chicago, ilu Četrtek, 7. novembra (nov. 7). 1940 a rt-i-punct for —illng »t «p«dal rat« of pruvid«d for to »>ct»on 1101, Aet of Pet I, tli?, aathoriMd on Jan« 14, 1911. bkij,«kn poražen kot predsedniški v fcrtn ozifu?* Stafrje so nedavno candidat konservativnih grup Villkiejevo mašino. jli nepopolnih poročil je razvidno. da so demokratje izvolili 27 kongresni kov in 16 senatorjev. republikanci pa 110 kon-pesnikov in sedem senatorjev. New York, 6. nov. — Wendell tillkie je danes priznal poraz in čestital Rooseveltu k ponovni izvolitvi za predsednika Združenih ii«v. Telegram, ki ga je poslal looieveltu, ne gjasi: "Čestitam vam k ponovni izvolitvi za predsednika Združe-! »ih držav. Vem, da sva oba zadovoljna, ker se je tako veliko | število ameriških državljanov j edeležilo volitev. "Želim vam Mreč0, ~~Wende11 L- New York, 6. nov. — Edward * Flynn, načelnik osrednjega | odbora demokratske stranke, je, J®je I"' radiu naznanil, da je bil I loonevelt ponovno izvoljen za ^ednika Združenih držav, 1 »jil: Kar smo dosegli je več nego I*'1]16"" zmaga. Ne morem trdi-I [' (iil je to zmaga samo demo-tr,uk(i Htranke. Ta je odločitev |*r"mne večine ameriških držav-| wt»\ brez razlike na grupe, ele-ali poHameznike, da se ■°ra Hitika, pričeta pred sed-■imi i«ti [KHi vodstvom Roose-nadaljevati. On je previd-vodil ameriško državo skozi JJfje. ki ho zajeli ves,svet, in [Sr"hL0 mu je dalo zaupnico. ko "'> volitve končane, mo-r" lK>zabiti na vse fiude berfe-'rrečene v volilni kampanji f?nkLlln «» Hoosevelt je pred-P",,k v ne dežele. Prepričan a!« u,r bodo oni« ki "O P«1-Wilikieja v volilni kampa- f pridružili RooaevelUi in mu Jp^Lv na|K>rih, da Amerika r*™«' Proč od vojne in izveje jr™*! ekonomskega napred- CLKi postavil deželo na pot ^■»rfield, IU, 6. nov.—Har iL", "'rahejr, demokratsk g^^t za govemerja. je da-Jizrial poraz. Zmagal je ne-[fjl^^ki kandidat Dwlght kateremu je Hershey k '"Ui. Greenoea večina ane- 2*0.000 glasov. a^"1 je tudi Wayla*4 repubUkMHM kandidat Almazan, ki se nahaja v A-meriki, je začel novo kampanjo proti generalu Manuelu Cama-chu, ki je bil proglašen za zmagovalca pri predsedniških vo> itvah. On je bil kandidat revolucionarne (vladne) stranke. Almazan vztraja pri trditvi, da je bil on izvoljen za predsednika Mehike. On dalje pravi, da bo zasedel predsedniški stol na 1. decembra. Tajna navodila so bila izdana Almazanovemu "senatu" in kongresu", ki sta bila tajno formirana 1. septembra. Alma-zanov\ pristaši so zlasti aktivni v državi Guerrerii v kateri je bil rojen general. Ti so zdaj naznanili, da so bili že storjeni koraki glede proglasitve Alma zana za predsednika Mehike 1. decembra, na dan, ko se konča termin predsednika I^azara Cardenasa. mmmm f • ospešitev produkcije v Angliji Mobilizacija vseh sredstev naznanjena .J -1 N I London, 6. nov. — Anglija bo začela kampanjo, katere cilj je pospešitev produkcije orožje in bojnega materiala in reorganiziran je administracije, v katere x>dročje spada kontrpla živil, živilski minister je išjavil, da bodo vsa sredstva upre že na za dosego tega cilja. Delavski minister Ernest Re-vin je v svojem govoru pred množico 9000 delavcev v Tflid-andsu naglašal potrebo povečanje produkcije. Pozval je delavce, naj napnejo vse sile in se maščujejo nad Nemci, ki so ubili njih tovariše v letalskem "blitz-riegu". On je tUdI napovedal, da bo Anglija presegla nemško produkcijo v prihodnjih šestih mesecih. Medtem, ko je Bevin apeliral na delavce, so se slišale pritožbe ndustrijcev, ki so povečali svoja podjetja, glede pomanjkanja izurjenih delavcev. Pozvali so Be-vina, naj stori korake in prisili < elavce v sprejetje dela, kjerkoli ie potrebno. Listi so zagnali proteste zaradi pomanjkanja premoga in pozvali avtoritete, naj nekaj store pojasnile da je za pomanjkanje premoga odgovorna slaba trans-portacija v nekaterih krajih. Vojna paralizirala francosko tekstilno industrijo ■washington, D. C., 6. nov. — Poljedelski department poročfe, da je evropska vojna paralizirala francosko tekstilno industrijo. V Franciji je imela Amerika drugo največje tržišče za bombaž