List Slovenskih delavcev v o4meriki. The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. Entered as Second-Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS. NO. 28. — ŠTEV. 28. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 2, 1907. — V SOBOTO, 2. SVEČANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Vladino gospodarstvo. Obravnava proti Mesečni izkaz. v JANUARJU JE BILO V ZVEZI-NEM ZAKLADU $927,442,206 GOTOVINE. Dohodki v miaolem mesecu so znašali $55,237,499, izdatki pa $47,827,241. DOLGOVI. Washington, 2. febr. Vlada je včeraj objavila mesečni izkaz svojega gospodarstva za januar. t Dolgovi so znašali 31. jan. 1907: dolgovi z obrestmi $922.020,560, dolgovi, za kiere se ne plačuje obresti $1,095,745. Gotovina v zvezinem zakladu znaša $927,442,206 in sicer je med tem denarjem $150,000,000 zlate rezerve, $1,134,000 trustnih fondov, $186,518,291 drugih fondov, v nacijo-nalnih bankah je $160,654,952, na Filipinih $4.200,304. V minolem mesecu znašali so vla-dini dohodki $55,237,499 in izdatki JH7.tf27.241. tako da znaša prebitek $7,410,258. Ves prebitek tekom 'mino-lih sedem mesecev poslovnega leta znaša $32,401,167. Carinski dohodki so znašali v januarju $29,186,654 in domači davki $20,075,805. V januarju so v vladinib livarnah vlili za $7,236,820 denarja in sicer za $6,525,000 zlatega, za $284.000 srebrnega in za £427,820 drobiža. Nadalje so vlili tudi za $1,205,000 denarja za republiko Mexico. IZVOZNA TRGOVINA. V letu 1906 se je izvozilo za 719 milijonov tovarniškega blaga. Washington. 1. febr. Trgovinski oddelek naše vlade naznanja, da se je leta 1906 izvozilo iz Zjedinjenih držav v inozemstvo za $719,000.000 tovarniškega blaira. Od tega se je poslalo v hlvr-.po za $313.503.047. v Ca n:i'l<» za ^1^2,121.770; v Azijo za $7S .">;>(),251; v Južno Ameriko za $t>4.328.900; v Avstra ijo in na paci-ticua «it> Burger se je omožila s Hugh MeConvillem in sicer proti volji svojih starišev. Sedaj se mudi s svojim možem v Portsmou^hu, Va. Njen oče je o tej zadevi dejal: 'Ona je sedaj popolnoma mrtva zame in radi te sme nikdar več, ker jaz je ne maram več videti'." Foraker in zamorci. Washington, 1. febr. Včeraj so senatorja Forakerja vprašali, kako mnenje ima o predsedniku, ki namerava imenovati zamorca Ralph Tyler-ja načelnikom hike v Cincinnatiju. Senator je odvrnil: ''Ker predsednik ni vprašal obeh ohijskih senatorjev za svet glede te zadeve, ne smeta naznaniti svojih komentarjev .Vi se morate glede t^^a informirati pri — senatorju za Ohio." — "Senatorju za Ohio? Kedo pa je ta?" glasilo se je začudeno vprašanje: "Naravno Booker T. Washington," odvrnil je senator Foraker. Tihotapstvo s Kitajci. Providence, R. IM 1. febr. Devet izmed onih 21 Kitajcev, ktere so tu prtxl par meseci zaprli, (ko so se z jadranko Frolic vtihotapili semkaj, je naseLniSkim uradnikom ušk>. Njihov beg so opazili, ko so to zadevo hoteli razmoiriv&ti pri sodišču. Jam-čevina, pod ktero so bili Kitajci, naravno milijonarju Thawu. VČERAJ SO KONČNO ODBRALI TUDI DVANAJSTEGA POROTNIKA. V ponedeljek se prične zaslišavanje prič Slednjih bodo le malo zaslišali. POROTNIKI. Žrtve premogarske obrti v Pennsylvaniji. LETNA STATISTIKA O ŽRTVAH, KTERE ZAHTEVA PREMO-GARSTVO V DRŽAVI PENNSYLVANIA. V minolem letu je bilo ▼ pennsylvan-skih rovih nad 1000 premo-garjev ubitih. PRIMERA. Porota, ki bode sodila milijonarja Harry Thawa, ki je ustrelil arhitekta Whiteja, je sedaj popolna, kajti včeraj so končno vendarle odbrali tudi dvanajstega porotnika. Njegovi porotniki so: Deming B. Smith, bivši tovarnar; George Pfaff, prodajalec železa; George H. Feeke; manager; O. A. Fink, prodajalec; Henry C. Hahney, manager; Harry C. Brearly, agent; Malcolm F. Fraser, prodajalec; Chas. D. Newtwon, bivši železničar; Wilbur F. Steele, tovarnar; John S. Dennee, agent; Jos. B. Bolton, klerk, Bern. Gerstman, manager. — Iskanje 12 porotnikov je trajalo ves dan in našli so ga še le popoludne, za kar so obravnavo preložili do ponedeljka. Dasiravno je porota sedaj popolna, vendar še ni gotovo, bode li taka ostala. Po prisegi, ktero je položil dvanajsti porotnik, je govoril pravnik Jerome kratek govor, s kterim je naznanil, da bode pokrajinsko pravništvo najhrže v ponedeljek eitalo in utemeljevalo obtožbo proti Thawu, kar se bode tudi v ponedeljek končalo. Radi tega je priporočil zagovornikom, naj se pripravijo, da bode zamogel voditi zaslišavanje prič. Iz Jeromovega govora je razvidno, da bode zaslišaval le malo prič, oziroma samo glavne priče. Glavni zagovornik Thawa je Delphin M. Delmas, kteri je jeden najboljših zagovornikov v Zjed. državah in brezdvomno najboljši govornik. Tliawova rodbina upa, da se mu posreči rešiti Harrvja. Sedaj se trdi, da ima nekdo 100,000 na razpolago za podkup porotnikov in radi tc-u;a jih detektivi sedaj iše bolj opazujejo ter preiskujejo njihovo preteklost. Včeraj je bila vsa Thawova rodbina navzoča v sodnej dvorani, le njejjova mati ni prišla. Vse dame so do skrajnosti nervozne in čudno je, da se Harry ni niti nanje ozrl. Morda tega ni storil, ker ni bilo matere, ali pa, ker med njegovo rodbino ne vlada sporazum. Harrisburg, Pa., 3- febr. Državni oddelek pennsylvanske vlade objavil je ravnokar žalostno statistiko o žrtvah, tktere je zahtevala premogarska obrt v Pennsylvaniji v minolem letu. Iz teh podatkov je posneti, da je bilo v rovih trdega premoga 557 in v rovih mehkega premoga 464 premo garje v pri delu ubitih. V rovih trdega premoga je bilo 206 in v onih mehkega 292 premogarjev ubitih, ker so se premogove plasti na nje podrle. Leta 1905 bilo je v rovih trdega premoga 644 in v onih mehkega premoga 479 premogarjev tako ranjenih, da so vsled zadobljenih ran uimrli. na jugu. Žrtve v Tennessee. VSLED POVODNJI JE MORALO V MEMPHISU VSE FOLNO RODBIN O STAVITI SVOJE HIŠE. Jez v severnem delu mesta se je podrl; šest zamorcev je__ utonilo. VODOVJE FORKED DEER REKE. PREZGODNJA VEST. Gradnja chilenske železnice še ni zagotovljena. Santiago de Chile, 1. febr. Poročilo, da je chilenski kongres sprejel zakonski predlog glede gradnje nove železnice od panamske meje do Tierra del Fuego, je še prezgodnje. Manjšina je namreč temu predlogu tako nasprotovala, da so nadaljno tozadevno debato preložili na kasnejšo dobo. Zasedanje kongresa je za sedaj končano. Potres v srednjih državah. St. Louis, Mo., 1. febr. Iz Highlan da in Greenville, 111., se poroča, da je bilo tamkaj v minolej noči čutiti jak potres, ki je prihajal od iztoka proti zapadu. Potres je trajal pet sekund. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 krcn, za $ 40.00 ............ 200 kren, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 6000 kron. Postxrina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane ivote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peitnl hranilni urad v 11. do 12. daeh. Denarje mam poslati je aajprilič-neje Ao |2*.M t fotovimi ▼ pripereče-nem ali refistrevanem pisma, večje neefce pe Domestic Festal ICeaey (Mae aH »a *ew York Bamk Draft FRANK UiJIl, IM tattwfek Street, V«w Terk. «104 BtOlair An, JTJL REFORME NA KITAJSKEM. Načrt glede ustanovitve ustavne vlade podkraljem ne ugaja. Washington,. 1. febr. Da ustanove nameravano ustavno vlado na Kitajskem, so (kitajske oblasti naročile IK)dkraljem, governerjem in generalom po vsem cesarstvui, naj jim o tem naznanijo svoje mnenje. Sedaj javlja naš poslanik iz Pekinga, da se tam vrše vsaki dan konference glede izvedbe velike reforme. Vendar je pa vsled te reforme opaziti veliko nezadovoljnost zlasti med podkralji. Vladinemu pozivu se do sedaj •ni odzval ni jeden podkralj, izimši onega v kitajskem Turkestanu. Toda tudi ta protestnje proti reformam. VAŽNA IZNAJDBA. Čeh Josip G. Horaždovski v Cleve-landu, O., je izumil aparat, ki prepreči železniške nesreče. Iz Clevelanda, O., se nam javlja, da je tamošnji Čeh Josip G. Horaždovski 5209 Fleet Ave., ki je bil preje želez niški uslužbenec, izumil aparat, s kte-rega pomočjo je lahko preprečiti vsako nesrečo na železnicah. Aparat obstoji iz električne baterije in žic, ktere so v zvezi s tirovi. Pritrditi ga je treba na izogibališča in ako so potem slednja odprta, naznani stroj to že v daljavo dveh milj in sicer v obeh smerih proge. Presku-šnje s tem aparatom so sijajno uspele in komisija priznava, da so pri uporabi tega aparata nesreče izključene. Neka družba je Horaždovskemu ponudila za patent $100,000 v gotovini in še komisijo, toda on ga ni prodal, ker upa več dobiti. Izumitelj je doma iz Vodnjanov na Češkem. V Ameriko je prišel še ko je bil majhen deček. S 16. letom je postal telegrafist in je ostal pri železnici do 22. leta. Kasneje je bil policaj in potem policijski uradnik. Sedaj s 40. letom svoje dobe postane pa naravno kapitalist, kar mu je tembolj privoščiti, ker bode njegova iznajdba vsako leto rešila na tisoče ljudem življenje. — Bigamist obsojen v 61etno ječo. Toledo, Ohio, 31. jan. Tukajšnje sodišče obsodilo je včeraj bigamista, duhovna Rev. Bert Holdena, v šestletno ječo, dasiravno je trdil, da se je radi tega tolikokrat oženil, ker ima posebno bolezen — v glavi. Duhoven Holden je imel 15 žen. On ima dva sina, ktera sta oba tudi zaprta radi bigamije. Umor radi cigaret. i V Danville, Va., so zaprli Joe E-oolsa, ker je obdolžen, da je "ustrelil svojega prijatelja Walter B. Barks-daleja radi zavitka cigaret. Bojevala sta se s puSkami. Memphis, Tenn., 2. febr. Včeraj je narastla voda podrla pred letom dni zgrajeni mestni jez v severnem delu mesta. Ves okraj severno od Poplar Boulevarda in zapadne 4. ulice je sedaj pod vodo. Reka je narastla tako, da je sedaj 41 čevljev globoka. Jez pri Holly Bushu, Aek., še kljubuje vodinem pritisku, dasiravno sega voda že do vrha. Manji jez med Averton in Concord ulicami se je. podrl in voda je takoj preplavila okraj krog 3. ulice. Nad 100 rodbin, po večini zamorei, je moralo bežati. Včeraj je na For-Iked Deer Riverju utonilo šest zamorcev iz Halls, Tennn. ko so se peljali v čolnu po reki, hoteč priti v Tiger Tail. Na vodi se jim je čoln prevrnil. Po katastrofi v West Virginii. NESREČA V PREMOGOVEM ROVU JE MNOGO VEČJA, NEGO SE JE DO SEDAJ DOMNEVALO. Družba, ki je posestnica imenovanega rova, je naročila 85 krst. NAŠLI SO ŽE 35 TRUPELJ. POTRES NA SALOMONOVEM ' OTOČJU. Potres je bil tako jak, da se je otočje spremenilo. — Ubit ni nihče. San Franciseo, Cal., 2. febr. Nedavno je bil na Salomonovem otočju na Pacifiku jak potres, vsled kterega so se tla in površina otokov popolnoma spremenila. TJbit k sreči ni bil nihče. Tozadevno poročilo je priner sel od tamkaj governer L. Moore, ki je dospel semkaj iz Samoa. Podrobnosti še niso znane. Najbrže je bil ta potres oni. ktere-»•a je zanamoval ljubljanski seizmo-graf pred potresom na Jamaiki. 400 hallo-deklet štrajka. Toronto, Ont., Canada 1. febr■ -Tukajšnja telefonska družba je sklenila svojim deklet- na oent^ab podaljšati delavni čas od dnevih o Z s ur in radi tega 3e pričelo ^te "j popolne vseh 400 deklet straj- kati Družba je dekletam sicer placo povečala, toda slednje trdijo, da fi žičnega napora, ki je v zvezi :z delom, ne morfcjo prenašati. Seda, je družba najela 100 novih deklet v Mon-trealu in druzih mestih. Povišanje plače za pismonoše. Washington, 2. febr. Senat je včeraj sprejel^ predlog, s kterim se poviša plača onim pismonošem, kteri nosijo pisma iz poštnih uradov v veže adre-satov. Novi zakon določa, da znaša plača pismonoš v prvem letu $600 in potem vsako leto $100 več, dokler ne doseže letne svote $1200. VSAKI SEDMI. Ako vpoštevamo dejstvo, da. je na vsakej sedmi mrtvaški listini naveden kot smrtni vzrok jetika, moramo se čuditi, da se ljudje tako malo zmenijo za to strašno bolezen. Zdravniki trdijo, da se jetika lahko ozdravi, če se prične pravočasno zdraviti. Kaki pa so prvotni simptomi te bolezni T iSeovrgljiv znak in svarilo je izmu-čenost, ne da bi človek vedel vzroka, od kje to prihaja, nadalje slabost in čestokrat tudi zguba teka. Dobro zdravilo, kakoršno je Trinerjevo a-meriško grenko vino, kmalo ustavi nadaljevanje te bplezni. To vino podeli novo moč prebavalnim organom in uredi njihovo moč. One ne pripusti, da bi se telo slabšalo in to je glavna točka zdravljenja. Jako truplo se pa mnogo ložje ubrani vsem slabostim bolezni. Radi tega svetujemo tudi zdravim ljudem, da zavžijejo ob prilikah dozo Trinerjevega ameriškega vina, da si tako vzdržujejo zdravje in moč. Oni pa, ki so bolni na preba-valnih organih, naj rabijo nemudoma to sredstvo. V lekarnah. Joe. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chi—go, HL Charleston, W. Ya\. 1. febr. Iz premogovega rova Steward, v kterem je bilo pri razstrelbi ubitih 90 premogarjev, so prinesli do sedaj na površje 35 trupelj. Vsa trupla so tako grozno razmesarjena, da jih ni reugoče prepoznati.. Dva vodje rešilnega moštva sta se v rovu vsled plinov onesvestila in trajalo je tri ure, predno sta se zopet zavedla. Sedaj ni več dvoma, da so vsi premogarji, ikar jih je bilo na delu, v rovu, usmrteni. Rov so do sedaj preiskali le 30 čevljev daleč od dna pod vhodom. Nadaljevanje v rov je vsled razvalin in smrtonosnih plinov nemogoče. Mnogo premogarjev je razstrelba raztrgala na kosce. O vzrokih razstrelbe še vedno ni znano. Rov so še le pred petimi dnevi preiskali zvedenci. Ko se je pripetila razstrelba, je bilo na delu 90 premogarjev v rovu in od teh se ni ni jeden rešil. Rešilno možtvo išče sedaj le trupla,. Družba je naročila So krst in to dovolj dokazuje, da ni ni jeden premogar ostal pri življenju. Na dnu rova je na kupe trupelj. Vesti iz Rusije. Zmaga Poljakov. PRI UVODNIH VOLITVAH ZA GOSUDARSTVENO DUMO SO V VARŠAVI ZMAGALI POLJSKI NARODNJAKI. Okraj Čukurlan pri Livadi j i na Krimu se počasi pogreza v morje. POSLOPJA SE PODIRAJO. -o- Varšava, 2. febr. Pri uvodnih volitvah so poljski narodnjaki zmagali in socijalisti so v izdatnej manjšini. V parlamentu bodo narodnjaki podpirali ustavne demokrate proti vladi. V ostalem bodo pa gledali na to, da dobi Poljska avtonomijo. Petrograd, 2. febr. Iz Sebastopolja se brzojavlja,da se je pričel del okraja Čukurlan blizo csarske posesti v Li-vadiji na Krimu počasi pogrezati v morje. Poslopja zgrajena na onih zemljiščih, se podirajo. VELIK POŽAR V HARRISBURGU, PENN'A. Zgorelo je osem poslopij; škoda znaša $1,000,000. Harrisburg, Pa,. 