot v Nemčiji ter da so bili mnogi izmed najhujših ravno Avstrijci". Glede podpore in zunanjih posojil, katere je Avstrija uspela dobiti v inozemstvu, pa pravijo Nemci, da je to občudovanja vredno. "Cviliti so znali Avstrijci vedno boljo kot mi Nemci," je pripomnil eden navzočih Berllnčanov. Toda nepristranski opazovalci bi utegnili tozadevno zaključiti, da so v tam pogledu tudi Nemci sami veliki izvadenci in da na zaostajajo mnogo za Avstrijci. ENAKOPRAVNOST Kdo more trditi, da tapadni demokratje niso za enakopravnost na svetu!) Saj bi ealo Tr žaČanom radi dali enake pravice, kot jih imajo zamorci v Ameriki. Od našega dopisnika ia Ljubljane Pravična sodba krvnikom srbskega naroda Pred beograjskim vojaikim sodiščem se je vršila v mesecu decembru razprava proti krvnikom srbskega naroda, nemškim vojnim zločincem, ki so kot funkcionarji gestapa v Srbiji zakrivili smrt 1 $0,000 ljudi v dobi okupacije ter povzročili strahovito razdejanje v mestih in v podeželju. Na razpravi je prišlo do grozotnih odkritij, ki so dokazali, da so ti vojni zločinci sistematično uničevali srbsko prebivalstvo. Na zatožni klopi so se zagovarjali policijski general Melss-ner, dr. Fuchs, polkovnik SS policije Helm, šef SS policije Pol-te, podpolkovnik SS policije Kasserer, polkovnik policije Mueller, Weinmann, major SS policije itd. Vojaško sodišče je izreklo pravično sodbo; devet zločincev Je bilo obsojenih na smrt i obeša-njem; devet zločincev na smrt a ustrelitvijo, trije zločinci pa na robi J o 20 let odn. eden na 5 let. vnak dom hranil • «adoall. Tu Jv Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 1 Hrani.) do spodtaknil ob jugoslovansko mladino, In sicer samo zato, ker se ta trudi in dela za obnovo jugoslovanske države. Omalovažuje njeno delo in priporoča parne lopate namesto ročnega dela. S takim neodgovornim pisanjem je B. pokazal, kaj prav za prav misli o novi Jugoslaviji. Barbiču priporočam naj kupi v kompanijl s kaplanom Ga brovškom parno lopato, nakar se naj odpravita v Jugoslavijo in tamkajšnje ljudstvo ju bo z veseljem sprejelo. Naj še povem, da rad čitam dopisa naših starih dopisnikov, ne pa Barbičev«, kajti njegovi ne spadajo v naš lisi. marvi v reakcionarno Ameriško Domovino. Louia Kušnik. outc*» pridobi- WAYS TO SAVE GAS flrfHHF ^ V DNEVIH STAVKE — Za sleherno stvar ceniš in m l ' hvališ Boga šele takrat, ko je U,' l^JKtmmK^m nimaš več", je dejal prijatelj ^^^^^^^^^^^^^^^ prijatelju, ko sta jo v dnevih Charles E. Wllson. predeodnik »uvke mahala v Barkovlje. korporaciJe General Motors, ki — "Da", mu je odgovoril pri- Je pred senatnim odsekom sakru- j, tri J, "tako bi delno bilo tudi z lil. da no bo nikdar podpisal po- našimi zdravniki/' godbe s delavsko unijo, ki določa — "Kako delno?" taprto delavnico. Magnet je si _ Cenili jih sicer ne bi, a prtsadevalo. da potisnejo delav- hvalili bi Boga na vse pretege, ce v prisilni Jopič. če U jih ne bilo več." Avstrijski nacistični realccionarji so pričeli * revizionistično gonjo Kevizionistična in imperiali-s, dedovali na svojih njivah, ki k> jih orali naprej s starim kljukastim plugom, nato pa s plugom, ki Ima kolesa, črtalo in emež. Kako zelo so cenili poljsko delo in posebej žetev, nam dokazuje naslednje: Ko so Slovani sprejeli krščanstyo, so jih menihi in vladajoči knezi silili, da praznujejo vse'mogoče nove praznike. Tako je pomorjanski cnez zahteval od kmeta, da praznuje Vnebovzetje 15. avgusta. Kmet pa mu je odgovoril: "Kakšen je ta nauk, ki ljudi odvrača od potrebnih in dobrih reči? Kdaj pa bomo pospravili svoje žito?" > Žito, ki so ga ljudje na ta način pridelali, eo zmleli med dvema kamnoma, nato so napravili testo in ga dali na razbeljen kamen ter pokrili s pepelom. Kvasa v teh najstarejših Časih niso poznali in so jedli samo opresen, težak kruh. Iznajdba kvasa se je razširila najprej iz Egipta, kjer so ga delali z vinskim moštom, ter iz Francije, kjer so ga delali .s pivskim kvasom, po celi Evropi. Se dolgo Časa pa je bila živa prazna vera, da je star, nekvašen kruh boljši in da se mora jesti samo tak kruh ob raznih svečanostih. Tako n. pr. duhovnik v starem Rimu ni smel jesti kvašenega kruha. Obdelovanje polja je torej, kakor smo videli, že zelo.stara stvar. Seveda pa se je način poljedelstva z razvojem človeške družbe zelo spreminjal. Gotovo je toliko, da ao bila polja sprva skupna last rodu. Obdelovanje ae je vršilo v sistemu tako imenovanih "letečih njiv". Njiva se je obdelala