pred vojno. Nekaj tekstilnih tovarn v okupirani Franciji je obnovilo obrat, toda zaloga bombaža je pičle in obratovale bodo le nekaj tednov. Večina tekstilnih tovarn v severn Franciji počiva. Le mal de tekstilne industrije je v neoku-pirani Franciji. Skoro vse zaloge bombaža v pristaniščnih mestih okupirane Francije so zasegli Nemci, ali pa so bile u-ničene v požarih. Porast narodnih dohodkov v Um letu New York, 6. nov. — Hamil-tonov institut je nepovedal, da bodo narodni dohodki v tem letu presegli $75,000,000.000, kar pomeni da bodo nejvečji od ' 192«. V slednjem / letu so znali $82386,000,000. Preteklo italijani na- Ipadu jugoslo- | VANSKO MESTO! Devet oseb Jbitih in 35 franklin d* roosevelt, ranjenih ITALIJANSKE ČETE OBKROŽENE Velik razmah jeklarske industrije Tovarne obratujejo s polno paro Waahington, D. C., 6. nov. — Jeklarska industrija je ponovno povečala produkcijo. Po poročilu Ameriškega železarskega in jeklarskega instituta, ki je bilo pravkar objavljeno, je pro dukcija dosegla 96 odstotkov kapacitete. Pred dvema mesecema je bila 96 odstotkov. Ker so od časa do časa potrebna popravila plavžev, je nemogoč o-brat s polno kapaciteto. Neka tere kompanije morejo .rabiti staro opremo, ker ne utegnejo postaviti nove maSinerlje zaradi zahtev, ki se nanašaj* na naročila v zVezi s programom ^arodne obrambe. Tekstilna In druge industrije tudi preobložene z naročili. Vojni department j* naznanil, da je dal tekstilnim kompani-jam naročila v vsoti $97,000,-000. Samo American Wooien Co. je dobile naročilo v znesku $11,600,000. Vojni department je sklenil pogodbo z Meste Ma-chine Co. v PitUburghu, Pa., glede izdelovanja cevi za topove, Lansdo#ne Steel t Iron Co., Morton, Pa., pa je dobila naročilo v vsoti $17,283,760. Ta bo izdelovala naboje. Bitolj, Jugoslavija, 6. nov. — Italijanski letaki ao dvakrat napadli to mesto s bombami. V prvem napadu so vrgli devetnajst bomb, v drugem pa tez sto. Devet oseb je bilo ubitih in 36 ranjenih. Napada sta popročila paniko med prebivalci. Na ulicah jp bilo polno ljudi, ko ao pričele padati bombe. V drugem napadu je nekaj bomb treščilo na središče mesta, železniško postajo in glavni stan vojSške divizije. Stotnik Varle, pomožni komandant divizije, je bil ubit. Dve bombi sta padli v bližini poslopja, v katerem je poročevalec ameriške časopisne agenture United Press naAel zavetje. Militaristične avtoritete so po napadu odredile t potemne vanje mesta. Čeprav je Bitolj na nevtralnem ozemlju,* jfe polovica od 33,000 prebivalcev zapustila mesto. Italijanski konzul je po telefonu vprašal svojega poslanika v Belgradu, ali naj zapusti Bitolj. Odgovor bil, n^j ostane, poleg tega pa je dobil zagotovilo, da nadaljnjih napadov na mesto ne bo, * Belgrad, 6. nov. — Avtoritete so izjavile, da še niso ugotovile identitete letal, kl so metala bombe na Bitoljt ki leži v bližini grško-italijanske vojne cone. Angleški in grški, diplomatje so takoj zanikali odfetfvorneet, do-čim so Italijani Izjavili, da so Griri napadli Bitolj. Grtfki poslanik Raoul Rosetti je takoj pobi) obdolžitev. Imenovana je bila poeebna komisija, da uradno ugotovi identiteto letal, ki so metala bombe na Bitolj. Pozneje je bilo objavljeno uradno naznani lo, '"da bo Jugoslavija nastopila z orožjem in vsemi drugimi razpoložljivimi sredstvi proti napadalcem." Atene. Grčija, 6. nov. — Grški brambovci, ki se srdito bojujejo proti Italijanom na fronti ob gr ško-albanski meji, so dosegli nove uspehe. Poročilo iz zaneslji vih virov pravi, da grški topovi bruhajo krogle na italijanske pozicije pri Korici. Grki so raz-bili komunikacijske sveže med glavno italijansko armado in 30,000 italijanskimi vojaki pri Korici. Grki so obkrožili td"*llo in preti JI uničenje. l prvi predšednik Zdruienih dršav, ki j§ hU m ogromno veHno uvoljeu trvtjit. Voditelji unije CIO spoznani za krive New York, S. nov. — Trije voditelji unije čistilcev oblek CIO in štiri ženske so bili na obravnavi pred sodiščem spoznani za krive zarote in požiga tovarne In trgovin Kent Stores Vežhanje norveških K - letalcev v Kanadi Norveška zastava nad taboriščem Toronto, Ont., Kanada. 