2. febr. Sredi trgovinskega dela mesta je včeraj zgorelo osem vesSkih poslopij. Škoda znašaznaša $1,000,000. Ves block imenom Graand Opera House na 3. in Walnut ulici je zgorel. $5000 za Kitajce. Washington, 1. febr. Družba rude-eega križa je poslala danes nadaljnih $5000 za podporo ljudem v kitajskih pokrajinah, kjer vlada lakota. Dose-daj je imenovana družba poslala na Kitajsko $25,0w0 gotovine in mnogo žita. Divji Italijani. Rochester, N. Y., 2. febr. Dvesto štrajkujočih Italijanov prišlo je včeraj k še ne dodelanemu poslopju General Electric Signal Co. in so zapre-tili delavcem, ki so bili tam na delu da jih bodo postreljali. K sreči je prišel pravočasno na lice mesta oddelek policajev, kteri so pregnali Italijane Mati in sin ubita. Phoenix, Arizona, 2. febr. Tri milje daleč od Roosevelt a je nekdo blizo njene hiše umoril gospo Harvey Mor-risovo in njenega sedem let starega sina. Kmalo na to je dospel v naselbino nek zamorec, ki je ranjen na vratu. On trdi, dg. je skušal gospo rešiti napada dveh Mehikancev, ktera sta pa mater in sina umorila in njega ranila. Zamorca so zaprli. Kentucky jeva o sveta. Morgantown, Ky., 2. febr. Trideset zakrinkanih mož je v minolej noči izvabilo J. Phelpsa iz njegovega stanovanja, na kar so ga pošteno premla-tili. Phelps je bil obdolžen, da je svojega tri leta starega otroka pretepal in mučil z zbadanjem s šivankami ter žgal z razbeljenimi žeblji. Nadalje je otroka tudi silil držati v svojih ročicah vroč krompir, dokler se niso napravili na rokah mehurji. Lopova so možje do nezavesti pretepli in tudi n,ekoliko z razbeljenimi žeblji ožgali, kar je po vsej pravici zasluzil. Morilka otrok. Des Moines, Ia., 2. febr. Tukaj &> zaprli babico Fred Westovo, ki je bila lastnica takozvane "Baby Farm'*, ker je obdolžena, da je več novorojenih otrok pomorila. Otroke je doma v peči sežgala in ostanke vrgla med drugi pepel. Danes se prične proti I njej preiskava. ' Razne novosti iz inozemstva. PO VSEJ EVROPI JE ZAPADEL VELIKANSKI SNEG; NAJVEČ GA JE NA TIROLSKEM. Baronica Schoenberger mora o staviti Budimpešto, ker se je "višjim" krogom zamerila. NESREČA NA MORJU. ČUDNO POVELJE. Nek polkovnik je ukazal, da morajo vojaki hoditi — v cerkev. Columbus, Ohio, 1. febr. Polkov-niik Glenn je ukazal katoliškim vojakom tukajšnje posadke, da morajo ob nedeljah obiskovati — cerkev. Katoliških vojakov je le 25 in od prvega do zadnjega so se sedaj pri vojnem tajništvu v Washingtonu pritožili proti polkovnilkovemu povelju. V vojašnici vlada med vsemi vojaki velika ogorčenost in vojaki izjavljajo, da raje uprizore vstajo, nego da bi se jih sililo hoditi v cerkev. Vročinska bolezen v FLlinoisu. Chicago, 111., 2. febr. Vročinska bo lezen vlada sedaj po vsej državi Illinois, najbolj pa v Chieagu in sicer radi slabe kanalizacije. Tekom zadnjih treh dni pripetilo se je v mestu 1214 novih slučajev vročinske bolezni. Fata morgana. Včeraj, jedno uro po solnčnem izhodu bilo je videti pri Coney Islandu pri New Yorku krasno fato morgano. Na obzorju je bilo videti natančno o brise malega brodovja, v kterem je bilo videti ribiško ladijo, jeden parnik in veliko jadranko z napetimi jadri Vse te slike so pa potem mahoma zgi-nole z neba. Najpreje je zginol v morje parnik, njemu je sledila jadranka in potem ribiška ladija. Plemensko vprašanje v Oklahomi Washington, 2. febr. Predsednik Roosevelt je dobil resolucije, s kteri mi ga ustavna konvencija vprašuje, bode-li ustavo potrdil, ako se v njej določi glede ločitve plemen v javnih prometnih napravah in javnih zavodih. Predsednik na ta vprašanja še ni odgovoril. Boj proti moskitom. New Orleans, La., 2. febr. Danes so pričeli tukaj uničevati moskite, da tako preprečijo zopetno obnovitev rumene mrzlice. Z bojem proti moskitom bodo nadaljevali od sedaj naprej pa vse do novembra. Lani, ko so moskite zatirali, se ni pripetil niti jeden slučaj rumene irirzlice. Mesto je najelo 200 mož, da preiščejo vsa močvirja in bajerje, v kterih se mosikiti, kakor znano, najbolj množe. Prijeten gbst. V London je prišel ter se naselil v hoteli* Tavistork čudak ali pa norec, ki se je vpisal William Yates iz Sheffielda- Berači in reveži imajo z Yatesom veselje, zakaj mož plačuje vse, kar kupi, s stotalki ter ne vzame nikjer drobiža nazaj. Za časopise, ki jih kupuje od kolporterjev na ulici, plačuje stotake, ravno talko ne da manj kot stotak cvetličarki za šopek in sploh beraču, ki ga slučajno naleti na ulici. Ako pa gre (kteri berač za njim ali ga naprosi za dar, potem mu Yates ničesar ne d£. gola zgorela. V Oswegu, N. zgorela je ljudska Sola 5t. 2. Otroci so dvorane pra-vočasno oetavilL \ Dunaj. 2. febr. Letošnja zima je izredno huda, in sicer po vsej Evropi, zlasti pa v po gorskih pokrajinah. Po Nemčiji je zapadel velikanski sneg, kar velja tudi o po jskih deželah. Železniški promet je povsodi oviran in ponekodi popolnoma ustavljen. Največ trpe ljudje na Tirolskem, kjer so plazovi podrli vse po no hiš in gospodarskih poslopij. Mnogo ljudi je zmrznilo. Železnice na Tirolskem so pod snegom in zveza z Inomostom je pretrgana. Budimpešta. 2. febr. — Baroniea Schoenberger bode morala radi afere Polonvi ostaviti Budimpešto in sedaj jo že po.icija opazuje. Tako se je dognalo, da morala baronice ni baš na dobrem glasu. Weymouth, Anglija, 2. febr. Parnik Bitschin je na poti iz Hamburga v Havano pri Beachy Head zavozil v neko francosko ladijo, ktera se je potopila. Sedem mornarjev francoske ladije je utonilo. Grenoble. Francija. 2. febr. V za-padnih Alpah je padlo toliko snega, da talke količine snega že 20 let ni bilo. Tukaj je sneg 5 čevljev visok. Loterija Honduras razpuščena. New Orleans, La., 1. febr. Tukajšnje časopisje javlja, da je vodstvo loterije Honduras Sklenilo opustiti boj z vlado Zjedinjenih držav in je odslovilo svoje agente. Sedaj namerava opustiti tudi charter, kterega je druižba dobila pred 15. leti od vlade republike Honduras. Družba je bila organizovana leta 1S92 pod imenom loterija Louisiana, toda iz Louisiane so jo pregnali. Njen kapital je znašal $10,000,000. Hon-durskej vladi je plačevala za svoje privilegije vsako leto $100,000. Važne listine zgorele. Cripple Creek, Colo., 2. febr. Pri tukajšnjem sodišču je včeraj nastal požar, kteri je uničil razne važne listine in dokaze, kteri se nanašajo na obravnavo proti Moyerju, Haywoodu in Pettyboneju, uradnikom organizacije Western Federation of Miners, *kteri so sedaj zaprti radi zarote umora bivšega governerja Steunenberga iz Idaho. Požar najbrže ni nastal po naključju in sumi se, da je bil naročen po imenovanej delavskej organizaciji. KRPTANJE PARNIKOV. Dospeli so: P«nnsylvania 1. febr. iz Hamburga z 2125 potniki. Dospeti imajo: Lueania iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. k La Bretagne iz Havre. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Lord Erne iz Hamburga. Odpluli so: Umbria 2. v Liverpool. Furnessia 2. febr. v Glasgow. Bordeaux 2. febr. v Havre. Odpluli bodo: Deutsehland 4. febr. v Genovo. Kroonland 5. febr. v Antwerpen. Bovic 5. febr. v Liverpool-Teutonic 6. febr. v Liverpool. Potsdam 6. febr. v Rotterdam. La Br^agne 7. febr. v Havre. New York 9. febr. v Southampton. Lueania 9. febr. v Liverpool. Koenigin Luise 9. febr. v Genovo. Columbia 9. febr. v Glasgow. Pennsylvania 9. febr. v Hamburg. Lord Srne 9. febr. v Hamburg. "GLAS NARODA" Ll>t atoTeasfclh del a v« v T Ameriki. Ixdaja aiovenako tukomo društvo F^ANK SAK-E^, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. £a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 m «« ietrt leu......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za og'ase do deset vrstic se plača 30 -xntov, Donisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar nnj se blagovoli pošiljati po Money < »rder. P' l spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani. da hitreje najdemo > aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare-ite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 127D Rector. tudi Ikak mali "Te Beusm" pomaga pri sklepanju prijateljstva s protestanti proti francoskim katoliča- Kako se časi spreminjajo! Pred 100 leti so smatrali na Španskem za zločin, a ko je kedo pogledal — noge kraljice. Sedaj pa so pozvali zdravnika k porodu... * * * Zjedinjene države bodo v Honolulu zgradile za $260,000 trdnjav. To je mnogo preveč, ako govorimo v splošnem oziru. Ako pa govorimo v posebnem oziru glede Japoncev«, je to premalo. .. • * » Newyoraka policija je dobila kape mesto trdih klobiikov. Neumna reforma! Kam naj pa sedaj policaji spravijo podarjene jim smodkef... * * • Tudi v ostalem je ta reforma sla>-ba. Bolje bi bilo, da bi pri policiji spremenili ono, kar je — pod Ikapa-mi.... Koncem tedna "Princezinja" Ratiborska je srbskega princa v Beogradu sredi plesa ©stavila in bežala k svojej materi, ker je princ . .. Caruso in Servian Monkey-house... ♦ * * Mr. Silberman od dolenjeega Broadwaya, ki je star 90 let, pripisuje svojo dolgotrajno mladost temu, da plete vsako jutro 15 minut pravi "jij?''- Mogoče je, da vsakdanji ples pomaga zdravju. Toda končno 90-letni mladenič vendarle zamenja vzroke: on pleše, ker je še tako mlad... * ♦ » "Še vedno se ni pojavil demokratični Mojzes!" ("Sun.") Kaj pa je z Rooseveitomf... • * ♦ Hura! Delniška družba v svrho pridobivanja v zraku se nahajajoče-ga salpetra: to nas z<>j>et spominja na ona delniško družbo, ki je obetala Hrvatom celo brodnvje brzoparni-ikov... * * * Gospa Stanford Wliitejeva. vdova žrtve Harry Thawa neče o obravnavi ničesar -li-ati in ne bere niti tozadevnih ča-niskih p.nK-ih Tiho toda grozni spričevalo piMti ustreljenemu! možu, kar je zelo ug dno za Harrv-ja. .. ♦ * * Nek i deklico je uiniznil j>es milijonarke Vanlerbiltove tašf-e — marsi- kak človek ima -rečo! .flO.OOO... » * * \ Iva: -.t-u -o ravnokar smrtno kazen odpravili: ''Go West, young murderer!"... ♦ * * Važno vprašanje našega prebivalstva tru.-tu za led: "Has it been cold enough for you?"... » * * Španska >e binle pri mirovne j konferenci v Haagu izjavila za svetovni mir. To modrost bi Španska morala že peed devetimi leti porabiti___ » * ♦ Najbogatejša cerkev v Milwan»kee-ju je uvedla za mlade vernike redne plesne zabave: Mr. vrag in njegove skušnjave v službi cerkve... # ♦ • Nt^i duhoven v Hamptonu je dejal na prižnici: ''Naše cerkve gredo vse "to hell"." S tem misli seveda le obiskovalce cerkve, ki ne prihajajo v cerkev. Zanimivo pa je, da se cerkve v Hamptonu in Milwaukee tako lepo strinjajo: v Hamptonu se sklicujejo na vrasra. v Milwaukee pa že z njim eksperimentu jejo... • * w Poroča se, da je neka mačeha oba otroka svojega moža žsrala z ogljem: taka divja mačka povzroči, da postane beseda "mačeha" pri slo v na in da ponj en j« strah in urrozo — tudi ako je sto drugih mačeh postalo dobrih otrokom svojih mož___ • * * Kajti i/, splošneca stališča niso mačehe, ta-šf-e in tudi ne vrag talko hude, kakor se o njih domneva... • • • Toda očeta takih nesrečnih otrok, k alio z veseljem bi ga — ako bi jaz bil sultan — imenoval vrhovnim eu-niuhom !... • * * Papež je povodom rojstnega dne protestantskega nemškega cesarja ukazal pri sv. Petru peti "TeDeum". Ta "Te Deum" velja tudi nemškemu centrumu in tamosnjim katoličanom, fcteri so pri volitvah cesarju nasprotovali. V vatikanu so pametni, kajti v stiskah, v kterih so sedaj vatikanci, V rodbini prijatelja. Požrtvovalnost John Dobernidge-jevega prijatelja za svojo rodbino. West Ho boben, N. J„ Februery de seknd, t. 1. THE PEOPELS VOICE, Manhattan. Mister Editer:— He 's my pell, he 's my pell, No one e'se I can see, I know he is the tughy But his love is not bluff, He shares his last dollar with me. I rather have his $15 per week. Than be some millionaires girl, He is the best ever was, And I love him because: He 's my pell, he 's my pell. Recimo mu Willy, Mister Editer, čeravno ima drugo ime*. Bil je vedno opov in tudi nekoliko zabit, toda i Mr. Vragu moramo dati svoje dues iti ako storimo to — on je plemenit človek. Kajti v resnici. Mister Editer, vse kar je prav, toda sedaj — resnično. Yes, Will je džentelman. Nihče ne ve, kaj je v človeka skritega. dokler se ga ne preskusi in Willy je baš sedaj pri preskuševanju. In, Mister Editer. on bode skušnjo preklal. kar je tudi glavni pogoj — to ">e strong. Namreč Willyjeva stara je sick in »ačin, po kterun sedaj postopa — . > mu da -kredit in radi tega ga vsi 1 maj ramo. In odkar vidim, kakor vV'lly ekta^ zainore od mene vse dobiti, kajti kot mož, ki stori sam vse /.a svojo femily (sedaj pristopim zopet k novoustanov jeni enerkišt-sosa-jeti radi stare, ki se hoče zabavati), potem vendar lahko rikognajzam in apri.šijetam, ako kedo pravilno postopa s svojo femily in še spešl s svojo staro. In bas tako postopa moj Willy. Kadi tega je on tudi all right, all night. Mister Editer. Namreč njegova stara ima po mojem mnenju raka v želodcu, ali je pa kaj druzega ter matter z njenim što-mekom. Well, Mister Editer, uprav iran jivo je gledati, kako Willy ravna > svojo staro. Ni jedna pot mu ni predaleč. Cele noči prečuje in hodi v lekarne ter po dakterje in celo za svoj biznes se ne zmeni mnogo. Včeraj je prinesel domov telečjo nogo, ker je mislil, da je to dobro za štomek njegove žene. Kot koincidenc pa naj omenim, da Willy sam rad je telečje noge. Potem je včeraj (v petek), ko je bil Willy nad vse žalosten radi sik-nesa svoje stare, na Fulton Market kupi jeguljo, ker je mislil, da jej bode s tem pomagal — jegulje s fkislo omako on zelo rad je — in razun tega mu je tudi zdravnik dejal, da bode stari gibanje mnogo pomagalo. Radi tega prinaša domov vedno reči. s kte- rimi je mnogo dela pri kuhi. V četrtek je kupil žive labstre, nakar je nas invajtal, samo da je imela njegova stara dovolj gibanja in dela. Toda to še ni vse, Mister Editer, da nosi Willy domov reči, s kterimi je mnogo dela; gan .jivo pri vsem tem je. Ikako se on trudi pronajti, kje je dobiti najboljših reči. Glede tega mu ni ni jedna pot predolga. On se pelje v New York, ako izve, da ima tam kedo najboljše vino, on gre peš po 20 blokov daleč, samo da najde pravo šunko in telečje noge, in da tako pomaga želodcu svoje stare. Of course, radi tega bode moral kmalo ostaviti svoj džab, ker nim« časa za delo, (kajti on mora vedno iskati delikatesis za svoje stare štomek. Sedaj išče importirano kislo zelje ki (repo, ktero bode njegova stara kuhala s prekajeniani Tebri- caani. Žal pa mi je, da moram izjaviti, da Willy od svojih sekrifajzov in truda .nima mnogo setisfekena in prav malo hrvale. Njegova stara se jezi^ da mora vse ono, kar znosi on domov, kuhati in trdi, da od tega ne more niti komadiea pojesti, tako da postaja njen štomek kljub Willyjevej požrtvovalnosti vedno slabši. Kar se tiče -drinikov, skrbi Willy tudi za svojo sta m. Talko je kupil downtown bati ruma, bati araka in bati apiedžejka in na East Side si je nabavil šest batlnov vina in vse poi-no smodk, ker misli, da bode smeli cigar, kadar jih kadi, pomagal štome-ku njegove stare. Kljub temu pa Misses Willy neče ozdraviti. Well, in to ni nič druzega, nego njena nehvaležnost in radi tega nikafkor ne morem imeti z njo sim-peti, toda z Willyjem vsi srmpetaj-zamo. The same to you, With regards, Yours, John Dobernidge^ Esq. Pi Es. Nekdo je dejal Willyju, naj pokliče dakterja. Willy pa ne verjame dak-terjem. On pravi, da bode sedaj skušal ozdraviti štomek svoje stare z ar-nikom in salmenom. Kaikor zgoraj, J, D., Esq. Za končno rešenje iztočnega vprašanja. Rusija in Japonska se zopet pravda ta. radi Daljnega Iztoka, Iker je sedaj nastopil čas, da se raztolmači v detaljih in uvede v prakso: Ports-mouthski dogovor miru. Te zadnje dni je bilo celo bojazni, da bi nespo-razumljenje moglo donesti novo ru-sko-japonsko vojno, ali vedenje nove šole ruske diplomacije dokazuje, da si v Rufeiji nikakor ne žele novih za-pletljajevi Medtem pa gredo zahteve japonske diplomacije vedno drzneje preko mej portsmouthskega dogovora. Japonci za htevajo nevsprejemljive privilegije ribolova na ruskih obalih in odprta vrata plovbi na reki iSungari. Rusija se drži pasivno, Japonska je agresivna. O Rusiji vemo, čemu je sedaj krotika. Ona se je poučila dragim izkustvom, da treba že prisvojeno o-zemlje popred temeljito osvojiti kulturno, gospodarski in vojaški, a še le potem misliti na potrebni "korak dalje". Da je bila Rusija uverjena o tem pred vojno, bi bila tedaj privolila v japonske želje glede Koreje, a Port Arthur bi bil danes še rusfei. Japonska, opojena enkrat z zmago, ne more mirovati. Očitne so njene nakane glede severnega dela otoka Sahalina in Vladivostoka. A treba imeti iia umu* da Japonska drži sedaj v Mandžuriji dvakrat več vojske, nego Rusija, ter da si prizadeva z vsemi silami, da vso japon&iko emigracijo, ki je bi a dosedaj napotena v Ameriko, navede v Korejo in Mandžurijo. Vendar pa sedanja izcrplji-vost Japonske in Rusije in drugi tuji interesi ne dovoljujejo, da bi prišlo takoj do vojne. A sam razvoj razmer — če bodo tekle v tej smeri — prisili obe strani v nedaljni bodočnosti v novo vojno. Da se temu pride v okom in da se na Iztoku zagotovi trajen mir, dostojen človečenstva, svetuje dr. Dillon, petrogradski dopisnik londonskega il Daily Tele-grapha" in jako dober poznavalec Rusije in Japonske, angležki vladi, naj ona prepriča interesirani stranki, da se odrečeta vsaki misli na nove navale. Prijateljski odnošaji Rusije in Anglije ter zavezništvo angležko-japonsko morata zagotoviti mirno resenje iztočnega vprašanja, reči!" Za zaslužkom. — Poljsko spisal Vladislav Orkan.