aamo enkrat v letu, prihodnje leto pa se je posevek opustil in je služile njiva nato več let spet kot pašnik. V bližini pa se je napravila nova njiva. Pravo stalno obdelovanje zemlje s kolobarjenjem pridelka se je pri naa pričelo -- če izvzamemo začasno rimsko dobo — Šele po letu 1000. Zemljiški gospodi ARTHUR A. ELDKB Director of tke Werken' Edaeatloa ttervlce ef tke Ualveraitr .ei Micki-lated to the additional Director of the Uber Serrlco of tko ÖTS. ptf.fä Edacatlea Ser majhen pridelek ni več zadostoval, pašniki so se umaknili na drugo mesto, leteče njive pa so postale stalne. Takrat se je pri nas tudi uredila zemljiška posest v nekoliko trdnejši obliki mejami in z dajatvami. Razvoj kmečkega gospodarstva je nato na Slovenskem pripeljal do ve likih kmečkih uporov, ki so pokazali globoko krizo, v katero je privedla kraščinska in cerkvena gosposka našega kmeta. • Toda življenje je šlo dalje. Spremenili so se lastniki zemlje in spremenilo se je obdelovalno orodje. Velikanski izumi moderne tehnike so postavili tudi kmečko delo pred nove naloge in pred nove rešitve. Stari način gospodarstva se je preživel, stari izkoriščevalski in krivični red je z njim vred zapisan pogubi. Na največjih poljih sveta, na žitnih ravninah Sovjetske zveze je že popolnoma izginilo tudi zadnje znamenje starega kmetovega dela za gosposko mizo — leseni plug. Mogočni traktorji so spremenili svet. Tako je prišel tudi za slovenskega kmeta končno dan, za katerega so najboljši ljudje umirali. Ljudstvo si je razdelilo gosposko zemljo in traktorji jo bodo za ljudstvo orali. USLUGA NA NEPRAVEM MESTU Pred vežnimi vrati neke visoke hiše je majhen deček zaman poizkušal doseči hišni zvonček. "Bi rad pozvonil?" ga je vprašal neki gospod. "Da, pa ne morem." "Revček!", si je mislil gospod, pomagal bom dečku, da bo lahko prišel domov. In ga je dvignil. Dečko je na vso moč pozvonil, skočil gospodu iz rok in mu rekel: "Zdaj pa Je hitro steciva!" Slovene Records 10-lneh reeorda 79c COD, piva poatage B-001 Rlncelspll, polka Veeela vdova, polka B-e02 Zidana Marala, polka Zeleni hribi, valček Toni Omerso Orchestra C-411 Priljubijema polka Po polj sva se sprehajala, val. Kusar's Orchestra C-11 tO Beer Barrel polka Helena polka — Emilia polka Sofa's Musette Orchectra V ttOtt Po jezeru blis Triglava Oh, oh ura te bije V-ttOtS Jurij Benko vsemi Lenko Poblc Km star ftele 18 let V-ttet7 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-2t028 Mlinar, narod, pesem Val ao prihajali Mirko Jelaiin, tenor li-ln. reeorda 11.15 COD, plus poatage V-TtOei Zlata poroka. Dal 1. Zlata poroka. Del t. V-7t002 Kadra imajo vsi Joteti god Botrinj», i'hnHtmmjf party "Adria" in Hoj*r Trle Write for free catalogue of all new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S SJ6 S. Clark Street, Chicago 5, III PtICl KIM »NC« 1939 CUTS ONS-THIRO MOM BUYlNO POWER OS AU SAVINGS What kaa happened in workers' aavlnoa? Tkia chart from iK. an • th. .i«, o, b-ru* po™ ¿rix ~ ^-«. im ",T ,#lh "lk" —Federated Pictures) ŠTEDUIVI ŠKOT Škota Maclin in Maclpn se srečata po dvajsetih letih. Maclin hoče pokazati Maclonu, kako lepo hišo si je v tej dobi prište-dil, zato povabi prijatelja na večerni obisk. Tudi ta se hoče po-bahati in se javi v fraku. Po črni kavi odpre gospodar radio in ugasne luč, češ da je škoda elektrike in da se da glasba poslušati tudi v temi. Kmalu nato- sliši, kako se prijatelj sumljivo preseda. Nenadoma vstopi gospodinja, obrne stikalo ln najde gosta v spodnjicah. "Oprostite gospa, toda ... sedeti v finih hlačah v temi, je škoda." * Razni mali oglasi PERMANENT PLEASANT POSITIONS FOR DEPENDABLE YOUNG WOMEN ★ ORDER FILLERS - * FILE CLERKS ★ TYPISTS ★ STENOGRAPHERS ★ BOOKKEEPERS 5V6 day week Good starting salary Opportunity for advancement APPLY IN PERSON . SWARTCHJLD & CO, 29 E. Madison Btr—t 4th Floor i j Aak for Miaa A. G. CONNOLLY V Proevoil so dnevno svetov-ne la delavake vaatL All lib &*ato veak dan? "PROLETAREC" SodaltoHčno-dalavski tednik Glasilo Jugoslovanske soc. even in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem Jeziku, liane 93 aa eolo. 91.75 aa pol 91 aa četrt leta. NAROČITE SI GAI Naslov: PROLETAREC 9991 Senik Lawndale A\ CHICAGO 99. ILL. PR08VBTA Razni mali oglati SMART GIRLS LIKE TO WORK I W I THE FRIENDLY ■ ATMOSPHERE OF | j motorola! (j The Bant Radio Place in I { Town . | STARTING RATE 83c ! IWiih Experience. 94c f ' Automatic Raiaes to $1.04 4545 W. AU9USTA1 9LVD. ^