6. nov. — Norveška zastava bo zavl-hrala nad novim vojaškim taboriščem, ki bo s ceremonijami otvorjeno prihodnji teden. Tu Ne bodo norveški sinovi vežbali kot vojaški letalci In potem bo-Jevali proti Nemcem, da Iztrga jo Norveško iz Hitlerjevih rok. Ze vežbenje se Je že prijevi lo 318 prostovoljcev. Njih imena niso bila objavljena, ker imajo skoro vsi sorodnike na Norveškem, ki bi gotovo trpeli posledice nacijske strahovlade, če bi bila Imena prostovoljcev objavljena/ Poleg Norvežanov so ae priglesfll kot prostovoljc tudi Danci In drugi, ki so pri šil v Kanado iz škandinavskih držav. "Stotnik komandant tabdrišča, je dejal: "ml imamo dovolj denarja in pravkar smo prtjeli več bojnih Jugoslavija se upira ostšcu Izjava angleškega zunanjega ministra liondon, 6. nov. — Zunanji minister Halifax Je včeraj v zbornici lordov lijavil, da je Jugo-slavfja zavrnila gotove zahteve osišča Rlm-Berlin, obenem pa je izrekel upanje, da se bo še nadalje uspešno upirat* pritisku Nemčije ln Italije. "Uverjen sem, da bo Jugoslavija odločno odklonila Vse zahteve osišča, kl so v nasprotju s njeno neodvisnostjo," je rek«! Halifax. On je dalje rekel, da Je z veseljem sprejel na znanje zagotovila bolgarskega kralja Borisa v parlamentu, da bo'Bolgarija branila svojo neodvisnost. Odobraval je tudi govor turške-ka, predsedniks Ismeta Inonuja v zbornici, v katerem Je dejal, da se Turčija ne bo zapletla v vojno, toda ostsla bo prijateljica. Grčije in Anglije. "Pohvaliti moram pametno In dalekovldno politiko turške vls-de," je dejal Hallfaz. 'Turčija Je močna trdnjava proti agresiji. Mi prav tako zaupamo Turčiji kot ona nam." _ Hallfax je tudi aHIral na vlado poražene Francije, naj ne izda Velike Britanijo. Poudaril Je, da Je Anglija že zavrnila več nemških ponudb glede sporazuma na račun Francije. Domače vesti Is Clllcaga Chicago. — Dne 6. t. m. je v okrajni bolnišnici umrl rojak Frank Rutar, star 69 let in doma iz Markonca (na Primor skem?). Bil je mizar in zadnja leta je stanoval v Lyonsu, svojo delavnico Je pa imel na oglu Des-plalnes In Ven Buren v Chicagu. Njegov pogreb se vrši v Četrtek is 2efranov»ga pogrebnega zavoda. — Poroke: John 8u- anglija pripravljena na dolgo vojno S t Premier Churchill obljubil pomoi Grčiji NOVI NAPADI NA LONDON liondon, 6. nov. Premier VVinston Churchill Je včeraj Isj javil v parlamentu, da bdsta morda 1943 in 1944 odločilni leti v tej vojni, "ako sovražnik ne bo prej kapituliral." V svojem govoru je svaril prtd optimizmom in pesimizmom ln naglasil, da je Anglija pripravljena na dolgo vojqo. Premier Je rekel, da je storil potrebne korake za največjo'mogočo pomoč Grčiji v njenem boju proti Italiji. Anglija stalno Utrjuje obrambo doma |n trenira veliko armado za bojevanje na evropskem kontinentu, poleg tega pa je pospešila produkcijo orožja in bojnega materiala, da tako nadomesti iz-gube. ' Churchill Je dejal, da Je bilo 14.00J) civilistov ubitih in 20,000 težko ranjenih od začetka nacij-skega letalskega "btitzkriega". Izgube v Londonu predstavljajo 80 odstotkov. V nemških letalskih napadih na Anglijo je bilo samo 300 vojakov ubitih. Premier je kritiziral nevtralnoet Irske v tej vojni ln izjavil, da angleške Izgube na morju ne bi bile tako velike, če bi Imele angleške bojne ladje, parnlkl in letala oporišča na irskem zakona. Smrtne nesreča dečka J o 11 e t. — La verne Stukel, enajstletni deček, je 6. t. m. izgubil življenje v bližini svojega • orna, ko je hotel skočttt na onjski vos s smetjsm in je pa-el pod zadnja kolesa. Nov grob v Arkansaau ClarksVille, Ark. — Dne 2. novembra Je v Altuau, Ark., uuvomi/r« jp v rtiiu^u, — —----* , . 