— Prevel Pr. Viraat. •Ljudje so po popoldanski službi božji prišli iz cerkve in se razpršili po trgu, zbirajoč se tu in tam v večje gruče— Naj se. na primer ustavi dvoje ljrtdi in začne govoriti — takoj pristopi tretji in četrti, vsaki bi rad slišal, kaj neki govorita. Radovednost ljudi ifeži že v njih naravi. Tudi sedaj so gručo (mladih fantov, Iki se živo o nečem pogovarjajo, obkolili starejši gospodarji in ženske, vsak pa aastavlja ušesa in odpira usta) da bi vsaj nekaj vjel od cele govorice. "0 čem se pa tako pogo varjajo t'' vpraša stara ženska, ki je ravno prišla, poleg stoječo botro. "O svojem odhodu, moja ljuba, hej!..." "Ti vsi torej odhajajo za zaslužkom. .. kdo pa ostane tu v vasi?" "No, vprašajte jih! Zunaj vendar •nekaj prislužijo, tu je pa beda pov- sod. Komaj asa sol aadosfcuje, kaj Se le za živež in obleko..." "Res je...", je .potrdila botra. Medtem je pa sredi zbranih postaven fant pripovedoval na široko, kakor je on slišal od Jakoba Gresjaka, ki je bil v Budimpešti, ikako tam dobro plačujejo delo, kako je tam prijetno življenje itd. "Tam jedo samo slanino in bel kruh." Nekaj gospodarjev se je obliznilo. Bel kruh — to je pri njih sploh kaj okusnega. Navajeni so na ovseni krtih, kadar kupijo na sejmu zemljo, če jim preostane kak novčič od neizogibnih izdatkov — .tedaj je v bajti veliko veselje! "Kdaj pa pravzaprav odidete?" je vprašal star gospodar govorečega fanta. "Kar najprej mogoče! Morda že pojutrajšnjem___", so odgovorili ne- kteri. "Pomlad bode kimalo tu, treba je kaj zaslužiti za dom___" "Vas gre veliko?*' "Ha! precej. Janez iz Grede, tesarjev Vojteh, Andrej iz Porobja. Nabralo se nas bode oikolo petnajst. '1 "Saj tudi iz Amerike naši pišejo"r je začel drug gospodar, "da se jim ne godi slaboy Po dva dolarja zaslužijo na dan." "Koliko je pa to, dolar?" je vprašala radovedno neka ženska. "Bo tako okolo poltretjega goldinarja...", je pojasnjeval gospodar. *' Bog pomagaj ! Kaj toliko!...", se j ečdila ženska. Na strani je stalo nelkaj deklet, ki so gledale otožno na odhajajoče. Ne ena je mislila na svojega, če se vrne kedaj, če ne pozabi na njo. Pravijo, da je v Budimpešti dosti deklet — in te jim lahko prevzamejo fanta. Dolgo se je še pogovarjala gruča; nazadnje so se začeli raizhajati ljudje — eni k večernicam, drugi domov. Kakor navadno — vsak na svojo stran. Trg se je izpraznil, samo pod večer je še par pijancev iskalo poti tapaje po temi. Mini jo je par dni. Megleno je bilo, deževno in mračno, kaikor navadno pred pomladjo... Komaj se je staj al sneg na kame-nitem površju, že se je pokazala siva, mokra zemlja, od dežja in s trudom kmeta iz razpalega kamenja pripravljena — sam razsipajoč se peščevec, prisiljen od vsakoletne mokrote in težavnega obdelan j a dati boren živež za (kmeta. Na izoranih skalnih strminah, nekdanjih pašnikih — se svetijo drobni kamenčki, med kteaimi se le tupatam pokaže zemlja. Borna zemlja daje — boren sad; borno je tudi življenje hribovca. Vsa vas se razteza po dolini, v ktero se steka voda z razvodja; bajte ob vodi so se združile v zaselja^ Toda naraščajoče prebivalstvo se peha po pobočju navzgor, razorja pašnike, dela po gorskih rebrih ubožne bajte, ko pa pride na vrh, kjer so že zadnji pašnjiki in ostala ledina —^ tedaj pa seže samo na zvezde po zemljo, kajti tu je zmanjka... In nd več dolgo do tedaj! i čuda, če iščejo ljudje zaslužka, kjerkoli slišijo o njem; beda jih goni iz bajte... Tudi sedaj... po poti, ki pelje ob vodi v mestece, korakajo po dva ali trije visokorastli, toda shujšani mladi ljudje. Gredo s culami na v.ak... Ponese jih od kraja bede v zaželjena mesta, kjer se tako lahko zasluži par goldinarjev.. . Tako lahko se tam dobi denar. "E, kaj je to težko", mislijo pri sebi, "delaš dvanajst ali deset ur na dan, za to pa dobiš sedem desetič, ko moraš za to v vasi delati dva dni ali še več... Celo božje leto se človek muči in muči, pa nikjer nič!___Rij je na tem polju in rij, pa te še niti preživeti ne more___" Take mis.i se pode po glavi odhajajočim in upanje na hiter zaslužek jim že naprej razjasnjuje blede obraze. .. V času|. ko odhaja vlak, se je nabralo precej ljudi na postaji. Iz vsake vasi se je odpeljal kdo; okolo dvesto ljudi je čakalo na vlak. Hipoma je prišla "mašina". Ljudje so pohiteli v vozove... čez par minut se je vlak premaknil in odpelja. mlade bednike "za zaslužkom"... Na postaji so ostali zasolzeni očetje* glasno plakajoče matere in nekaj deklet, ki so spremile "svoje"... "Bog jih spremi, Mati najsvetejša!— " so priporočali Bogu odhajajoče znanci in sorodniki.---- oeirajo in jih pričakujejo nestrpno... "Saj so pisali park-rst, poslali so celo nekaj goldinarjev, toda sedaj za zimo je treba tega ali onega. Morda so pa prislužili kaj več in prineso.j." V nedeljo po službi 'božji se zbirajo na trgu, kjer je edino mesto za trpljenje in tožbe, skupne cele vasi, vedno številnejše in gostejše radovedne gruče, vsi pa govore le o zaznanih uspehih in bližnjem povraiftai onih, ki so šli za zaslužkom... In res — na tako nedeljo, v začetku adventa, si mogel tudi razločiti par "po gosposko" oblečenih), ki so nekaj zanimivega pripovedovali, kajti poslušali so jih pozorno in goste gruče so jih obdajale... "Tam ni talko, kakor vi mislite", je govoril jeden onih polgospodov v površnika in visokih čevljih. "Tam ni tako dobro, kakor ljudje "špeha-jo "... Za hrano zadostuje to, komaj še za obleko; da bi pa domov pošiljali — pa ne izadostuje. Ko pride "becalunga", to se takoj razprši. Na "fajront" pa ni toliko, da bi šel v "Bdin-štad špacirat"___" jLjdje so ga pazno poslušali, mati pa, stara žena, se ni mogla nagledati sinčka, ker je "tako lep, kakor kak gospod ali šlahčič". Posebno so ji imponirali visoki čevlji in nemške besede, ki jih je sin pogosto rabil, kterih pa ni razumela. Ko so jo pa sosedje radovedno vpraševai, če je sin prinesel sploh kaj denarja, je odgovorila: "Denarja, tega ni prinesel nič. Toda, kaj je to čudno! Saj je tudi. tam treba jesti in oblačiti se ne sme takoj. kakor tu doma... Zato se je pi tudi spodobno oblekel in zredil se je. Časa ni zapravljal, saj vendar govori nemški in madjarski... V:dno mu bo to prav hodilo!... On vam je bil že od malega pristopen za vse! *' Radovala se je bedna mati___ha! ko bi se bila česa. Ljudje poslušajo, kimajo z g'avami in se čudijo, ko prišleci pripovedujejo čudovite stvari o tej prelepi deželi. Samo nektera dekleta so postala žalostna, ker so se "njihovi nekako iz-premenili". Nobena nima smelosti pristopiti, nagovoriti, kakor poprej. Tudi oni ne gledajo več na nje, kakor poprej. "Škoda fantov", so govorile pri sebi. "Tako so bili lepi v naši obleki, v teh haljah oa izgledajo kakor Švabi. Morale so jih izpremeniti ta-mošnje babnice.. " Ne samo jedna je zaplakal.i skrivaj. Žal ji je bilo za onega — ta je "nekako drugačen — drjg-ačen!. .. " Stari gospodar Jontas pa, ki je bil "baca" še za davaih časov — je pogledal izpod čela na le "čudake'', kaikor jih je imenoval, — zamahni! z roko in odhaj.ijs modroval pri sebi: "Hej! niso več rili ča>:. ne..... Včasih bi se ti smejali. k-> bi -c pokazali v takih haljah meil d-">mažim. Danes pa?... E, kaj ju vendai s tem zaslužkom?..." mrmral je starec. "Domov nič ne pri.iese*___ Kakor je bi a beda — talko ludi bo... Če so nekdaj sedeli doma, io so vsaj ohranili običaje starih___Danes pa — kaj je to?— Sli so v svet. na vero so pozabili, domače govorico se že sramu-jejo^ samo neko tuje žlobudrauje se sliši... Obleke nima nobene; niti| "hazuke", niti poštenega klobuka.— Tako se izpremene v posvetnjake. Ali je poprej kdo slišal '» železnici?... Z vozom se peljalo, rio človeško, ali se pa šJo peš. Če je bil kdo enkrat v življenju v Krakovem ua b<»žji poti — to je bila že velika leč' . . Danes T Koliko ljudi gre v Budimpešt i, v 0-stravo,*) ali vrag vedi kam:... Pa vse to ni nič dobre 3U januarja 1903 v driavt -o-o- ODBORNJJU: Predsednik: JOSIP ZAl.AR ml., Box 547, forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVEBL, Box 374, Foreet City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Tfcomaa, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. -1 v ii-i POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. #. rest City, Pa. M7f 9« Društveno glasilo je "GLAS NARODA". In preteklo je pol leta... Vroče poletje, prepleteno s pogostimi viharji, je izginilo v bežeči preteklosti... Kašče so bile le do polovice napolnjene. Toča je uqicila kruh na polju, kar pa toča ni pobila ali voda ni odnesla, to je pokončalo dolgotrajno deževje za časa žetve, ostanek so pa pomagali mrjasci še oa polju zmla-titi. — "Kafko bo mogoče s tako malo zalogo prebiti dolgo zimo T... " vse silt napenja mozeg zdelanega gospodarja___ zastonj! Preostaja samo še edina rešitev: zasjužek... V bajtah, kjer so možje ali sinovi še pomladi odšli v svet — se tesnobno •) Mesto v Šleziji. Kje sta IVAN DffcAP in pa MAR TIN GAZVODAT Prvi je bival v Denverju, Colo., in drugi pa v Go-wan di, N. Y. Za njih naslov bi rad zvedel: Joseph Gazvoda, Box 162, Export, Pa. (2-4—2) Iščem brata IVANA TOMAZIN. Doma je iz Škrljevega. 'Pred dvema leti 'bife sva skupaj v Pittsburgu, Pa. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, vljudno prosim, da mi ga naznani. Joseph Tomazin, 1075 E. 61st St., Ni E., Cleveland, Ohio. (2-5—-2) Poroka pri različnih narodih. Pri raznih divjaških narodih^ pri kterih možje svoje žene kupujejo, obstaja poroka v bistvu v tem, da ženin ali s silo a.i na videz ugrabi dekle iz rodne hiše. Temu ropu sledi navadno velika pojedina, ktere se udeležijo vsi sorodniki in znanci. Blagoslavlja nje sklenjene zaveze po duhovnikih pojavlja se pri vseh narodih le še na višji stopinji omike. Pri starih Hebrejeih so sklepali zakon starši ali bližji sorodniki, <-esto-krat v odsotnosti ženina ai neveste. Ženin je moral plačevati nevestinemu očetu kupnino, fctero so revni morali odslužiti z večletnim hlapčeva-njem (n. pr. Jakob). Zenitna pogodba se je sklepala ustmeno pred pričami; še le po povraotku iz babilonske sužnosti so se delale pisi lene pogodbe. Na dan poroke je odpeljal ženin nevesto popolnoma zagrnjeno na svoj dom, kjer se je obhajala svatba. V časih po Kristusu je bil zakon še le sklenjen, ko je ženin pod poročnim nebom nataknil nevesti prstan z besedami: "S tem prstanom si mi posvečena (kot žena) po postavi Mojzesovi in Izraelovi." Pri. starih Grkih ovenčala sta se ženin in nevesta na dan poroke s cvetlicami in trakovi. Na večer je prišel ženin po nevesto na njen dom ter jo odpeljal na vozu, v kterega sta bila vprežena .dva vola. Deklice, ki so nosile rešeto in kolovrat, so Šle v sprevodu; nevesta sama je držala v rokah posodico ječmena, znak, da do-oese kruha k hiši.' Pri vstopu v že-ninovo hišo so obsui prijatelji novo-poročena s figami in drugim sadjem v znamenje prihodnjega blagostanja. Nato se je slovesno sežgiala svora nevestinega voza, češ, da nevesta ne bode mislila na vrnitev k starišem. Pojedina s petjem in godbo je celo slavmost končala. Znamenito je, da so Špartanci moškim pred 30. in ženskam pred 20. letom branili zalkon. Pri starih Rimljanih je nevesta dan pred poroko odložila svojo deviško obleko ter jo darovala boginji deviške sreče. Na dan poroke je oblek.a obldko zakonskih žen, se opasala z volnenim pasom in si zakrila obraz z rumenim pajčolamom. Darovalo se je bogovom zakona, v prvi vrsti boginji Junoni|. in nato je odvedel ženin nevesto na svoj dom, spremljan od bakljonoscev. Na ženino vem domu vprašali so nevesto, kdo je. Ona je odgovorila, obrnjena k ženinu: 'Kjer si ti gospodar, tam bodo m jaz gospodinja", ter ovila okolo podbojev hišnih vrat volnen trak. Sedaj so nevesto vzdignili in jo nes.i čez prag, ter ji stoječi na ovčji koži izročili hišne 'ključe. Samoobsebi je umevno, da je tudi pri Rimljanih zaključila celo slavnost pojedina z godbo, plesom in petjem. Pri starih Germanih je bil zakon pod dvajsetim letom in zakon med sorodniki strogo zabranjen. Pri njih je bila glavna stvar zaroka, pri kteri je ženin nevesti izročil kako darilo. Iktero je v poznejših časih nadomestil prstan. Ostanek te šege najdemo še dandanes pri Angležih, pri kterih daje samo ženin nevesti zaročni prstan. Zaroko se je sklepalo pri Germanih v pričo štirih mož, ter se je končala s tem, da so ženina in nevesto peljali trikrat okolo domačega ognjišča-. Nekaj časa }x> tej zaroti je odvedel ženin svojo nevesto na svoj dom v spremstvu sorodnikov, prepevajočih ženitovanjske pesmi. Enake obrede so imeli tudi naši pradedje, pri kterih je ženinov prijatelj odvedel s cvetjem okrašeno nevesto na ženinov dom, kjer so sprejeli nevestin voz z vodo in bakljami ter so jo z raznimi obredi odvedli v hišo. Po zmagi (krščanstva vpeljali so se pri poroki cerkveni obredi, ki obstoje v bistvu nespremenjeni še dandanes. — Pri prvih kristjanih so šle neveste brez venca k poroki^ ker so ga smatral kot pogandko šego in še le v 4. stoletji* po Kristusu se je nevestin venec zopet udomačil. Zakonski prstani so se uvedli še le v 10. stoletju. Dandanes so se nekteri starodavni običaji pri ženitvah ohranili deloma le še na deželi, dočim jih po mestih ne najdemo več. Iščem MIHAEL K.LENOVŠEKA. Pred enim letom sva bila skupaj v Stone City, Kansas, odkoder je menda šel v Chicago^ 111. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, — Frank Kutshar, P. O. Box 636, Black Diamond, Wash. (2-6—2) EJT890 OPOMIN. S tem opozarjam vse one dolžnike, ki še niso poravnali svojega dolga, da to store tekom jednega tedna, ali se pa naj zg jasi jo pri meni pismeno. V nasprotnem slučaju sem prisiljen jih objaviti v listih s polnimi imeni in bivališči. John. Kovačič, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo. (l-4-r2) ,,-"it.- : © Jul pslov anskat Katol. Jednota. I Inkorporirana due 24. jammija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mam Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KBRŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. Ef MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Mick. JOSIP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. C&icago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo počiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. , __ Denarne poSiljatve naj pošiljajo krajevna druitvm um blagajnika! JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj poiljejo dnplikat vsak« poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih družtev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«. * ■ - ";r :: • 1 i " PoikodbtalikUi Preostanek dne 30. junija 1906.................. • 193.70 Dohodki šestih mesecev........................ 4,057.75 Izdatki šestih mesecev.......................... Preostanek dne 31. decembra 1906.............. $4,251.45 REDNI STROŠKI: Preostanek dne 30. junija 1906.................. $ 959.81 Šestmesečni dohodki..........................- 2,497.25 Dohodki za znake in tiskovine.................. 300.40 Polletna plača gkuvnega tajnika................. Celoletna plača ostalih uradnikov................ Stroški nadzornikov za pregled računov.......... Zavarovalnina imetja Jednote................... Omadbv in bolezni....................................................4,057.75 -vni -klad Jednote............................................967.50 sti od rezervnega sklada................................82.25 e stroške Jednote............................................2,497.25 .pnino k Jednoti................................................1.026.00 e in tiskovine....................................................300.40 $23,094.00 SKUPNI PREOSTANEK razdeljen v sledeče sklade: Sklad za smrtnino članov....................................................................$ 4,046.62 Sklad za smrtnino soprog....................................................................60.50 Poškodbeni sklad ................................................................................761.45 Rezervni sklad Jednote ......................-......................6,582.00 Sklad rednih stroškov .......................................................1,434.26 Skupni preostanek v vseh skladih Jednote--------$12,884.83 CELOLETNI PREGLED: ^ Skupni prenos od leta 1905................................ $6,338.77 Celoletni dohodki Za smrtnino članov........................................................