7 umrl George KokalJ, atar 70 let flrsne sgresije. Zsloftno Je to, n rojen v lestencu pri Predvoru k" w vl»d» v V chyju v tem na Gorenjskem. Bil je član druš- momentu pogaja siHitlerjem gle-tva 150 SNPJ In v Ameriki za-koo^aclje s Nemčijo, kl ho-pušča ženo, šest sinov, tri hčere, Plaviti nov red v Evropi. Anglljs Je ostala sama, toda kljub temu bo pomagala Grčiji Inc. na Long Islandu. Ti sojita) it Amerike Zdej potre-Alesander Hoffman, Frank Pa- bujemo mnogo prostovoljcev, k lenno, Solomon Pelish, Peerl « hočejo boriti proti Nemcem Spivack. Norma Rimland. Rita j Upanje je, da se bodo prijavil Isto so znašali $09,378,000,000. Dem bi U in May Malachowski. \ velikem številu. Pomanjkanje premoga v Franciji Avtoritete priporočajo stednjo Periz, fl. nov. — V Franciji je nastalo veliko pomanjkanje pre moga s prihodom mraza. Skoro vsa skladišča premog« so iz* črpan«. Mnogo poslopij In u redov !je brez kurjave In ljudje zmrzuJeJ6. Avtoritete so zdaj objavile načrt glede delitve premoga v odmerkih, toda nakaznice še ne bodo kmalu izdane. Potežkoče v prometu, so ustavi Is dovašenje premoga. V Parizu bodo delili premog po funtih, ne tonah.' Družine s tremi člani bodo dobile 110 funtov premoga, s štfrlml In petimi 1«A funtov, s šsatimi in sedmimi 286 funtov, z osmim in devetimi 320 funtov, one. ki imajo v#rf članov, ps bodo dobi-le 430 funtov. Poaest nakaznice ne pomen da bodo oni, ki Jih imajo, dobi premog. Vse zavial od zalog premoga in transportaclje.. Av toritete so zdaj apelirale na prebivalce, naj štedijo s premogom Itlrl brata in tri sestre. Vesti Iz DstrolU Detrolt, Mich. —4*avliiia Pla-hutnlk, članica društva 121 6n-»J, se Je morala v šestih mesecih že drugič podvreči operaciji. Miloe Žrlmec, tudi Član omenjenega društva. Je bil operiran H. P. General Hoapitalu. —-Znani Herman Rugelj, član društva MU SNPJ, je pri umivanju oken padel in si Je poškodoval hrbtenico. ~ Ella MaJer, člani- ^a ?rl"t*n,*nA Jf^j!* ca društva 584 SNPJ in hči po- rnuneira Franka Jiostnika se ie London, Liverpool In znanega r ransa jiosinisa, s« je u____m^—al- tw.mtw. inErNJi iobk mZe: J* ChurohUI .»kljufll .voj govor, Jo leno Mary Lučlč za ločitev ■UIIIVI MIIWYMI| IMj All|ll* Ja rabi irske luke v operacijah proti sovražniku. 4 Premier Je ožigosal italijanski napad na Grčijo. "Nove sšhteve so nam bile stavljene kot posledica Italijanskega napada ns Grčijo," je dejal. "Italijanski diktator Je v zadregi zaradi koketiranja med Lavalom in Hitlerjem napadel malo, toda slavno ln nesmrtno Grčijo, Francija In Anglija sta Ji obljubili pomoč v slučaju, da postane žrtev neprovo- v vseh ozlrih. Mi smo še ustanovili pomorske in letalske base na Kreti, naši letald pa uspešno bombsrdlrajo militaristične objekte in mesta v Južni Franciji." Angleški letalci so včeraj ponovno napadli s bombami nacijske 'Nnvazljska oporišča" v Franciji. Tarfa bomb so bila Doulogne, Calats in druga fran- morala jsidvročl operaciji. milkie je Morganov zaveznik Tako trdi glasilo ruske komunistične stranke Meserslde. Nemške bombe so padal* tudi na škotska mesta in na Južnovzhodno Anglijo. Ilerlln, 8. nov. — Vrhovno po-veljatvo pravi, da ao nemški letalci vrgli sinoči in danes sju-t rs J <*ez 1600 bomb na London in druga mesta v Južnovzhodni Angliji in na Škotskem. Uradna časopisna agenture DNB poroča, da so nemški letalci bombar- * dirall železniško progo, ki spaja liondon s Houthendom, ob ustju _ reke Temze. Bombe so povsroči- Motfkva, 6. nov. — Pravda,___JHL uradno g I a si I o komunistične le ogromno škodo. Dalje so bom komunistične stranke, Je obje- be pedsl* na letalske base pri vila prvi uvodnik o smeriških VVattishsmu In Fordu. predsedniških volitvah, v kata- ..... rem pa ne omenja K«KMievelta, A a* *__I!ai«-1l rioi im i»ihvi O wilikHu, "da je Amnestija političnih velik trgovec, bankir in indus-trljec In Ima tesne zveze z Mor-ga novo finančno hišo." Normana Thomasa lm|M.rlja Je bilo pomllnAče |K> an la na atran z besedami:r Ii, Jiuu«iw u#niw«%/ -Politični vpliv s M M m«I l#U; fijH. . ■ j/ »uUerlpOMi r»u»: f«r (lir Unlurf Huu« .»d C*n»4a I«*« iwr r**r. ( »n.l CtMru I7.M l»*r »Ur. rurricn wmnirt.-* *M,mr y«ir. l»l .l^kuv i« iuTk^v « ur K *<1<>-' lit^«ro. « *r»*io U » »lu4«iM. t« te pHkAil Mlt*ilM>. " ft ASvrrti«U>ir r»lo mir*n»Mri»t.~ M«nu~r»pt« of eommunl-«imI un»*HciU«i «rO«U« vM «m* bo ninrMS. Otb«r MNiMripU. »urfc m »torU«. pl»r«. i«*«-, •»«., wlll bf rrlurt..