$22,308.90 Za smrtnino soprog............................ 4,960.50 Za poškodbe in bolezni......................... 7,001.45 Za poškodbe in bolezni.......................... 6,240.00 Za rezervni sklad.............................. 3,892.20 Za redne stroške............................... 5,074.60 $43,237.65 Skupna svota____ $49,576.42 Celoletni izdatki: Za smrtnino članov........................................................$20,900.00 Za smrtnino članic..........................................................4,900.00 Za redne stroške Jednote......................................4,327.59 Za pregled spričeval dr. M. Ivecu................................324.00 Skupni preostanek koncem leta 1906.... Skupna svota. 4.. $36,691.59 $12,884.83 Za Za uartmno Vkupna svota____ $32,522.03 VKUPNI IZDATKI ŠESTIH MESECEV: članov............................ $11,000.00 soprog............................ 2,500.00 Za |x>.škodbe in bolezni......................... Za znake in tiskovine.......................... Za pregled spričeval (dr. M. Ivec)............... Za razne druge stroške......................... 1,276.20 3,490.00 1,047.00 324.00 $19,637.20 Skupni preostanek dne 31. decembra 1906---- $12,884.83 Vkupna svota, PREGLED POSAMEZNIH SKLADOV: Rezervni sklad. $32,522.03 Preostanek dne 30. junija 1906............................ $4,830.25 Vplačano za rezervni sklad........................ $967.50 Prišteto od pristopnine............................ Obresti do 31. decembra 1906...................... 82.25 1,751.75 Vkupna svota. ... Smrtni na članov. Preostanek dne 30. junija 1906....................................$ 3,404.27 Dohodki šestih mesecev................................................11,642.35 Izdatki šestih mesecev.......................... Preostanek dna 31. decembra 1906.............. $6,582.00 $11,000.00 4,046.62 $15,046.62 $15,046.62 Smrtnina soprog. Preostanek dne 30. junija 1906....................................$ 40-00 Dohodki iectih mesecev.......................•• 2^20.50 Izdatki šestih mesecev......................... Preostanek dne 31. decembra 1906.............. $2,500.00 60.50 $2,560.50 $2,560.50 Jakob An čin, eert. št. 2158, Brna drafc^va sv. Bafbare št. 33, Trestle, Pa., za boleaen—.....................V..........200.00 Andrej Kostelc, eert št" 2160, član društva sv. Barbare št. 33, Trestle, Pa., iaguba noge........................................400.00 Frane Kerčov, cert. it. 3031, član društva sv. Janeza Krstnika it. 37, Cleveland, O., izguba roke in bolezen............................440.00 Matija Decganc, cert. št. 1277, član društva sv. Barbare št. 39, Boelyn, Wash., za bolezen..........................................................20.00 $3,490.00 NEIZPLAČANA ZAVAROVALNINA UMRLIH ČLANOV: Ivah Traven, cert. št. 3680, elan društva sv. Jožefa Št. 20, Sparta, Minn. .'...................................................$1,000.00 Frane Hlad, cert. št. 5857, član društva sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland, O.............:..........................................500.00 Peter Velikonja, cert. št. 5574, član društva sv. Petra in Pavla št. 66, Joliet, 111..............................................................................500.00 $49,576.42 $2,000.00 NEIZPLAČANA ZAVAROVALNINA UMRLIH ČLANIC: Marija Kožar, žena brata Anton Kožar, cert. št. 426, član društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn..................................$ 500.00 Marija Barle, žena brata Franc Barle, cert. št. 392, član društva sv. Srce Jezusa št. 2, Ely, Minn..................*..............500.00 $1,000.00 NEIZPLAČANE POŠKODBE: .■o. yjr- m IZPLAČANA ZAVAROVALNINA UMRLIH ČLANOV: Josip Vezentin, cert. št. 4107, član društva sv. Jožefa št. 30, Chisholm, Minn...........................................$ 1,000.00 Josip Puštar, cert. št. 3692, Član društva sv. Alojzija št. 36, Connemaugh, Pa. .......................................................................1,000.00 Marko Butala, cert. št. 1459, elan društva sv. Jožefa št. 20, Sparta, Minn................................................................................1,000.00 Anton Trojar, cert. št. 1412, član društva/ sv. Alojzija št. 18, Rock Springs, Wyo......................................1,000.00 Urban Stebe, cert. št. 4998, član društva sv. Jožefa št. 20, Sparta, Minn....................:........................................1,000.00 Anton Kaučič, cert. št. 3166, član društva sv. Jožefa št. 52, Mineral, Kans..............................................................................500,00 Ivan Mlinar, cert. št. 3384, član društva sv. Jožefa št. 53, Little Falls, N. Y.......................................................1,000.00 Jakob Pavlin, cert. št. 4490, član društva sv. Petra in Pavla št. 15, Pueblo, Colo........................................................................1,000.00 Franc Kajzar, cert. št. 1017, član društva sv. Jožefa št. 12, Pittsburg, Pa................................................................................1,000.00 Rudolf Dejak, cert. št. 4731, član društva sv. Ime Jezus št. 25, Eveleth, Minn................................................................................1,000. Franc Kimove, eert. št. 4721, član društva sv. Jožefa št. 52, Mineral, Kans................................................................................500,00 Franc Jakše, cert. št. 3178, Član društva sv. Jožefa št. 52, Mineral, Kans........'.....................................1,000.00 N $11,000.00 IZPLAČANA ZAVAROVALNINA UMRLIH ČLANIC: Ana Prešeren, žena brata Ivan Prešeren, cert. št. 245, član društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn........................$ 500.00 Jožefa Medle, žena brata Ivan Medle, cert. št. 3370, elan društva sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn........................................500.00 Marija Eržen, žena brata Ivan Eržen, cert. št. 2372, član društva sv. Mihaela št. 40, Claridge, Pa............................500.00 Terezija Kožel, žena brata Karol Kožel, cert. št. 4229, član društva sv. Jožefa št. 23, San Francisco, Cal........................500.00 Rozalija Straus, žena brata Matija Straus, cert. št. 915, član društva sv. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mich............500.00 $2,500.00 IZPLAČILA POŠKODBE IN BOLEZNI: Franc Rovtar, eert. št. 2729, Član društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., za bolezen............................................$ 220.00 Matija Postišek, cert. št. 613, član društva sv. Barbare št. 3, La Salle, 111., za bolezen..............*...............................140.00 Franc Mali, eert. št. 605, član društva sv. Barbare št. 3, La Salle, 111., za bolezen...................................................60.00 Jakob Gabrenja, cert. št. 3473, član društva sv. Cirila in Metoda št. 16, Johnstown, Pa., za bolezen............................................320.00 Franc Moigan, cert. št. 3890, član društva sv. Alojzija št. 18, Rock Springs, Wyo., za bolezen.......................................60.00 Ivan Justin, cert. Št. 3893, član društva sv. Alojzija št. 18, Rock Springs, Wyo., izguba očesa............................................200.00 Andrej Modic, cert. št. 2553, član društva sv. Jožefa št. 21, Denver, Colo., za bolezen....................................100.00 Jernej Zupane, cert. št. 4129, član društva sv. Ime Jezus št. 25, Eveleth, Minn., zlomljen hrbet..........................................800.00 Mihael Smrtnik, cert. št. 1806, .član društva sv. Štefana št. 26, Pittsburg, Pa., za bolezen............................................................50.00 Anton Gnidica, cert. št. 3296, član društva sv. Jožefa št. 30, Chisholm, Minn., izguba očesa....................................................200.00 Rafael Suhovršnik, cert. št. 2139, član društva Marija Zvezda šf. 32, Black Diamond, Wash., izguba stopala.............200.00 Josip Komar, eert. fit. 2601, člen društva Marija Zvezda št. 32, Black Diamond, Wish., za bolezen................. .....80.00 John Prlmozlch Joseph Mantel John Merhar, ŠTEVILO ČLANOV IN ČLANIC : Dne 31. decetm/bra 1905 je štela Jednota Članov ..................................... 3198 Članic ..................................... 1446 Skupno.... 4644 V letu 1906 je pristopilo k Jednoti Članov ..................................... 1816 Članic ..................................... 437 Skupno____ 2253 Skupno število s pristoplimi vred.................... 6897 V letu 1906 je umrlo sledeče število Članov ..................................... 21 Članic ..................................... 15 Skupno.... 36 Z Jednoto je pretrgalo zvezo sledeče število Članov ..................................... 373 Članic ..................................... U Skujprio____ 384 Dne 31. deceidbra 1906 šteje Jednota Članov ..................................... 4620 Članic ..................................... 1857 '6477 Ostane____ 6897 TMTTTCT! SUNICH, GEO. L. BROZICH, JOHN GOVŽE, predsednik. tajnik. blagajnik. Josip Laboda, cert. št. 2731, član društva sv. Ime Jezus št. 25, Eveleth, Minn., za izgubo noge.......................... $ 400.00 Trije smrtni slučaji so bili poročani od krajevnih društev, toda uradno potrjenih dokumentov še nisem prejel. Zato jih tudi nisem navedel, dokler ne bodo listine, odobrene. STATE OF MINNESOTA "> COUNTY OF ST. LOUIS fss' BE FT REMEMBERED, That John Primozich, Joseph Mantel and John Merhar, being to me credibly identified as the proper persons, whose names are subscribed to the foregoing statement, have acknowledged before me under oath, that they have made a thorough examination of the books and financial condition of the South Slavonic Catholic Union of the United States of America, as shown by its books on the 31st day of December, A. D. 1906, and that the statement as therein set forth is a true a»nd correct > statement of the said South Slavonic Catholic Union. SUBSCRIBED and sworn to befo- Signed: re me a Notary Public in and for said County and State, this the 16th day of January, A. D. 1907. P. IN. Stur© Notary Public St. Louis Co. Minn. My comexpires Jan. 3rd 1914. Dragi rojaki in rojakinje:— Najvišji zdravstveni preiskovalec preiskuje profesijonalno stališče vseh krajevnih zdravstvenih preiskovalcev, izbranih v preiskavo prosilcev za zavarovanje; oblast ima preklicati pooblastilo izdano kakemu krajevnemu zdravstvenemu preiskovalcu, kadarkoli to zahteva korist zavarovalnice. On pripravlja zdravniške pole ali zavarovalne prošnje ali taka pravila, kot so primerna za praktično preiskavo prosilcev. On preiskuje vse prošnje za zavarovanje ter odobruje ter zametava take prošnje, ako zdraviliška preiskava odkrije nesposobnost taoega prosilca kot člana zavarovalnice. Kadarkoli zahteva po njegovi sodbi korist zavarovalnice ali pravica do prosilca, se ima dodatno ali nadalje preiskati tdk prosilec, da se sposobnost prosilčeva dožene pred sprejemom. V slučaju smrti vsled bolezni, ki kaže na brezbrižnost, krivdo ali nezmožnost zdravstvenega preiskovalca, ima najvišji zdravstveni preiskovalec stvar dognati in o tem poročati predsedniku. Najvišji zdravstveni preiskovalec ima pravico odstraniti vsakega nezmožnega krajevnega zdravstvenega preiskovalca. Vršiti ima tsike druge profesionalne dolžnosti, kot jih utegne razsodni odbor ravnateljev zahtevati. Noseče ženske se ne sprejemajo v Jednoto, dokler so v nosečem stanju, a sinejo pristopiti po svojem otroškem poroda. Vzrok je oči viden — ženska lahko apovije in zastrupi se ji kri, ali pa utegne umreti vfeled krvotoka med porodom. IVA PRODAJ NARAVNA CAUFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona. Staro belo črno vino 50 centov galona. Redsling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naroČilu dam poprust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. Jednote v Imperialu, Pa., priredi dne 9. februarja t. 1. PRVO PLESNO VESELICO v svoji lastni dvorani. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za možke $1, dame proste. Pijača prosta. Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno, zato ste vsi sobrati naprošeni, da se iste gotovo v polnem številn udeležite. Za dobro postrežbo in fi^ii prigrizek skrbel bode ODBOR. (26, 23, 31 jn — 4, 7 fb) NAZNANILO. Rojakom v Chicagu, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". JOHN KRACKER EUCLID, O. POROČILO VRHOVNEGA ZDRAVNIKA od 1. jan. 1906 do 1. jan. 1907. Zavrnjenih je bilo 55 prosilcev in sicer radi sledečih bolezni: Madron (anemia or weak blood).....................................................1 Nosečnost ............................................................................................................41 Srčna hiba ..................................................................................................2 Nepopolna spričevala ........................................................................................2 Slepota desnega očesa......................................................1 Kila v dimljah (cataract of eye)......................................................................2 Bezgavke (scrofula) .............................................................1 Obistno vnetje (nephoitis) ......................................................................1 Sramna kuga (sifilis)........................................................................................1 Žoleno kaanence (gallstone)..............................................................................1 Kronično vnetje sapnika ................................................................1 Izguba očesa .................................................................................................1 Skupaj________55 Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 60c galono; belo vino (Catawba) po 78c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.90. TROPINOVEO $2.50 gaiona DROŽNTK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za o bil a naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohte. NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., in okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga top?o priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj... T____ SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana -vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna____________ Za obilen poset se priporoča PRID Avon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. =s Služba najvišjega zdravstvenega preiskovalca v vsaki organizaciji dosmrtno zavarovanje, je važna, — najvažnejša- To je razvidno iz gori omenjenih vzrokov. Na tisoče dolarjev se lahko prihrani za Jednoto vsako leto, ako se zavračajo taki prosilci, ki so telesno bolni ali nravstveno izprijeni, kakor pijanci iz navade, prest rastni kadilci tobaka, opija, morfina, ali pajdaši razuzdank in razuzdancev, ki irnjo kapavico (gonorrhea) ali sramno kugo (sifilis) itd. Vsi prosilci za članstvo morajo biti dobrega, čistega in poštenega značaja. Dober značaj dela moža in žensko; to je temelj dostojne družbe. Vsakdo spoštuj vero, kajti ta je zvezda vodnica k boljšemu. Spoštovanjem DR. IVEC, Joliet, 111., 31. dec. 1906. vrhovni zdravnik J. S. K. J. RAZNA POJASNILA. Ker je sedaj začetkom tega leta veliko novih uradnikov nastopilo svoje urade, kterim mogoče niso njih dolžnosti popolnoma znane in ker je še nekaj starih uradnikov, kteri se niso v preteklem letu popolnoma zavedali svojih dolžnostij, menim, da je umestno podati nekaj pojasnil v prvi vrsti gospodom tajnikom in zastopnikom, kteri imajo največ opravka z glavnim uradom Jednote. Upam torej, da se bodo dotičniki ozirali na sledeče: Gg. tajnikom:— n Tajniški urad je največje važnosti pri vsakem društvu, kajti on vodi ne le samo društvene račune, ampak celo korespondenco z glavnim uradom Jednote. V te urade se toraj morajo dobiti najbolj sposobne osebe. Vse gg. tajnike prosim, da se o svojih dolžnostih natančno poduče in skrbno pazijo na vse opombe ali navodila na formularjih Jednotinih listin, kakor tudi na navodila, ktera pridejo iz glavnega urada Jednote med letom. Ve-levažno je, da so vse listine, namenjene v glavni urad Jednote, pravilno izpisane in potrjene od društva. Ne pošiljajte mi toraj listin brez podpisov, kajti v vsakem slučaju Vam jih moram vrniti. Kadar pristopi kaj novih udov v društvo ali kadar se zgode kake druge premembe v številu dru-štvenikov, izpolnite formo, ktero imate za to svrho in jo pošlite v moj urad nemudoma. Pri tem poslu so bili nekteri tajniki zelo malomarni. Pozor torej! Kadar izdelujete prestopne liste kakemu članu, pazite, da Vam prej plač«, pravilno svoto in pomnite, da ne smete poročati nobenega člana ali članice kot prestople, dokler ne dobite naznanila od druzega društva, da je dotičnik v resnici prestopil k drugemu društvu in bil tam sprejet. Vsak člau ostane ud svojega prvega društva, dokler ni sprejet v drugo. Paziti tudi morate, da poročate članico za prestoplo z vsakim oženjenim članom. To je važno, kajti nobena ne bode vpisana za prestoplo, dokler društvo samo tega ne poroča. Kadar sprejemate nove ude v društvo, pazite, da so vse prošnje za sprejem pravilno izpolnjene. Dosedaj sem dobil veliko nedostatakov v tem; vsak novi član mora navesti svojo oporoko in natančno izpisati, komu se izplača njegova smrtnina v slučaju ponesreeenja. Ni zadosti, ako navede: "Moja smrtnina se plača mojim staršem, ali mojim bratom in sestram", pač pa mora biti navedeno popolno ime in stanovanje dedičev. Ako tega ne bode, bodo romale vse prošnje nazaj od koder so prišle. Državne postave, ktere se večkrat spreminjajo in ktere so vedno bolj stroge za bratske Jednote v raznih državah, zahtevajo vse to. Najbolj važno pa je, da je vsaka taka prošnja za sprejem lastnoročno podpisana na prostoru, označenem s "prositelj" in ne tam v prostoru označenem s "prijavitelj prosite-lja". Pazite na to, kajti v tem se velikokrat lahko pripeti pomota, da se napačno ime zapiše. Ako prositelj ne zna pisati, mora biti njegovo ime vsejedno izpisano po drugem in dodan njegov lastnoročni križ. Kadar pošiljate v glavni urad Jednote razne dokumente kakor mrtvaške liste, zdravniška spričevala itd., pazite, da so ti podpisani in potrjeni pred javnim notarjem. Brez notarskega potrdila so vsi taki dokumenti neveljavni in ne bodo sprejeti pri JednotL Nikoli pa ne smete izpustiti društvenega potrdila uradnikov. Vse certifikate, kadar jih prejmete iz glavnega urada Jednote, si morate vknjižiti v svoj imenik po imenu in certifikatni številki ter jih potem izročiti članom, kteri jh morajo varno hranti. Veliko je rojakov, kteri mislijo, da nimajo ti certifikati nobene veljave in jih zelo malomarno hranijo. Pojasnite jim torej, da j* certifikat važen dokument in se mora varno hraniti, kajti le s certifikatom se zamorejo zahtevati vse opravičene podpore od Jednote. Ako se komu certifikat na kak način uniči ali izgubi, se mu lahko izdela novi, toda izguba starega certifikata se mora dokazati in navedi l lastnoročnim podpisom, društvenim potrdilom in pečatom. Stroškov za nove certifikate ni. Ako kak prestopa iz je J nega razreda v druzega,. .opomnite o tem v zdi a vinskem listu aJi pio.-nji. kadar ga izpolnujet«, da vem, da ni dotičnik nov član. Kadar prejmete astsn.ent od glavnega tajnika Jednote, prečitajte ga; pngUjte število članov in s vote za razne sklade, ktere so zaznamovane na Ak-> zapazite kaku pomoto ali nered, naznanite to glavnemu tajniku t :.<*u-4n.< ntu in potem skrbeti, da dobi zastopnik zadostno svoto denarja od blagajnika društva, da se pokrijejo vsi prispevki na Jednoto za tisti mesec. — Dobro je tudi. da tajniki društev večkrat poročajo kaj v glasilo Jed-note o delovanju njih društva. Tajniki so duša celega društva in od njih dela je od\ isen ves uspeh organizacije. "t niti delni banki pod svojimi uradnimi ineni kot dotičnega društva, in to tako dolgo, dokler ne dobite natančnih podatkov o upravičenih dedičih, da jim potem brez vse skrbi izplačate nakazane svote. Ako slnčajno' tme-je pri Vašem društvu, več članov v kratkem Času, tako, da bi imeli dobiti od Jednote več kakor svoto $1,000.00 naenkrat, pazite, da dobite pobotnice od prve pošiljatve, predno prejmete drugo svoto, kajti nobenemu zastopniku se ne bode poslalo več, kakor- $1,000.00, dokler ne predloži pravih pobotnic in vseh potrebnih dokumentov za prvo po-šiljatev. Ako slučajno plačujete dolgove za pokojnim članom, to je, ako dobite v to dovoljenje od dedičev ali ako je pokojnik to v svoji oporoki določil, pazite, da 60 vsi ti računi pravilno izpisani in potrjeni pred javnim notarjem. Te morate potem priložiti k originalni pobotnici in vse poslati v glavni urad Jednote. Čitajte nadalje pravila in točke, ktere natančneje določujejo Vaše dolžnosti in mislite vedno, da ima Vaš urad odgovornost in da morate spolnovati vse svoje dolžnosti z največjo točnostjo. . . Kadar zapusti kak član Jednote svojo smrtnino mladoletnim dedičem, mora zastopnik društva paziti z največjo previdnostjo, da se delež takega mladoletnega dediča izroči v varne roke. Najbolje je, da se vse take svote dajo v hranitev oblastim ali pa pod nadzorstvo oseb, ktere so bile zakonito postavljene varovancu. Pazite pa, da se prepričate o teh pravicah, predno jim izročite denar.! njen Jede meni pred Gg. zastopnikom:— ; Zastopniški urad ima veliko odgovornost, kolikor se tiče poslovanja z Jednoto. Toda te odgovornosti se ni zavedal marsikteri zastopnik v preteklem letu. Opozarjam Vas torej, da morate biti zelo točni pri pošiljanju prispevkov na Jednoto, kajti veliko sitnosti in nepotrebnega dela se nam da, ako ne pridejo vse pošiljatve pravočasno, to je, ne kasneje kakor do prvega dne v vsakem mesecu. Poleg tega tudi ni pravilno zadrževati prispevke; društvo si lahko nakoplje veliko sitnosti, ako brez opravičenja zaostane na dolgu Jednoti. Če društvo res ne more pravočasno poslati zahtevane svote, opravičite se, da bodemo vedeli pri 4em smo. Red mora biti povsod, zlasti pa v finančnem poslovanju vsakega podjetja. Red zahte- vami tisti Kadar pošiljate denar na blagajnika Jednote, pazite, da objednem izpolnite tudi nakaznico, glaseeo se na glavnega tajnika Jednote, in potem obe o.lpošljete. Do sedaj jih je veliko zanemarjalo to dolžnost; velikokrat nisijjo -koraj vedeli, odkod pride denar in v ktere svrhe je namenjen. Vsi imate formularje v to svrho; pazite, da razdelite vse svote v razne sklade, kakor >0 nave^cre v ase-'::entu. Ako je kaj novih članov pristopilo pri še pristopnino za nove člane ali članice. Tega ne smete en elan ali članica ne bode sprejeta, dokler ne prejmemo . ne bode j* >Iana nakaznica kazala razdeljenih svot v r je j i : \ i i o, ,-e Van vrne. Prosim torej, da pazite! kako se postopa pri prejetju smrtnine ali kake druge >• < u .ie i < ;e. ko >.i;e '.edi<-i v Ameriki ali v Vaši bližini, skrbite, e vsa podpora izplača v najkrajšem Času. Predno izplačate podporo, te, da se Vam vrne certifikat in da je pravilno podpisan na zadni • it: ua P P sira 1 . kjer je forma za pobotnico. To je največje važnosti in največkrat zastopniki < puščali. Ne plačajte denarja, dokler ne dobite certifikata, t dokaže, da se je na kak račin uničil, zahtevajte drugo pobotnico in Skušnja nas uči, da moramo biti v tem bolj previdni. Ako žive ta 1 i domovini, pošlite jim denar nemudoma! Kadar pošiljate ali «>!>otiueo na blagajnika Jednote, priložite vselej'originalno po-i-dieev. ako žive v tej deželi, to je: njih certifikat. Ako žive pa 11 »vini, priložite pobotnici na blagajnika tudi pobotnico od firme, denar odposlali domov. To moramo zahtevati, kajti državna va, da se izkažemo z originalnimi pobotnicami dedičev, kadar •amlfc Zatorej si zapomnite, da ni dovolj, da Vi pošlete, ozi-vrnete blagajniku svojo pobotnico, kažoč, da ste prejeli denar, ampak ate v vsakem slučaju izposlovati originalno pobotnico dedičev in jo po-r.oslati v "-lavni urad Jednote, ne pa hraniti pri sebi; kajti le Jednota je od*o vorna za morebitne slabe posledice nerednosti, ne pa zastopnik, ka-dar mu poroštvo zapade. Ako pa slučajno ne morete takoj oddati denarja pravim dedičem, ne držite nakaznice, ktero prejmete od Jednote, pri sebi, ampak jo dajte hra- Gg. predsednikom:— Tudi predsedniki krajevnih društev imajo neke dolžnosti napram Jednoti, dasi nimajo direktne-korespondence ali zveze z glavnim uradom. V rokah predsednika krajevnega društva je celo gospodarstvo društva; on je odgovoren za vse druge urade, kolikor se tiče nadzorovanja. Umevno je torej, da morajo biti na teh prostorih osebe, vredne takega zaupanja, osebe, ktere bodo nepristransko in pravično postopale v vseh zadevah in skrbele za napredek njih društva v vsakem oziru. Vsak narod se dandanes sodi po njegovem delu, to je po delu, ktero pride v javnost. Naša Jednota in njena društva imajo velikokrat priložnost pokazati svoje dobro delo. V prvi vrsti je dolžnost predsednika krajevnega društva, da se to zgodi v okolici, v kteri je njega društvo. Društve naj večkrat nastopi v javnosti; umevno je, da nas zro takrat kritične oči drugih narodov. Skrbite torej, da bode Vaše društvo povsod naredilo dober utis in da bode zadobilo ugled tudi med drugimi, ki niso v zvezi z nami. Dandanes je tudi potreba, da skrbimo za večjo družabnost in izobrazbo med nami. Kolikor se tiče družabnega ali društvenega življenja, pojasne Jednotina pravila marsikaj. Gg. predsedniki! Prečitajte jih večkrat in skrbite, da se uvedejo obredi pri društvenih nastopih, kakor so označeni. Pomnite, da naša društva in Jednota imajo nalogo ne le samo skrbeti za gmotno ali finančno podporo v potrebah, ampak tudi gledati na splošno na-obrazbo naroda. Dandanes se vse hitro preminja in napreduje; mi moramo imeti oči odprte in paziti, da nas ne prehiti val napredka in da ne bode hitel preko nas. Osoda našega naroda ni bila mila v preteklih časih, ko je kultura cvetela med drugimi narodi. Zato moramo sedaj, ko imamo nekoliko prilike, delovati s podvojeno energijo, s podvojeno močjo. Uljudno torej prosim vse uradnike krajevnih društev, kakor tudi ostale člane in prijatelje naše slavne organizacije: delujte, da se naš dober namen uresniči! Delujte, da napredujemo! Posebno važno je, da se vsi tisti, kteri imajo kaj opravka z glavnim uradom Jednote, dobro pouče o pravilih in postavah Jednote. Veliko nepotrebne korespondence bi lahko prihranili sebi in meni, dasi odgovarjam drage volje na vsa pisma, v kolikor mi dopušča čas. A velikokrat dobim pisma za take malenkosti, ktere bi bile popolnoma jasne, ako bi samo pogledali v pravila. Ne bilo bi treba pisariti, ker imamo vse to v pravilih. Glavni tajnik ne more vsakemu posebej tolmačiti pravil! Torej čitajte jih ih ako kaj ne razumite ali ako kaj ne dobite, kar bi odgovarjalo Vašim zahtevam, se obrnite na moj urad. Uverjeni bodite, da bodem vsakemu postregel, kolikor bodem le mogel. 6LAIOM J. S. K. JEDNOTE Of DRUGIM ROJAKOM V PREVDAREK. . ¥ Ob zaključku celoletnega poslovanja Jugoslav. Kat. Jednote sem se namenil podati nekoliko podatkov o našej organizaciji, o kterih upam, da ne bodo aanimali samo člane naše slavne Jednote, marveč tudi vse v Ameriki živeče Slovence in Jugoslovane sploh. Veliko je še naših rojakov, kteri so o bratskih Jednotah le malo poučeni. To mi priča precejšnje število pisem, ktere sem prejel od raznih sferam v teku zadnjega postavnega leta. Večina jih niti ne ve ali noče vedeti, koliko različnih podpor plača naša Jugoslov. Kat. Jednota, nekteri so se pritoževali, da so bili asesmenti v preteklem letu previsoki. Vse rojake takega mišljenja prosim, da bi sledeče podatke pazno prečitali in dobro prevdarili. Uverjen sem, da bodo potem svoje prepričanje hitro spremenili. Nekteri dopisniki, kteri so bolje podueeni o takih organizacijah in kteri opazujejo delo drugih narodov na tem polju, so bili mišljenja, da so asesmenti Jugoslov. Kat. Jednote sploh prenizki z o žirom na velike podpore ktere Jednota plačuje in za ktere so vsi člani zavarovani Da pa bode vsem bolj jasno,'navedem sledeče: V baš končanem letu 1906 so plačali šlani Jugoslov. Kat. Jednote sledeče svote v razne sklade: Za smrtnino Članov......................... $ 6.10 Za smrtnino Članic......................... 2.90 Za poškodbe in bolezni...................... 1.86 Za rezervni sklad, .;.............................50 Za redne stroške........................... 1,00 Za redne stroške članic..................... —.25 Skupno plačali.... $12.60 Poglejte in premislite, dragi rojaki! Za $6.10 ste bili zavarovani vse leto za $1000.00. Vaša žena je bila zavarovana za $500.00 in je plačala samo $2.90. Za poškodbe in bolezni ste plačali samo $1.85, a iz tega sklada ste opravičeni do $800.00 podpore. K tem svotam se še prišteje malo svoto $1-25 za redne stroške člana in članice ter 50c za rezervni sklad. Nekteri člani ne računajo zavarovalnine za svojo ženo, kadar omenjajo vplačila na Jednoto in ne premislijo, da so bili za svoto $12.60, ktero so vplačali Jednoti v preteklem letu, zavarovani pri njej za celih $2200.00, čitaj dvatisoč dvesto dolarjev. Mogoče me kdo vpraša: kako to t Odgovor je lahak. Čitaj: Ako je kak član slučajno delj časa bolan, je opravičen od Jednote do bolniške podpore za............................ $ 300.00 Ako po prejemu te podpore slučajno izgubi roko ali nogo, je opravičen do podpore v znesku.......................... 400.00 Ako mu v tem času umrje njegova žena in je zavarovana pri Jednoti, dobi podpore v znesku.......................... 500.00 In konečno ako on sam umrje v tem času, dobe njegovi dediči smrtnino v znesku..................................... 1,000.00 Skupna mogoča zavaro^Mtlna svota____ $2,200.00 In za vso to zavarovalno svoto smo v preteklem letu plačali manj, kakor pri večini drugih zavarovalnih organizacijah samo za svoto en tisoč ($1,000.00). Rojaki, prepričajte se sami in vprašajte pri drugih Jednotah, koliko se tam plačuje. Pred vsem upoštevajte podpore, ktere dobite od Jednote! NIKJER ne dobite Jednote, pri kteri bi bili za tako malo vplačilo zavarovani proti toliko različnim slučajem kakor pri Jugosl. Katoliški Jednoti. Da je veliko rojakov uvidelo vse te dobrote in prednosti naše slavne Jednote, nam kaže zares lep napredek, kterega smo naredili v preteklem letu. Toda upajmo, da je to šele začetek. Jugoslovanska Katoliška Jednota bi morala in upamo, da bode tudi, postala največja in najmočnejša IZ URADA iJ TAJNIKA Vstanovljena leta 1898. Inkorporirana leto. 1900. zpiat Šestmesečni račun J. S. K. Jednote, od 30. junija 1906, do 31. decembra 1906. Ely, Minn., 31, decembra 1906, Ime društva, številka, mesto in država. Sv. Cirila ia Metoda *t I Ely, Minn......... Srca Jezusa št 2, Ely Mihn............. Barbare It. 3, La alle. Ill............... Barbare št 4. Fedrral, ta............... Baarbare št S-.Soud^n, Minn............. Marija Pomaga] št 6, So.Lorain, O...... Barbare štev. 8, Piper, Ala.............. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mich____ Štefana št. 11, Omaha, Nebr........... Jožefa št. 12, Pittsburg, Pa............ Alojzija St. 13, Baggaley, Pa........... Jožefa št. 14, Crockett, Cal............. Petra in Pavla št. 15, Pueblo, Colo...... Cirila in Metoda Št. 16, Johnstown, Pa .. Jožefa št. 17, Aldridge, Mont. ......... Alojzija št. 18, Rock Springs Wyo...... Alojzija št. 19, So. Lorain, Ohio........ 'oiefa št. 20, Sparta, Minn............. ožefa št. 21, Denver Colo............. urija št. 22, South chicago* 111......... ožefa št. 23, San Francisco, Cal. ...... me Jezus št. 25, Eveleth, Minn........ " Štefana št. 26, Pittsburg, Pa............ " Mihaela št. 27, Diamondville, Wyo...... "Danica" št.-28, Cumberland, Wyo....... Sv. Joiefa št. 29, Imperial, Pa............. " Joiefa št. 30, Chsholm. Minn......... " Alojzija št. 31, Braddock, Pa.......... Marija Zvezda št. 32 Black Diamond, Wash. Sv. Barbare št. 33, Trestle, Pa............. " Petra in Pavla št. 35, Lloydell, Pa...... Cirila in Metoda št. 36, Conematigh, l*a.. Janeza Kr. št. 37, Cleveland, O_______ "Sokol" št. 38, Pneblo, Colo............... Sv. Barbare št. 39, R'slyn, Wash............ " Mihaela št. 40. Claridge, Pa.............. " Jož -f* št 4'. E. Palest ne, O............. " M»ri:i» Pom p ga i ?t. 4*, Pueblo, Colo...... " ^loizija št. 43 E H-lena. Mont......... Mart na št. 44, B»*h<-rt n O.............. " Jožefa n. 4-. !"<'ianapolis, Ind........ V. Ba' ziia št. 56, Superior, Pa............ „ Alojzija št. 57, Export, Pa............. „ Štefana št. 58, Bear Creek, Mont_______ „ Petra št. 59, Dekalb, 111.............. „ Barbare št. 60, Chisholm, Minn....... „ Jurija št.^61, I^eadinjj, Pa »> Ci ir. in Met. št. 62, Colorado City, Colo „ Roka št. 63, Denver, Colo............. „ Florijana št. 64, So. Range, Mich_____ ,, Petra in Pavla št. 65, Manistique. Mich „ P tra in Pavla št. 66, Joliet, 111........ „ Joiefa št. 67, Yale, Kansas............ Isus Prijatelj Malenihšt. 68, Monessen.Pa. Sv. Petra št. 69, Thomas, W. Va.......... Frank Sakser, posamei en ud, New York...... [▼an Ba log, " «« Cilenve, Co"n... \nton K oren fan, " " Gormania, W. V. Jednota fttela dne M junija & o bo bfi > 2 S > C. h o -o o. o 3 o. -o ■3 cu o o 13 O, o s 01 0> s in 9 (O I | 190 125 8 7 1 197 130 157 85 16 3 1 170 86 60 38 5 2 68 41 54 18 11 4 63 22 21 16 1 1 19 13 35 19 6 2 41 19 7 5 2 2 5 5 248 129 31 6 1 268 126 42 24 35 21 101 22 10 3 1 107 50 32 19 6 1 31 21 34 25 3 29 25 86 40 25 2 1 103 43 93 48 13 6 105 52 . 62 47 4 2 65 47 221 80 38 8 1 215 85 50 33 19 1 64 36 76 36 16 1 3 84 34 93 41 21 6 109 44 78 38 26 1 102 39 60 31 5 1 1 61 28 109 51 38 6 1 149 54 56 18 15 3 66 21 23 13 fi 2 29 15 46 12 i 2 53 14 79 37 16 2 89 39 86 43 31 5 3 109 47 185 101 27 11 211 110 70 18 18 4 84 24 112 42 40 4 151 45 80 21 34 3 110 24 141 35 31 5 1 168 39 99 68 22 6 1 120 75 32 5 9 1 41 8 151 50 48 10 192 60 83 44 24 7 1 102 50 15 13 15 13 33 11 13 1 43 9 12 9 1 12 9 47 28 11 5 47 27 67 25 8 5 70 28 77 38 7 4 83 42 52 13 10 1 59 12 27 9 16 2 38 10 53 22 10 48 16 42 19 29 1 3 58 * 16 28 14 3 3 1 28 17 50 14 15 6 63 20 32 13 10 1 38 14 24 3 11 4 32 8 29 11 8 34 11 24 21 15 11 25 _4 13 1 36 5 31 12 43 19 5 24 2 12 10 39 20 22 21 33 18 1 19 41 16 21 21 33 18 4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3869 1750 979 163 17 6 4620 1857 Umrli Jednota šteje dne 31 dec. C > B O — o "S .S 3 £ =5 S I! S.v C "o ■5 .S Krt O a i! in >0 « 2 >0 c e ■— ;r c Ct * Ct $ Ci $ Ct $ Ct $ let $ Ct $ |Ct ŠS JM 13-22 ■»-> rt e CL,"- O C O. J* > S t tn Js > 5 9 Ct 562 484 220 153 62 108 16 735 106 269 88 40 90 260 251 181 591 166 210 27* 254 166 318 172 72 198 230 282 543 204 341 266 459 293 88 468 259 31 94 3740 122160 171(65 231 30 142 60 129 121 72 146 92 7S 82 63 40 85 113 65 53 75 18 31 28 39 7 2 2 2 40 55 80 60 85 60 20 80 90 70 90 30 10 40 80 20 80 80 80 90 50 90 IIMZ 35 2520 50 )|4057|75| 176 70 192 70 47 75 127 25 8 50 4 80 1120 20 120 50 163 10 39 25 104 50 17 50 4 80 933 85 55 62 50 15 41 50 6 400 60 28 80 57 20 13 50 33 14 300 35 20 60 20 90 5 25 15 1 125 05 27 39 70 8 S5 24 7 214 90 8 10 6 10 1 75 4 2 38 45 181 252 70 62 158 25 35 50 1424 75 35 50 39 50 10 50 24 75 216 95 69 10 103 70 25 25 64 10 50 6 40 548 60 1000 28 80 31 30 8 19 25 4 4 80 184 55 39 33 75 8 50 22 75 3 4 80 202 35 57 40 89 21 50 55 25 26 509 90 1000 68 60 96 60 23 25 58 19 6 523 30 66 50 62 90 15 50 42 75 5 374 25 116 80 226 80 55 25 133 50 41 50 1165 30 1000 49 50 54 90 12 50 37 50 8 4 80 333 60 4* 10 76 70 19 47 75 14 50 4 80 420 85 2000 60 99 33 25 49 25 26 50 532 90 54 30 85 70 19 50 54 25 29 50 9 60 507 60 41) 90 59 70 15 37 75 5 50 9 60 334 65 72 90 114 70 27 25 70 35 9 60 648 15 1000 27 70 61 50 14 36 25 16 50 4 80 333 25 20 25 60 5 75 17 25 7 4 80 153 5 17 90 46 60 11 50 26 175 8 239 15 54 83 30 19 75 50 50 17 » 9 60 464 15 63 10 93 20 21 50 59 75 33 50 4 80 558 75 1000 146 192 60 46 25 123 30 1081 10 27 70 74 20 17 50 40 20 383 95 58 80 126 90 28 75 50 46 24 701 10 . 36 30 88 20 51 75 36 9 60 507 65 52 60 152 60 35 25 88 36 824 1000 101 105 70 24 75 69 75 25 12 80 632 10 4 30 23 80 8 21 25 8 153 55 75 40 145 40 37 75 91 75 43 9 60 871 20 64 80 91 20 75 57 30 14 40 537 10 18 20 15 3 75 10 75 79 60 13 20 34 65 825 19 50 13 50 4 80 188 5 13 50 11 90 3 8 50 1 75 30 34 10 4 S 40 11175 27 75 13 50 253 10 40 40 67 35 1675 39 50 10 50 346 15 56 80 79 It' 19 25 49 7 9 60 452 5 18 20 53 90 13 29 75 8 265 25 14 40 31 30 6 75 19 25 17 2 40 156 65 22 20 46 40 i:« 25 34 50 10 7 20 •263 35 25 90 47 80 10 50 28 29 50 8 274 30 2000 22 10 27 60 7 16 50 4 50 150|55 1000 11 40 35 12 50 29 50 13 50 248!50 18 60 33 40 8 20 10 50 182 70 8 60 25 60 6 15 25 11 9 60 156 5 15 40 31 22 90 70 7 6 25 20 11 50 8 16545 103 90 14 20 3 75 7 25 5 71jl0 5 60 27 40 6 25 15 50 13 50 9 60 162 85 36 40 7 75 19 50 12 19 20 208'15 2 20 21 10 4 75 11 25 5 16 40 125,80 16 40 3 9 10 11 60 10340 2 20 16 80 11 50 39 2 147130 8 40 4 19 50 11 60 61170 8 6 90 30 4 75 22 21 2 2 69(45 57 30 8 70 33 18 99 50 3 90 13 2 2670 1 40 1 50 25 25 75 50 630 375 1 40 1 25 75 6|30 S ti (rt O Hrt ~ i. n CL V rt "o N JJ "s.S $ ct 967|50|S497 2s|l026|oo| 300|40|2mu|75 U«M 500 500 500 500 500 2500 $ Ct 220 200 320 260 100 800 50 200 280 600 440 20 3490| $ ct 2 00 47 50 50 50 2 IX) 2|50 61 90 2 00 1 00 135 15 Draštvo štev. 4 b " 9 Mlke:8unič, 1. r. predsednik. : V-,,: ___ a prta top i«oto 91.00. - $1.50. Geo. L. B rožič, l r. I. tajnik. - - -U - .vjf A-." V v JS&feOv'; ■'„■ : m^M Ivan Govie, L r. blagajnik. POKDBAV. Prod odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance posebno pa mojega namestnika Josip Gkanilarja in ga priporočam svojim rojakom. ( New York, 1. febr. 1907. Jalkob Martinčič s soprogo. SLUŽBO DOBI pridno in pošteno slovensko dekle. Delo je lahko, pomagati je treba v kuhinji. Zadostuje, ako .zna samo slovensko govoriti. Služba stalna. Plača od $15 do $20 na mesec. Po^ nudbe poslati: i John Knans, Alger Camp, Limestone, Mich. (2-5—2) VABILO NA NABOČBO MOHORJEVIH [KNJIG Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 190S. Udnina s poštnino vred znaša $1.00. Naročniki prejmejo iknjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 190S sledeče knjige: Zgodbe sv. pisma, 14 zv. 2. Pamet in vera. HI. zv. 3. Umni čebelar. I. zv. 4. Življenja trnjeva pot. 5. Slovenske večernice. 59. zv. 6. Koledar za prestopno leto 1908. Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče. UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio, ' . IŠČE SE JOSIP ZORE, Član društva sv. Jožefa št. 12 J. S. K. J. v Pittsburgu, Pa., kteri ima prejeti bolniško podporo od omenjenega društva. Vsa pisma, ravno tako tudi Money Order ga niso našli, ampak prišlo je vse nazaj. Pisal je nazadnje iz Jenny Land, Ark., Box 41. Cenjeni rojaki so pro-šeni, ako kteri ve za njega oziroma naslov, da ga naznani na društvenega tajnika, Joseph Mraka, 57 Viila St., Allegheny, Pittsburg, Pa- NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J^ Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. • Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali Jela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nelk-terega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predednijk Josip Čekuta, 34 Villa St.. Allegheny j podpredsednik Ivan Boštnar 57 Vi.la St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 j Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 Villa St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St.., Pittsburg. — Odbor: Fran Povše, 28 Tell St.. Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Fran Laurie, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček. 853 Perry St., Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Ave., North Braddook, Pa. JOHN VEINZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E-, Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih harm on I k. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm ie od $45 do $80. J ROJAKI NAROČAJTE SE NA \ l.'ol»A *\ \ v i j \T VA.If KNK.IŠI HM.-VMI. Naznanilo. liojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo Čez Duluth, Minn., pri-jHMočauao našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH. MINN., kteri ima svoj SAL.OOX prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa,nas v vseh po-8t?h; torej pazite, da se ne vsedete na lun laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthn tudi ne Tn^jka. Spoštovanjem FRANK BAKSKR CO. m bratska Jednota za Jugoslovane v Zjedinjenih driavab amerilkiL Naš narod'se je začel probujati na tem polju. Zato moramo delovati z vsemi močmi, da privedemo našo organizacijo na ono stopinjo napredka in blagostanja, ktero zavzemajo slične organizacije drugih narodnostij. Prvi in glavni pripomoček za napredek so dobri in energični uradniki krajevnih društev, uradniki, kteri se ne strašijo truda za narodno stvar. Nič manj važen faktor so drugi Člani Jednote. Vsi bi si morali šteti ▼ dolžnost, agitirati za jednak cilj. Današnji čas je čas evolucije in napredka; ne držimo torej rok križem, dragi rojaki, marveč poprimimo se dela in skrbimo, da bode to leto, ktero smo uprav začeli, jedno najpomenljivejših za našo Jednoto. Število članov lahko podvojimo, kajti veliko je še rojakov, kteri niso pri nobeni organizaciji in veliko jih je, kteri so že pri drugih, ki bi gotovo lahko bil tudi pri naši slavni Jednoti, ako bi oni dobro prepričani in se poučili o dobrotah, ki jih deli svojim članom. Na noge torej rojaki! Agitirajte za pristop k društvo! Ustanavljajte nova društva, kjer jih še ni! Nijednejra Slovenca bi ne smelo biti. kteri ne bi bil poučen o našej Jednoti in kteTi ne bi bil nje Član. Saj jih je veliko, kteri so lahko pri dveh ali več Jednotah. Rojaki! Jednota ne more napredovati brez Vaših*pripomočkov in Vašega agitiranja. Jednota nima nobenega, kteri bi nabiral člane zanjo. Odvisna je torej od Vašega delovanja; Vi ste nje graditelj. Dazite, da zgradite največjo Jugoslovansko bratsko Jednoto v Zjedinjenih drža%-ah ameriških, ktera bode v čast in ponos našemu narodu in v tolažbo in zaščit revnim vdovam, sirotam ter drugim ponesrečencem v življenju. Kakor je razvidno iz priobčenega celoletnega računa, smo tudi v finančnem oziru napredovali od lanskega leta več, kakor za polovico lanskega preostanka. Toda ako upoštevamo napredek v številu članov in vedno na-raščujočo starost članov, bo dem o morali v bodoče še bolje skrbeti za nara-stek rezervnega sklada. S sedanjimi nizkimi asesmenti bi gotovo še veliko lahko storili in si tako zagotovili trdno bodočnost. Upam, da bode v tem oziru prihodnje zborovanje Jednote ukrenilo kaj dobrega. Da pa bo-demo zamogli trezno in premišljeno zborovati in kaj trajno dobrega ukreniti, je potrebno, da se pravočasno pripravimo. Zatorej uljudno opozarjam vse zastopnike krajevnih društev, kakor tudi druge razumne člane Jednote, čitajte in se podučite o poslovanju sličnih Jednot drugih narodnostij, kajti veliko se moramo še učiti od drugih, kteri imajo več skušnje na tem polju in kterih organizacije so na dobrem, premišljenem temelju. Naj Še omenjam nekaj o bolniški podpori, ktero plačujejo krajevna društva svojim članom za prvih šest mesecev bolnikove bolezni. Dasi nima Jednota v tem nič diktirati ali narekovati nobenemu društvu, vendar raz-vidim iz večkrat poslanih zdravniških spričeval, da nektera društva potrebujejo sveta. Več društev je, ktera vsled neizkušenosti ne ravnajo previdno v slučaju bolezni svojih društvenikov in pridejo večkrat po nepotrebnem v finačne zadrege. Društva so sicer ustanovljena, da plačajo podporo, toda iz lastne skušnje mi je znano, da je bila bolniška podpora pri nekterih neopravičena. V gotovih slučajih zdravnik sam ni opravičil spričevala in društvo je v>Ied nevednosti vsebine plačalo podporo. Zatorej opozorujem vse uradnike krajevnih društev: bodite previdni pri izplačevanju bolniške podpore. Zahtevajte zdravniška spričevala, izdelana od zdravnikov edino le na formah, ktere preskrbljuje Jednota v to svrho in na kterih bodete lahko zapazili nered. Pravična podpora mora biti plačana, a prav tako mora biti vsaka neopravičena zahteva odbita. Menim, da mi ne bode oporekal nikdo, a'e j>ostene načine, da pride naše dobro delo v javnost in med jake! M;n>ikdo Vam bode hvaležen za ta malenkosten trud; Vi se lalikti tula/ili z zavestjo, da ste spolnih dolžnost svojega urada. Z bratskim pozdravom JURIJ L. BROZICH, glavni tajnik. notoka pr. L okoli 11. po noči vračali fantje Alojzij Motoric ter Frane in Miha Dolžan iz neke gostilne v Mojstrani domov proti Dovjem, napadel jih je breq povoda pretepač Ign. Demšar, drvar iz Mojstrane, jih jel metati na tla, nato je pa Se Mohoriču zadal z nožem 7 ubodlin. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. Kolo je odpeljal. France Plevel, slikarski pomočnik v Ljubljani, je videl pred stanovanjem cerkovnika nunske cerkve v Ljubljani kolo, | last Franceta Zalogarja. Plevel se ni dolgo premišljal, ampak odprl klju-I čavnico in raztrgal verižico, s ktero j je bilo kolo priklenjeno ter se ž njim odpeljal na Vič. Tam ga je prodal nekemu mehaniku za 15 K. Obsojen je bil na šest tednov ječe. Iz ljubosumnosti je napadel Janez (Stare, posestnika sin iz Predoselj, ponoči na 8. vinotoka fanta Jerneja Sitarja, ko je ta pod oknom svojega dekleta vasoval Metal je kamenje proti njemu, nato ga pa še z nožem naskočil ter ga sunil v levo stran vrata, a ga k sreči ni nevarno ranil, ker mu je Sitar udaiec z okleščkom odbil. Stare je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. Hlapca je okradel Anton Štanger, delavec iz Gobnika, je dn;-naril pri Herzmannu na Rimski eesti v Ljubljani, kjer služi Janez Vesel za hlapca. Temu je Izmaknil nekaj obleke, žepno uro in čevlje. Obsojen je bil na sedem mesecev težkej ječe. Zaradi hudodelstvi" n e -nravnosti je bil Jernej J^nubro-žič, posestnik iz Dvorske .vasi, obsojen na dva meseca težke ;ječe. Otrok se obžgil. Reza Oven, kajžarica v Mrežniku, je 'šla SI- vinotoka m. 1. zjutraj v hlev, da bi na-molzla nekaj mleka za kavo. Triletno hčerko je pustila samo na zakurjeni peči Otročji krik je privabil Re^o Oven v sobo, kjer je videla deklico v plamenu. Čeravno je ogenj na otroku naglo udušila, je ta vseeno drugi dan umrl. Nise moglo dognati, kako da je ogenj nastal, tudi se ni moglo 93J3M JSft KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 15. jan. se je od- peljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 70 Slovencev in 16 Hrvatov. Umrli so v Ljubljani: Ivana Maner, železniškega uslužbenca žena, 40 let Jenkove ulice št. 6. Janez Novak, premogar. 58 let, Iiadeekega cesta št. 11. Marija Šetina, posestnica, 73 let, llilšerjeve ulice Št. 8. And. Turk, kajžar, 57 let. Gozd je gorel 14. jan. na Ahace-ven: hribu pri Ilirski Bistrici. Škode je do 2000 kron. Uničenega je 2 ha borovega gozda. Divji mož. Drvar Jožef Dobravec v Koprivuiku pri Raaovljiei je zagrozil ženi, da jo bo zabodel. Ko je žena vsled tega zbežala z otroci od doma, je z&žgal mož kup slame pred hišo, češ, da mera bajta pogoreti. Sosedje sreči pogasili ogenj o pravem Dobravec je nato šel po svoje-eletnega sina k sosedu, ga pre-in zaprl doma, sam pa odšel pit. ■> ga orožniki aretovali. je izno-iz:!. da. 