* 4» Miultr only wh»n M«Mip>>iMMl by «nd «(«mp«d •■»»u«,. ' • : . ' ~ N«*Uv m *M. k»r IM * * pkohveta «•57 M Um. l^m na Waterloo iti na kateri bodo predvajane tudi zanimive slike rz Jugoslavije. Ko Mlin prišel prejftnjo soboto z dela, me je čakalo priporočeno pWmo i»r. Jakoba župana, g), odborniku SNPJ iz Chicaga. Med drugim tni Je pisal: "TW mesecem sem ti pojasnil, da je ideja spojitve dveh »tarokraj-skfhTfAmov nemogoča. '(Jaz sem ga Vprašal tu dva filma ta nafto društveno torrredbo.) fcanes ti sporočam, da je Ideja iavedtfiva, tudi le 4a en sam veder . . >{ 'Pismo mi pokaže «ena, ko sem prišel ob polšestih popoldne z iti*. Kaj haj storim ? Nocoj se moram fcripravfti tia v verdale, M. nov. pa je priredba našega društva 58 . Takoj pošljem piimo iosephu t>UW»u z navodilom, kaj naj stwi, ker Jakob hoče imeti odgovor v pon-Wdk čer. ^ože mu je odgovoril, da mi telimo, da pride in nam kaže slike. V pondeftek zvečer sem pisal gl. uradu, naj takoj opremi Jakoba s filmom S. N. P. J. in projektorjem. Se nikoli niaem prejel tako hitrega odgovora in zadovoljivega. Tako bo ustreženo .našemu vse"svoje življenje za stvar. O-glejmo si samo naše dom^e prerekanje in filozofije o vladarju, pa bomo prišli.do spoznanja, kako na razrušljlvi podlagi stoji naše delo. Seveda, tudi to ni nič.novega, kajti zgodovina nik, da se bo bolj vrtelo. Priče- j ntarega Rima nam pove^ nekaj tek točno ob 7. uri. Člani, v ne- Učnega. Za časa senatorja Ti-deljo dopoldne ob 9:30 pa ^l-j^^^r M njegovim dite na sejo društva V bol. Upam, da sem vam glavno gled samo Uiti, ki je preživi po delavcev s svojo Ustavo To-(loigo vrsto let in se je zanimal Jiko delavstva še nisva videla ... a /\ ---* \riAt » oa Ira i ua Ui VdA razložil, vi člani društva 68, kakor tudi drugih društev in ostali rojaki pa storite svojo dolžnost. Posebno naj »pomnijo na nas oni, katerih se spomni tudi naše društvo in napolnite dvorano. Potem pa bo ples. Na svidenje v nedeljo. , Frank Barbič, 53. Veselica Vipavskega raja ^Jleveland. — Društvo Vipavski raj 812 SNPJ priredi jesensko veselico v soboto zvečer, nov., V Slovenskem domu na Holmes ave. Vas pr^v prijazno vabimo vse člane in članice kakor tudi ostalo občinstvo in sosednja društva, da nas posetite v veiikem številu. VipavČani a-H 'NSešnjarji" pridno obiskujejo tudi druge priredbe in piknike, »pldh so povsod navzoči, zato nas tudi Vi obiščite. Zabave bo dovolj, da se bomo lahko-otresli revmatizma in tudi kurja očesa bo&o odletela. Postrežba bo dobra in vstopnina samo 25c. tprej svidenje v soboto zvečer. Loutoe Cebron. nadzorstvom zaključili zborova-rijel jih je senator opozoril: "Prijatelji; čas smo izgubili.1' Tjo velja tudi za nas, kadar se prepiramo in bojujemo za demokracijo, ker je še toliko ljudi, ki niti ne vedo pomena demokracije. Ppmeni ljudovlado ali moč ljudi. In če je ljudstvo združeno, je nepremagljivo. Naša glavna stvar pa ni to, ds *mo in ostanemo nepremagljivi, niti tedaj ne, če stojimo na nepravi in nepravični podlagi za lasten obstoj in napredek. In tako tudi obstoj ni napredek c^le človeške družbe. Torej kakor smo "democra-cy" tako j»mo tudi "cosmogra-cy". Sloviti etimolog pravi o kozmokraciji takole: "CČsmo-cracy to be defined as the sci-ence of peace." Frank Pleiko. Uspešna trgatev in zabava SpringfieM, III. — Vinska trgatev v korist doma je bila ze- —T I, lo dobro obiskana. Se celo iz članstvu, W bo lahko videlo tudi Milvvaukeeja in Chicaga »o bili slike iz rodnih krajev. Predva- med nami> Mnofiro jih je bilo tu-jana bosta dva filma: jednotin dj drugih narodnosti in « trgat-in Cunardov6 linije, katerega je vy0 mnogo veselja. Viničarji z* na» izposioval br. Zupan. V sn ViničArke »o bile zelo zaposle-pismu on pravi, da »o slike či- ^ Najboljši grozd je odnesel ste in zanimive. Videli boste tudi br. Zupana, snemalca jed-notinih slik, ker jih bo on sam predvajal in tolmačil. Vse, kar bo društvo storilo, je to, da pla-ča vožnjo, ker vsega ne moremo pričakovati od jednote, in slikarja. Ce nam Iji poslali samo slike, bi morali pa tukaj plačati operatorja in projektor. To-rej se v imenu društva že sedaj zahvaljujem Jakobu in jednoti za uslutfo. •'Kdo pa je ta Zupan?" bo mogoče vprašala Micka al^iiojze Fant je precej velik in baje močan kot Samson. Rekli so, da je bil v vojni in da je ob Soči sabljal "polentarje". Pravijo tudi, da je bil poročnik v avstrijski armadi, kar je nekaj več kot trobentač. Marsikateri, ki hoče mene učiti slovenščino, bi moral* sam k njemu v šolo. In ne samo on, marveč tudi njegova žena Katka lahko pokaže našim naobraženim, kam se postavljajo pike in vejice. Pa saj ste Že čitaii njene povestice in pesmice in ste lahko sami presojali. Njegov oče, mislim, je bil že leta 1876 poštar v državi Illinois, pozneje pa se je vrnil v Belo-Jkrajno. Frank Ilersich iz Virdna. John Goršek ttl.lfl njegovi muzikan-tje pa so igrali, da nam je bilo pošteno vroče. Vsem najlepSa hvala za udeležbo in pomoč. Ne pozabite, da je prihodnjo nedeljo, 10. nov., domaČa zabava kluba 47 J&Z tudi v domu. Prične se ob 8. pop. in zabavali se bomo pravijo domače. Itfra1 li bomo tudi "bingo". Prijatelji In somišljeniki ste vabljeni na veliko udeležbo. Vstopnjna prosta. Jo«. Ovca. Dobili sneg Ročk Springs, Wyo. — Danes so nam bogovi pbkazali, da bo zopet bel sneg. To pomeni, da bo Roosevelt izvoljen. Ce se to skupaj. Vidi se, kaj se je vse zgodilo zadnja leta pod Roose-veltovo administracijo. Ako ga iajgubimo, bomo korakali nazaj v Hooverjevo dobo, v gladovne vrste. Delavstvo ima sedaj vsaj nekaj pravic, prej jih ni imelo nič. Po trah urah ogletluv^uia parade sva se naveličala, nakar si Ogledava mesto, k^r drv^gi (j^n sva namecpvala naprej proti J<*-lietu. Kei etn, da se mi je mesto Kansas City precej dopadlo, kar sem ga videl. DrUgi dan, 3. sept, sva »e odpeljala naprej. Takoj po prihodu v drŽavo 111. se nama je dopadlo. So lepe kmetije in hiše in na pogled se ti vidi, da je boljše gospodarstvo kakor v Kan^su. Ker gc nama ni mudilo, sva si ogledovala krasoto in uživala, ker v Coloradu ne vidimo ravnine. Po dveh dneh dospeva v Paru, 111., kjer imava stare prijatelje. Ker sva tja dospela zvečer, sva opisko mimo prikorakala grijpa za gru- Svlvlo dTastro. brazilski poslanik ns (M leve na de^no: šiva. In polkovnik Ftilgenclo Hntlita, novi predsed nlk Kuhe. sva ostala štiri dni in bila lepo postnežena. Težko je bilo slovo kajti mogoče se več ne vidimo. Hvala lepa Janovim za gostoljubnost. Naprej proti Chicagu kamor dospeva hitro. Obiskala sva gl urad SNPJ, stanovala pa pri Bergerju. V uradu so nama raz-kazali prostore, toda za pogovor niso imeil časa, kajti bili so zaposleni vsak na svojem mestu Zanimivo je bilo poslušati br Bergerja, ko je pripovedoval svojih vtisih iz starega kraja. Obiskala sva tudi Slovenski de lavski center in se sestala Charlijem Pogorelcem, ki je naju povabil na dom. Ančka je pripravila okusno kosilo, popoldne pa naju je vodila po mestu, kjer sva videla različne zanimivosti zvečer pa je mesto razkazova Charlie. Ampak vzelo bi par mesecev, da bi si človek ogledal vse zanimivosti Chicaga. Drugi .dan pa se je na naše veliko presenečenje pojavil iLouis Jan iz Peruja m -jk>tem naš vodil po Chi cagu V Chicagu sva ostala tri dni in le prehitro je prijel čas, ko je bilo ttfeba zepet naprej proti Clevelfindu. Posloviva se od prijateljev v. Chicagu, se z*hvaliya za gostoljubnost in odrineva proti Cievelandu. Vpziva se mimo lepo itrejenih kmetij in škozi mesta. Ponelcoa je izgledalo, da so veli)^ industrije. Po dvP i tve hrane in živilskih kart sa7o ' ^ vojno. Pri nekaterih plemenih . ki i pa to uvede vedno, ko lov ne uant. pluj plemena zbere vso hrano v svojih kočah komur ki dobi določeni obrok hrane, pLj odstriže čop las. Dokler mu ne zr^tejo nj lasje, nima pravice do novega obroka p/ so v spominu živilske karte, ki so jih J centralne sile v svetovni vojni Zavrnil blokada je bila tedaj to, kar Vi Eskimi J Malokdo bi si pa mislil, da živilske karte so nekaj novega, ampak da so stare 30(M) i Možno je, da so še starejše, toda pi^na u dovina ne sega o tej stvari dalje v nrosU Okoli leta 1100 pred Kr. roj. se je kitajski! sar Cau boril proti vojskovodji Cangu i( Čas je v njegovi deželi nastopila poplava je bil prisiljen, da izda neke vrste bone razdeljevanje