'k> /fn<> že naučil manir s< > k ča*u. F1 pel K idar vrne domov. Zmrznil je. do/ef I'ol t, doma iz Potoka št. Mi star do 80 ]»ri Novem u. je -< I z doma v torek 8. jan. pol.h... oi w> svojo hčer Re->r:o'< >.o v Velikem Lipovcu. Ker i bilo pri hčeri in tudi domov se n .1, -o ira šli i-kat in našli rek 15. jan. zotrzneneua v knez nroveru ;rozdu nad Sotesko, je najbrže zgrešil pravo pot, o- pesal in zmrznil. Slepar. Dne 15. jan. popoldne je pri>t-l v neko ljubljansko trgovino neznan mlad fant in rekel, da ga je poslal njegov gospodar, ki je tudi trgovec, da mu prinese suknene uzorce. Čez nekaj časa je prišel fant nazaj in poka zel uzorec, kojega si je gospodar izbral, ter potem vzel 11 metrov sokna za 106 kron. Poizvedbe so dognale, da jo je fant ubral po Ižanski cesti. Oroini&tvo v Moehlbrucku je are-tovalo Ivana Žlelmika, kteri je bil zasledovan v policijski tirahiici zaradi hudodelstva javne sile in ga dovedlo ljubljanskemu deželnemu sodišču. Samomor orožnika. Iz Babnega polja poročajo z dne 15. jan.: Danes zjutraj ob 1. se je ustrelil v srce c. kr. orožniški postajevodja Iv. Pod-bevvek, doma z Doba. Vzrok ni znan, ker so stvari njegove najdene bile v najlepšem redu. Zlato na Gorenjskem. Iz Bohinja se poroča: Zlata jama je baje na planini za Osrešči. Globoka je 4 do 5 metrov. Pripoveduje se, da so pred leti videli nekega Laha, ki si je v jami nabral zlata, iz nje iti. Sled njegovih škorenj je kazal zlate ostanke. Pravijo, da je vselej, kadar si je nabral zlata, jamo za seboj zazidal. Tsto se pripoveduje o neki zlati jami na Suhi. Imenovani Lah je bil povod nekterim — da so že v jeseni z največjo pridnostjo hiteli v zlato jamo — kopat zakladov. Izkopali so pač nekaj rumenih kosov, pa sami dvomijo, če je to pravo zlato. Dosedaj s tem zlatom še ni nihče obogatel. Morda v prihodnjosti? Ljubezen ji povrača z "bunkami". Hlapec Fran T. je imel z delavko A. R. svoj čas ljubavno razmerje, kteri je menda obljulxnal zlate gra-t >ve. Ta mu je vse verje'a in ko se je pred štirimi me-eci pokazal sad ljubezni, krepak deček, noče preje tako sladki France nič več poznati -vo.it Lra ideala. Ko sta se 15. jan. na V'v. Jakoba nabrežju v Ljubljani sre-ala in ^a je ta opomnila, da naj ji kaj za otroka prispeva, jo je začel s pestjo biti |k> glavi tako, da jo je pobil na tla, potem pa odšel svojo pot dalje. Aretovan je bil dne 15. jan. posestnikov sin Alojzij Škafar iz Karolinške zemlje zaradi hudodelstva nevarnega pretenja. Škafar je varuhu svojega nezakonskega otroka večkrat grozil, da ga ubije, sedaj ga je dobil pa v neki gostilni na šentpe-terskem predmestju v Ljubljani in mu začel žugati z odprtim nožem. Ker se je bilo bati zločina, so {»klicali stražnika, da ga je spravil iz gostilne in are to val. Oddali so ga deželnemu sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Napad na cesti. Ko so se ponoči dne 21. vi- ■ S' dorf v Bistrici v Rožu na Koroškem kranjske Slovence, ki bodo v prihodnje prihajali po novi železnici na Koroško. Ta baron Helldorf je pri-vandran Prus. *> Nesreča. V Brdih na Žili na Koroškem se je ponesrečil drvarski mojster Jožef Cimerman. Vsled velike množine snega se je utrgal plaz, ki ga je zasul. Predno so ga izkopali, je bil že mrtev. Ponesrečenec je bil zaveden Slovenec. HRVATSKE NOVICE. Razkol v Starčevičevi stranki prava na Hrvatskem. Zaderski "Narodni List" piše, da je dal dr. Josip Frank svoje glasilo "Hrvatsko Pravo" uknjižiti nase in na svojo obi-telj. Tiskarna in list pa sta last delničarjev. Sam dr. Mile Starčevič ima delnico za 20,000 K. Vse je torej dr. Frank sebi prisvojil, a v list piše, kar se mu ljubi. Zato je prišlo do resnih sporazumov. V tej zadevi bo 20. jan. v Zagrebu sestanek. Po splošnih zahtevah mora odstopiti ali Frank, ali pa odstopijo dr. Mile Starčevič, dr. Tomo Pavelič, dr. Živko Petričič, Jerko Pavelič, M. Pisašič, Vlahovie in duhovnik Kufrin. Obenem zahtevajo od Franka, da izroči list posebnemu odboru, ki bi sestajal iz dr. Starčeviča, dr. Paveliča in dr. Horvata. Kakor se vidi, Frank ne misli odstopiti in zato ga bo omenjena sed-■norica tožila, da izroči "Hrvatsko Pravo". Če pa ostane tožba brez u-speha, osnujejo ^.voj list pod uredništvom prof Šegviča. Ribarstvo v Dalmaciji. Da bi una-predili ribarstvo v Dalmaciji, je gospodarski svet v Zadru sklenil, naj se osnuje posebno ribarsko društvo ali zadruga za vso deželo ter za ri-barske posle imenujejo poseben ri-barski konzulent ali poverjenik s sedežem v Zadru, dva ribarska pomočnika (eden v Spljetu, drugi v Dubrovniku) in vsaj 20 ribarskih čuvajev. V to svrho bi bilo treba 126,500 kron na leto, in sicer; za pripomoč društvu ali zadrugi 12,000 K, za plačo poverjenika 3000 K ter za pavšal in doplatek mu 2900 K, za plačo dvema pomočnikoma 4400 K, za plačo 20 čuvajem 36,000 K, za osem ladij 3200 K, za pripomoč siromašnim ribarjem 4000 K, za gojenje rib v rekah in jezerih 4000 K, za nagrade za pokonča vanje ribarstvu Škodljivih živali 3000 K, za zaklad za deljenje zajmov 50,000 K. J 8908 T hdcL Avstrij- ska torpedovka Alligator, ki je bila zgrajena pred par meseci, je zadela z vso silo ob obalo vsled krivo razumljenega ukaza ladij inega zapovednika. Ukaz se je glasil: "*Z vso silo nazaj!' a izpolnil se je baš narobe: "Z vso silo naprej!" Torpedovka je na prednjem delu znatno poškodovana, a druge nesreče ni bilo. BALKANSKE NOVICE. Carinski konflikt med Bolgarijo in Srbijo. Belgrad, 15. jan. Vladno glasilo "Samouprava" piše, da se pogajanja niso pretrgala, temuČ le začasno ustavila, vsled česar ne izvaja srbska vlada represalij na uvoz blaga iz A v-stro-Ogrske. Toda Srbija je tudi popolnoma pripravljena na carinsko vojno, dasi si je ne želi. V Srbiji je meso poceni Ker je avstrijska meja zaprta izvozu živine, je padla cena mesa v Belemgradu tako,, da se dobi kilo mesa po 20 vinarjev. RAZNOTEROSTI. Dohodki ministrov. Avštro-ogrski minister zunanjih zadev ima plače 24,000 kron na leto ter 66,000 kron funkcijskih doklad. Vojni minister minister ima plačo kot general ter še 20,000 kron funkcijske doklade, skupaj okrog 45,000 kron. Ministerski predsednik ima plače 20^000 kron in 28,000 kron funkcijske' doklade, vsak ostalih ministrov pa ima po 20,000 K funkcijskih doklad in po 4000 stanovanjske doklade — skupaj po 44,000 kron. Penzije dojbe avstrijski ministri po 8000 kron n$ leto, pa če bi mini-strovali le en dpn! — Francoski ministri imajo p*, kar pa 130,000 frankov na leto, angleški ministri imajo na leto 10,000 Jiber šterlingov (ena libra šterlingov je 24 K), italijanski pa dobe 30,000 lir, turški dobe pa celo 200,000 K na leto. — No, ni čudo potem, da želi marsikdo biti minister, pa četudi le en dan — boljše je seveda par let, pa četudi na — Turškem! Živ v grobu. V ruski vasi Jeporov-ska so pokopali navidezno mrtvega kmeta. Ko se je ta v grobu prebudil ter začel vpiti, ni pustil pop groba odpreti, češ, da pokojnemu le njegovi grehi ne dajo miru. Preden je policija za to zvedela, sta že potekla dva dneva. Truplo je bilo vse spraskano in krvavo, ker si je kmet v obupu trgal meso s sebe. Lasje so mu popolnoma osiveli. Kuga se je pojavila v Džedahu in Samim. Dosedaj je umrlo pet oseb. Japonski princ v Evropi. Japonski princ Fušimi odpotuje v kratkem v Evropo, in sicer na Angleško, da vrne tako obisk angleškega princa Arturja Connaught, ki se je mudil nedavno v Tokiju. Obisk pričakujejo v Londonu v drugi polovici marca. * Kugo so konstatirali na postaji Pe-trovski Savod v nekem vojaškem vlaku. Za kugo oboleli vojak je umrl. Nesreča na železnici Vlak iz Pia-nella, obstoječ iz dveh osebnih in iz tovornih voz, je zadel pri Sarmati na vlak, ki je vozil iz Piacence pesek. Ranjenih je 20 oseb, med njimi dva nevarno. NAROČNIKOM! Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: WINNETOTJ, RDEČI GENTLEMAN 'v posebni knjigi, ktera bode obstajala iz treh zvezkov. Prvi zvezek bode v kratkem gotov. Ima 291 strani j in velja s poštnino vred samo 40 centov. Drugi in tretji zvezek bodeta imela tudi po toliko strani j. Kdor se naroči na vse tri zvezke, mu jih pošljemo, kakor hitro izidejo, s poštnino vred za jeden dolar. MILIJONE dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro do- 1 movino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.' PETER CHUUG. 303 E. Northern Ave.; Pueblo, Colo., pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom toplf priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". POZOR SLOVENCI IN HRVATI Podpisani priporočam vse»_n potuj-čim rojakom v Chicagi, 111., in okolic svoj dobro urejeni BAIL O ON. :— Na razpolago imam tudi lepo k«B ljiite. Točim vedno sveže in dobrn Seip pivo, jako dobro domaČ« vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za m prekomoreke črt« po izvirnih eenak Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kuram. V trar sem s banko Frank flsksec v Hew Torku. Svoji k svojim! IS veleepoikovs njsm HL Rojaki Slovenci ftajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Novih? 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga „ZDRAVJE" Katera v kratkem izide o d. slaynega im obce znanega; j Dr. E. C. COLLINS M. I Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. . KniIff obSfga preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnosro koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je naj za nesli veiši svetovalec za moza in zeno, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnevejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav In se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika za ni. kakor ste Vi in Va£a zdravila so ras najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrue in jaz mu bodem natančne pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnjk, da tace e a nima več svet. Torai to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELIČH 12 E. 39th ,§t. N. E. CI evelan, O. Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih ; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark. biuu, t\i r Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovenci! ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WE!§T 34th ST., NEW YORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. 1 Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10__1 popoludne. VESELJE ŽIVLJENJA zamore ni ozki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja, nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH TBINEE'3 TTEr. V/l (teciSTenr *> \ Trinerjevo ameriško vid* <£4* grenko vino Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam . neprestano pojavljajo razne^imitacije, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce j naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBIiEBJEVB mmM GRENKO YIN0 PRAVO kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Avl, 80. Dober tek* Dobra prebava. Dobro zdravje. Jake mišice. Jake živce. Do Ig: o življenj* To je, kar Vam jedino'to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, r*a se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Kabite je kot prebavljalca toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. F»o«or* Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in hmeljevih pijač. V LEKARNAH, V DOBRIH SALQQNIH, Jos. Tririer, 7^9 South Ashland Ave., Chicago, III, Jamčimo i, Mrs: t in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev Brinjevec, SI i rovka, Tropinjevec in Cognac. BRZOPAHNTEH francoske družbe, nemškega Lloyd* in Hamburg - ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v žv-ropo, in sicer: V HAVRE: LA BRETAGNE odpluje dne 7. februarja ob 10. uri dopoludne. LA SAVOIE odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne. LA PROVENCE odp'.uje dne 28. februarja ob 10. uri dopoludnp. LA BRETAGNE odpluje dne 7. marca ob 10. uri dopoludne. LA SAVOIE odpluje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. marca ob 10. uri dopoludne. LA PROVENCE odpluje dne 2S. marca ob 10. uri dopoludne. V BREMEN: KAISER WILHELM IL odpluje dne 12. f^bmarja ob & uri zjutraj. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. februarja ob 6. uri zjutraj. KAISER WTT.TTRTAf DER GROS3E odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne. KAISER WILHELM 3X odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. marca ob 1. uri popoludne. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. uri dopoludne. V HAMBURG: DEUTSCHLAND odpluje dne 16. marca ob 7. uri zjutraj. DEUTSCHLAND ^ odpluje dne 30. aprila ob 6:30 uri zjutraj. -o--- Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočasno na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril. Rojaki,, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lablko poslužijo pamikov Austro-Americana-črte, kteri plujejo direki-no iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Austro-Americana črte: FRANCESCA odpluje dne 23. februarja opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 13. marca opoludne. FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluje jo iz New Yorka: V ANTWERP EN: KROONLAND odpluje dne 6. februarja ob 11. uri dopoludne. V ADER LAND odpluje dne 13. februarja ob 7. uri zjutraj. FINLAND odpluje dne 20. februarja ob 11. uri dopoludne. SAMLAND odpluje dne 27. februarja ob 3. uri popo.udne. ZEELAND odpluje . 1HHNLAND.............I27S0 ton Pri cena.n a rt ^dkrovie »o vpoStete ^ hrana, na^bol^a pai r»otr ©bšclne> dobre p./Btrtrtba. Pot čez Antwerpeo \ NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 tu dopoludne od pomola fzrr. 14 ob vzncrfi'i Fulton Street. — -'z PMILAO^li PHIJE. vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Wnsnmgton Street, Glede vprašan; ali kuporania voinilh listkov v: je obrniti na? OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. Dearborn Street, CHICAGO--Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street. SAN FRANCISCO — ali n* njene zastopnike. Bratom Slovencem in Hrvatom r.wrnfTij^TTi) da imftT" na prodaj po ZNIŽANEJ ČEMI ismtna domete NARAVNA VINA, bodisi bela ali Srna. Cena je 35e gelona in eaam de L marca 1907. Zrn mko poeodo rafimuin $2.00. Z naroKk» naj ee pošlje polovico zneska in ostanek ee plaža pri sprejemu fina. Za obflna naroWe se toplo priporočam. Ha. T, (T Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje lr» najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE za vse parobrodne družbe po iz irnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. Dobj se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka, _/T?* " S t * 1 o« DAVIG fl >0 1 !! S U S! S! I iS S i! i! i! i! ii i! ! i! i! il 1 !! lili ii < 1 ii i! t Vsaka družina, katera ima male otroke, morale bi se seznaniti s znakim in zdravljenjem te opasne bolezni. Naš Almanak, kateri se dobiva brezplačno, opisuje način te in mnogih drugih bolezuih. Brzko ne vsak slučaj davice in oslovskega kašlja je nasledek navadnega prehlajenja. Otrok postaje tožljiv, je zamolkel, ima vročico, kažl.;a in kiha. Ce zapazite prve znake davice, ali slične bolezni, dajte NEMUDOMA otroku '-.SEVEROV BALZAM." ZA PLJUČA. Ono zanesljivo zdravilo krepča celo sestavo ter je zdravljenje, kotero opisujemo v našem Almanaku, podpira učinek tega leka tako da celo odvrne grozno bolezn. Vsaj ena steklenica SEVER0VA BALZAMA ZA PLJUČA morala bi se nahajati v vsaki hiši, posebej pa tam, kjer so otroci. Cena tega leka je tako nizka, da si ga vsak lahko kupi. Steklenica za 25c In za 50c. l 1 >5 t 55 C 55 15 15 1 1! i! S! 1 S! Si ii 1 Si i t i iS i SI i n Si S! 1 Sš ss ss <1 KIHANJE j i; II I! 1! I! 11 i! 1! i! !! i! 1! je večkrat prvi znak prehlajenja. Če zakihnete brezdvonmno ste sedjeli v kakem prepihu ali pa ste se na kak drugi način prehladili. Vaš prvi posel naj bode, če vidite, da ste se prehladili da vzamete euo i SEVER0V0 TABLETO ZOPER PREHLAJILU. I Dobroceno zdravilo. Lahko ga nosite pri sebi. Nezapuštaje nikakovih hudih posledkov. Vaše prehlajenje brzo. Cena 25e. Hiter učinek. Izleče i V vseh lekarnah. 