oziroma prodajo hrane, p« valci so dobili lesene pločice, pobarvane s sebno barvo, ki »o jo znale mešati samo obla. Te živilske "karte" so dajale pravico do d( ~ čenega ^obroka hrane, j Ko so se Grki borili proti Perzijem, je . stalo okoli leta 4S0 pred Kr. roj. pomanjkar življenjskih potrebščin. Leonida je odre< da imajo borci, ki branijo domovino, tudi p^ vico do večje količine hrane. Cim boljši je I kdo borec, večji obrok mu je pripadal. Da (»e ta medsebojni odnos uredil, so vzeli za rilo metanje diska in kopja. Kdor je vri disk ali kopje preko določene daljine, je do) trak iz pergamenta, ki mu je dajal pravico večjega obroka. V vojVii med Atenami in Sj to za nai^oblast v Grčiji so Atenci uvedli n bone, ki so bili iz marmorja. Na njih je b| naznačeno, za katero vrsto hrane veljajo. [ lilo se je v določeni dobi na ta način, da vsak državljan prinesel ploščico za u»trezij< predmet. Ki}kor vidimo samo iz teh par primerov najstarejše zgodovine, so se ljudje morali tekati k sistemu racionalizacije prehrane, 4ar so se zalqge skrčile. Danes imajo v Ne čiji gotovo do najvišje mere izpopolnjeno ganizacijo preskrbovanja. V svobodni trgo^ ni morete dobiti samo krompir in zelenjav Vsi državljani so razdeljeni na pet kajegor tri za odrasle in dve za otroke. Pri odras se odmera ozira na način dela, pri otrocih na.starost. Živilsko karto dobi vsaka ose posebej. .Živila sama so razdeljena na k skupin. Vsaka od njifc ima svoje posebne la te v posebnih barvah. V positfniezite ,skupi spadajo slični predmeti pr. sveže mei klobase, suho meso),1 ki se morejo med seb • zamenjati ali dopolnjevati. Mleko dobiva lahko samo otroci. Zaloge so bile takoj pi mesec vojne popisane. Pravijo, da bodo! dostovale, dokler bo trajala angleška blokm Zaradi boljšega pogleda v razmere priniu mo nekaj številk. Hrano računajo v tedensk obrokih. Kruha dobijo odrasli povprečno ' dan z ozirom na kategorijo od 343 do 686 otroci od 157 do 243 g. Mesa dobijo odrasli i 71 do 171 g, otroci od 36 g do 71 g. Ker mn gi gospodarji živine nimajo sami krme, tel več jo morajo kupovati, so uredili tudi to vpr šanje. Sem spadajo špediterji, kočijaži. oi ki redijo svinje in dr. Uvedli so karte za kr ve, konje in svinje. Tudi psi in mačke ni pozabljene. Zadnje so najbrž zaradi tega pi sil jene, da so se vrgle z večjo vnemo na miši. Sonce, solata in naše telo Nikomur niso dobrodošli prvi znaki sur nja. Temu se pojavijo prej, onemu pozne vsakemu pa prehitro. Pogosto pa se zgodi,J človek predčasno ostari v toliki meri. rta m ramo to smatrati kot nenormalen poja^ deti pa je treba, da si človek sam me n ji svojo navidezno starost. Tvoje lice je m grafija tvojega življenja. Človek samega sebe pogosto preveč zanem ri. Posledica je nepopravljiva, pr časna ostaritev. T.Kedaj se postaramo^ TW ko . zahtevamo od našega telesa oz na* j več nego nam zmore dati. "J samo to: v poletju smo dali naš, ko* n nsj mu telesu mnogo. Telo smo rvgiMmj. p« sto okopali v sveži vodi, kožo smo čili. masirali in mazali »raznimi » vo redilnimi kremami. Cim konča kqpanje, solnčenje in vf * ^ zvezi, to je za kožo in telo toko M ^ da ga sicer prenese, toda ^ ^J večji postaranosti nego b. bilo Zato ne smemo z negovanjem tako na mah končati. Najprej i■ ^ padlo kopanje v naravi, dolgo pa lan p jo še zračne in sončne kopel;, »kof m*. masaža. Posebno priporočljiv- J. ^ suhimi, seveda ne preostrim, kr* Ije dnevno drgnjsnjetelesa ^ vedo, vsekakor pa sev^e nnpoalorf vadba, katera neverjetno yM° P^-^ gibčnosti In mladostnemu izrszu i ^ Velike va*«* P* * ^ ^ na* zdravnik pravi, da jeu vti trebnejša solaU. in sicer sow sočivja Weinber*Ker iz Za tas in v dokaz resnice so prinesli a seboj legitimacijo Striže skega in nekatere druge predmete. Neki drugi kmet u bližnje vasi Medaka pripoveduje, da je bil približno ob istem Času, ko se je dogodila nesreča, v gozdu in naenkrat začutil v zraku vonj po bencinu. Ko so kmetje prinesli te prve vesti v Gospič, so se podali na kraj nesreče orožniki, ki so potrdili, da je pripovedovanje kmetov resnično. Ob eni uri> popoldne v petek je na Čistino Rudice