15 15 t 15 Zdravniški svet zastonj. ]! Ii w. f. Severa Co. * i! CEDAR RAPIDS IOWA ____ ___- i m y§ 1 "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Povedal mi je s tem nekaj razveseljivega, ne da bi sam slutil. Harry je skr4»el torej že na vse jutro za Swallowa; na vsak način je moral tudi misliti na njegovega gospodarja. Vsekakor je moral govoriti njegov oče ž njim ter mu je dopovedal vse natančno. Baš se hočem čuditi, da ga Se ne vidim, ko pride z Winnetouvom in jednim lovcem preko potoka. Winnetou pozdravi Hariyja na indijanski način: "Sin Rubane je močan kot vojnik od obrežja Gile. Njegovo oko bode videlo mnogo bobrov; njegove roke ne bodo mogle nositi kož vseh." Ivo zapazi, da se oziram za Swallowom po dolini, pravr mi: "Moj dobri brat naj se pomiri; njegov brat bode skrbel za konja, kterega ljubi tudi Apaeh." , Gremo skozi naraven prodor in sicer baš v nasprotno smer, kot smo prišli včeraj. Polagoma korakamo ob vodi, dokler ne pridemo t je, kjer se izliva v Mankazilo. Gosto, skoro nepristopno vejevje je na bregu; divja trta se ovija po gostih deblih, objema vejo za .vejo in tvori nekako vez med vsem. V to goščo ni mogoče priti drugače, kakor če si človek dela pot z nožem. Mali Sam korači vedno pred nami; s pastmi in orodjem obložena, mala, sključena postava spominja živo na piskrovezce v stari do~aovini. V bližini ne zapazimo nobenega sovražnega bitja; vendar pa se njegova velika čevlja ogibljeta kaj spretno vsakega šuma. Tudi gleda, da ne stopi kam, kjer l>i se poznal sled. Njegove male oči se gibljejo neprestano zdaj na desno, zdaj na levo po živahnem rastlinstvu, ktero je kljub pozni jeseni tako bujno, kot zamore biti le v rodovitnih dolinah Mississippi j a. Zdaj privzdigne nekaj dražja in spleza sklonjen pod njim. "Pojdite, Sir," me pozove Harry, kteri gre prvi za njim. "Tukaj se deli bobrova sled." Res se vije za zeleno goščo ozka, vidna Črta; mi se plazimo vzporedno z reko še precej dalee, dokler ne slišimo pol godrnjajoč, pol žvižgajoč glas. Sam obstane takoj. Glas prihaja iz vode. Sam se taikoj obrne in nama pokaže roko na ustih. "Tukaj smo," šepeče Harry; "straža nekaj sluti." Obstanemo nekaj Časa; ko se ničesar ne gane, plazimo se zopet dalje in pridemo kmalu do ovinka reke; tam se nam nudi prilika videti precejšne število bobrov. V vodo je sezidan dolg jez, kteri je tako širok, da bi se dalo za silo iti po njem. Četveronožne živa lice hite neumorno, da ga povečajo in še bolj utrdijo. Na oni strani zapazim zopet veliko število bobrov, kteri spodglo-davajo mlado drevje tako, da mora pasti v vodo. Drugi prenašajo že padla debla; v reki plavajoč jih uravnavajo, da jih pririnejo do tam, kjer jih rabijo. Zopet drugi nosijo od brega mastno ilovieo, s ktero potem zidajo; pritrjajo s ploščnatimi repi, da se bolje prime. , Z zanimanjem opazujem neutrudno delovanje teh ljubkih živalic. Zlasti pa mi ugaja krasna, velika žival, ktera stoji ponosno na jezu in mora biti za stražo. Naenkrat se obrne ta malo na stran, nastavi pozorno ušesca in zacvili kot prej. Trenutek potem je že pod vodo. Takoj slede ostali bobri; zelo me je zabavalo videti, kako se jim zlekne telo pri skoku v vodo. Pri tem udarijo s ploščatim repom po površini vode, da poči in brizgne na vse strani. Seveda nimam dosti časa, da bi jih opazoval za zabavo; ta nenaden be^r je mogel provzročiti samo kak sovražnik, kteri se jim ni bližal dovolj previdno; največji sovražnik teh mirnih in tako dragocenih živalic je — človek. Komaj je zadnji bober v vodi, že ležimo med gostim grmičevjem in Čakamo z orožjem v roki nepovabljenega gosta. Kmalu vidim, kako se maje biče v jo v vrhovih; malo zatem se prikažeta dva Indijanca, ktera se bližata previdno obrežju. Jeden ima več pastij preko rame; drugi ima veliko bobrovih kožic; oba sta dobro oborožena in nad vse previdna. Vsako gibanje kaže, da se zavedata, da sta v sovražnem ozemlju. "Z^unds!" sikne Sam med zobmi. "Lopova sta pobrala sad našega truda. Že!a sta, ne da bi bila sejala, e* se ne motim. Čakajta, lopova, moja Liddy vama dopove, čegave so pasti in kožice!" Izvleče polahno puško in se pripravi, da bi streljal. Jaz sem popolnoma prepričan, da se mora pobiti oba Indijanca brez vsakega šuma; zato | zgrabim Sama za roko. Na prvi pogled vidim, da sta Poncas. Barvan obraz mi dokazuje, da nista na lovu, ampak na bojnem zasledovanju. Zato gotovo nista sama tukaj; vsak strel privabi pomočnike in maščevalce. "Ne streljajte, Sam! Zgrabite za nož. Izkopali so bojno sekiro in jih je gotovo več tukaj." Mali možiček odvrne: "To tudi >am vidim; meni se tudi zdi "bolje, da jik natihoma izpihamo.. Toda moj nož je preskrhan, da bi šel skozi dva vojnika." "A! Jaz se spravim nad jednega, vi pa nad druzega; come on!" "Hm! Štiri najbolje pasti imajo; vsaka velja triilfpol dolarja. Veselilo bi me, če bi dala poleg ukradenih tudi svoji lastni koži!" "Dalje. Sam, predno je prepozno!" OUn Indijanca sta obrnena od nas in gledata v tla; gotovo iščeta sledove. Denem puško na stran, nož pa med zobe ter se plazim polahno dalje. Kar zašepeče prav pri mojem ušesu: "Ostanite, Sir! Jaz opravim mesto vas!" Besede so Harryja. "Hvala, jaz tudi opravim!" Po teh besedah pridem na konec grmovja; hitro se zravnam. V trenutku sunem z levico Indijanca pod brado, z desnico pa mu zapodim nož med rt' ■ ■ ■ Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr, RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem . Df. Goldstein, 134 ^ivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. f^ich,-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo Jše sredstvo v vseh sluCajib, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influcnco, pre- hlafenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25in 50. centov. F. Ad. RICMTER A Go. 215 Pearl St., New York. IKo si namenjen ter 2eoi otroki ali pa ▼ Ameriko vzeti* in voine cene na: FRANK Qitf wkfa St, New York, N. Y, ker tu bodeS naf postreien. nik vseh i Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvo v Ci&icagi, Ki.' kakav tudi rojakom po Zjed. driavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglav", 617 s. Center Ave., Chicafo. IU„ blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležalo Atlas* pivo, izvrstni whiskey. Najboija vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kef-Hiiee in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L n~T! [Tria SE DOBE v ZALOGI FBAKK WIOH STBBBT. HEW T MOLTVEKIKL . NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Canonsburgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g. JURU ŽALEC, East Pike Street, Canonsburg, Pa. Zastopnik pivovarne Star Brewing Company. (Bell telephone No. 145 R.) Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo. FRANK SAKSER 00. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO . po najboljšem navodilu, Iz najboljših rož la korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter Iz finega, naravnega vina. Kdon boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča J OSI F- RUSS 432 Sooth Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^' zmodernlm kogljldčem, 564 So, Center Aye< Chicago, lil. m + ^ Al k m Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno ______7I ________ ^ ^ prenočišče za nizko ceno. .ru.o, da se takoj zgrudi. Seveda sem bil primoran umoriti ga; pri-! Postrežba točna in izborila.^ pada rodu Poncas, in je zelo nevarno za nas, ee bi zasledili našo 'trdnjavo'. I Vsem slovencem ^ ^^ Slovanom Hitro se obrnem z nožem na stran, da tudi druzega potolčem. Tudi ta je ^ t0pi0 priporoča že na tleh; Sam kleči na njem, ovije si okrog levice njegove dolge lase, j _ 4. * z desnico zasute parkrat nož, pa ima skalp. IViailLin l-^OtOKar "Tako,'de< ko; zdaj lahko nastaviš v večnih loviščih toliko pastij, kolikor se ti poljubi. Naših pa ne bodeš rabil več." Krvav skalp obriše ob travo in pristavi: " Jedno kožo imamo; drugo si vzame Old Shatterhand." "Ne," odvrnem. , "Saj veste, kako mislim glede skalpov. Zelo čudno se mi zdi, da ste se vi spiijaznili s to navado!" "To ima svoje vzroke, Sir. Doživel sem veliko hudega, odkar sva se videla nazadnje; biti sem se moral z rdečniki tako, da jim nič več ne prizanašam. Oni tudi niso postopali usmiljeno z menoj, kot vidite!" Potegne žalosten klobuček raz glavo z lasuljo vred. Tega prizora sem navajen; -aj je večkrat kazal svojo golo, krvavordečo kožo. "Kaj pravite vi k temu, Sir, če se ne motim? Nosil sem svoje naravne la>p od mladih let z vso pravico; noben odvetnik mi jo ni mogel odrekati. A prišlo je poldrugi tucat Pawneejev in vzeli so mi jo brez vprašanja. Poten, em 8el v Tekamo, kjer sem si kupil drugo. Lasulja se ji pravi, da te«'i od l.aravne; veljala me je tri velike zavoje bobrovih kož. • Toda to nič ne stri. Nova je včasih še bolj priročna kot stara, zlasti poleti; «'e se potim, jo kar snamem. A klju'b temu je moral že marsikteri Indijanec dati svoje življenje na ta račun. Jeden skalp iri je-ljubši kot naj-lej*i debetorey.ee (bober)." Med pripovedovanjem si je nataknil zopet klobuk in lasuljo. Toda zdaj ni ča>a za take spomine in dolge govore; izza vsakega drevesa utegne pri-frčati kaka pžica ali počiti kaka puška. Pred vsem je potrebno, da se taborili*«- opozori na bližino Indijancev. Zato pozovem Hawkensa: "Zgrabite. Ram! Indijanca morava skriti!" "Imate prav, Sir! Po mojih mislih je to potrobno. Toda mali Sir naj g Lačne malo za grmovje. Jaz stavim moje mokasine na dvoje gosposkih čevljev, da bodo v najkrajšem času rdečniki tukaj." Harrv uboira; s starim skrijeva trupla; radi previdnosti jih ne vrževa v vodo, ampak skrijeva pod važami med bičevje. Ko sva gotova, pravi Sam: "Tako; to je debro; pojdite zdaj z mladim Sirom v trdnjavo in opozorite ljudi; jaz pa pojdem po sledu, da zvem kaj več, kot sta nam povedala ta dva." "Ali bi ne šli rajši vi k očetu, Sam Hawkens?" vpraša Harpy. "Vi znate uesti lepše pastij tudi vidi četvero oči več kot dvoje." "Hm; če mali Sir neče drugače, potem mislim, da moram iti; toda jaz ne bodem vzrok, če si pšica premisli in pride k vam na obisk." "Le brez skrbi, starina! Saj veste, da ne delam rad kaj drnzega kot to. kar s« mi poljubi. Vi imate že skalp. Zdaj moram paziti, da si ga jaz tudi dobim. Pojdira, 6irl" _ (Dalje prihodnjič.) Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in groeeri|o? | tako se obrni na Martin Geršiča, a 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno sobo meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih I i: obilni obisk. Iff YORK je najboljSI pro->silja-nje denarja t stor za pol staro domovino ali kupovanje pe.ro-brodnih tiketov, tam si lahko ga kakot Dnina paSa (spisal škof Fr. Barag«), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, <1.00. Mali dnhoyni saklad, v polusnje vea, zlata obreza 80c. NebeSke iskrica, platno 40«*, aOata obreza 60e. Otroška poboxnort, platno, rodeča - obreza 25c. Premišljevanje o Preav. Sečnjam Telesu, šagrin, zlata obrez«, $1.00. Preaveto Srce Janam, platno, rud. obreza, $1.00. Kajaki glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obraza, $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata iola, zlata obreza, $1.00. PESML F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Maja ter: Poeaijs. 60s. POVESTI IN ZGODOVINA. A lad in a Čarobno cvetlico, 10e. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10e. Božični darovi, 10c. Bnrska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. ■ * Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20e. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20e. ; l _ Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čndopolni pravljici, 20e. Erazem Predjamski, 15c. ErL 20c. Evstabija, 15c. General Landon, 25e. George Stephenson, oče ielexme. 40c. Golobček in kanarčdc, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Badecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c. Ivan Besnicoljnb, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15 c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanaki, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj 12.25. Marija, hči poBkova, 20e. Marjetica, 50cl Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40e. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otodb, 25«. Na preriji, 20e. Narodne pripovedk«, 3 svarikf po 20e. Naseljenci, 20e. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti- Po 20e. Nedolžnost pregajana in poveličana 20c. Nezgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tibib večerih, 70e. Ob zori, 50c. Oče nas. 50e. Odkritje Amerike, 40c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20e. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 sveski po Ste Pri Vrbovčevem Ovod, SO«.. PntMfclfe. zanimiva povest, Roparsko življenje, 20c. 15c. Sita, main Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenci šaljivec, 2 zvezka po 20e. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijski zgodovine, 25c. S prestola na moriŠČe, 20e. Srecolovec, 20e. Stanley v Afriki, 20e. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15e. Sv. Notbnrga, 20e. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zveAov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20e. * V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Znamenje štirih, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. x Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40e. Bočni angleško-slovenski in alovenako- angleški slovar, 30e. Krvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatako-angleški razgovori, 40c. N. Za nemški jezik: Grnndriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-alovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Bočni slovensko-nemškl slovar, 40c. Slovarček priučiti s« nemščine brez učitelja, 40c. Dmge: Abecednik, vezan 20c. četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40e. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35 c. Spis je, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20e. Navodilo za spisovanje rasnih piseor 75e. Poduk Slovencem, ki se hočejo liti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broširovano 80c„ vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20e. Zbirka Ijnbavnih in snnbiOnih pisem 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rcjeko-Japonske vojaka, 25e. Zemlja, 25e. Zemljevid avstro-ogrske države 50e. Zjedinjene države, 25e. Frank Petkovsek 214-218 Market Wet Waukegan, 111. priporoma rojakom svoj v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sreže grocery© po nizkih ctnali. Pošilja denarje ? staro domovino zelo hitro in ceno: v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kew Yorku. n« n Irnm v Pittsbursu' UJCIlVUIil in okolici naznanjam, da j«, za tamošnji okraj moj j 1 edini pooblaščeni zastopniK za vse posle * 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotnh do 8. ure zvečer. Frank ^P^Jbtri » nftin i Sakser. MARKO KOFALT,* 249|So. Front St.,i 8TEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroone Ustke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. 2VIi*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Gompaonla Generate Transatianilpe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA iN LJUBLJANE. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 1 "La Savoie" „ ,, ,, .................12,000 "La Lorraine" ,, ,, ...................12,000 "La Touraine" „ ,, ,, .................10,000 "L'Aquit^ine" „ ,, „ .................10,000 "La Bretagne" ................................8,0t>0 "La Champagne" ........................... 8,000 "La Gascogne" .............................. 8,000 on, 3<>,0(Ki konjskih moči* „ 25,000 „ 25,000 „ 12,000 „ 12,000 „ ,, „ 9,000 ,; „ 9,000 ,, 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Parniki od plujejo od sed»j naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št 42 Nortii Kiver, ob Morton St., N. Y. La Bretagne 7. febr. 1907 *LA SAVOIE 14. marca 1907. •LA SAVOIE 14. feb. 1906. *LA TOURAINE 21. marca 1907. La Gascogne 21. feb. 1907. La Gascogne 23. marca 1907. •LA PROVENCE 28. febr. 1907 *LA PROVENCE 28. marca, 1907. La Bretagne 7. marca 1907 *LA LORRAINE 4. apr. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. /VI« VV, Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St.. Chicago, III. CUNARDL PLUJSJO ME TRSTOM, REKO iN NEW YP r ■ ' -'1 ^ -. 11 PA CABPATB1A PABMkI IMAJO JAKO 0BSKŽKS rOKRIT 1'R^STOil \A KB0TU ZA SET AN JE POTNIKOV TRETJEGA H t ZMEDA. odpluje tz Yorka dae 5 marca. odpluje iz New Yorka dne 12. marca. odpluje iz New Yorka dne 26. marca. TTLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so naprav jeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za. tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri miši postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in The M Steamship Co., Ltd., BOSTON t JMINNEAPOLlSi CHICAGO s 136 Stat* St, Guaranty BuHdlng. 67 Dearbornfit. STATE ST., NEW YORK.