komisija, Kakor vse kaže, je silen vihar I zanesel letalo proti Velebitu in I Slovenije besta o* Eri Sv, Martinu ob Muri, tik ELd dravako banpvino in Evino Hrvatsko, je že mnogo f!bratoval premogovnik, ki je » j vse Medmurje in deloma Prlekijo s kvalitetno do-,rjavim premogom. Obrat a majhen in kapacjteta ja bi-dnevno po 3-4 vagone. Ker j precej, okrog 30 km, od- < ,,' d želeniiikfc postaje Ca- W To odvažali premog ve4i- Wo so sestavljali s^ski «a- . tovornimi avtomobili Štefanovi, šef Doma na- ... ' rodnega zdravja dr. GradiČ^ik, m,' .t na i« Hn«npla areski zdravnik Hogler in ko- kr8tkT ti™ <>rožniške <^ete Se kil. da so našli pri tem premo- U k so» takoj odpra- Ciku nova ležiščavili tudi orožniški kamion, ki je Jdo 150 cm debele, ki Jv dolino, gjgjo komaj 10-1$ m P(Hl nSIpaot^ i^nfeVto, nekaterem JS n .tS^R - mogel spustiti, Zaradi godila na 10 vagonov dnev-k ^^ fri premogovniku gradijo tu-Mestcr nesreče je oddalje-ITktrično centralo, ki bo »> odl najbližje ceste dve ur, m ujkrajšem času gotova, tako, M^oda in je težko dostopno jft rudnik in še okoliškiD^* MfeaC j, elektnficiram. Petroviča še deset oseb, in sicer: Viporedno z iskanjem premo- Zftgrebgki odvetnik dr. Miroslav nadaljujejo tudi z iskanjemU^^ 8 8oprogo Nado> rojeno Mt V okolici Selrfc, v nepo- F€ri6ev0f švicar8kj književnik rinibližini Sv. Martina ob Mu- dr . Wa,dhauaen % ^no, tajnik vrtajo v zemljo m IMOjO fraiM;p^w poslaništva v Beo-Gradijo tudi nov velik pe- du Maurico Peyregne, zagreb-^^^"ovintelke ce- ški iaatnik veletrgovine z u« ki vodi proti r^njiLfendavi. nj€|n Albert Hartmann, lekar--V*e to nam priča, da je naše1 urje bogato i\& prirodnih. ^ ga ,nž Mira R^nt^r jih in bomo verjetno v do- L Zftgr£ba> 22 letna absplvent-. em časuodkrili ftc»nova le- k trgovske akademije Vita h najraz icnejših važnih in » (&nH£rj€Va |f Ljubljane, in enje potrebnih prirodnih za- kftkor ^^ «Vreme", še ena oseba, in sicer otrok, za katerega pa še ni dognano, čigav je bil. draginja ro uničila malega in srednje iga človeka Tudi v letih rfajhujše gospo-Idarske kriie mali in srednji člo- Ne, bila sem v desetih trgovinah, pa ga nikjer nimajo." "Ce hočeš, ti ga preskrbim 10 kilogramov," de ugledna gospa svoji tovariiiči, katere mož je samo navaden uradnik. Takšen razgovor je gotovo zanimiv in še posebno značilen za današnje "pomanjkanje" sladkorja. Včasih smo rekli, da moraš imeti za dosego službe "pro-tekcijo", sedaj jo moraš pa že imeti, če se hočeš najesti koruznih žgancev. Poleg vsega si zamislimo krizo tekstilne Industrije v Mariboru, ki grozi uničiti 7000 delavcev in njihovih družin. Delavci se dan za finem boje odpusta in — stradanja. Boj? se tudi selitve industrije na jug, kar pomeni isto kpkor odpust. Kdo bo trpel? Delavec in njegova družina. Z njim pa vsi tisti sloji, ki so manj gospodarsko navezani. Treba bo najti rešitev tega najbolj perečega socialnega problema: draginje in tekstilne krize. Toda ne s proti^raginjskimi odbori in raznimi uredbami, ki jih znajo kršilci na sto na^inoV obiti. Cw zgoraj navzdol se mbra ta problem rešiti. Država naj prevzame vso kontrolo nad trgovino in naj v polni meri zaščiti konsumenta, ki bo moral sicer od akote umreti pri polni skledi. Glasovi iz naselbin P R O S VIT A sotnosti sva se_s«£no vrnila v rinidad s 4500 milj dolge turneje. To potovanje nama ostane spominu vse življenje. U kun-cu (Mizdravljava vse. s katerimi sva se sešla in ki so nama šli na roko na katerikoli liačin, kakor tudi vse članstvo SNPJ. Joe in Mary Bubnic, 714. llepe&na priredba lmperial. Pa. — Dne 12. okt. sta naše društvo in gospodii\j-ski klub priredila plesno zabavo vinsko trgatvijo. Imeli smo veliko udeležbo. V imenu kluba in društva 106 SNPJ se iskreno zahvalim posetoikom. JiiJo je zelo lušno. Berganto-ve sestre so nas zabavale X le->imi komadi, za kar jim hvala. Vjih oče je rekel, da se mu zelo dopade v Imperialu in se je Čy-dil tako veliki udeležbi. Res so )ili vsi prostori natrpani. Ime-smo stroge sodnike, ki niso nikomur prizanašali, še neko viničarko so poslali v "špehkam-ro". Košaro grozdja sta odnesla George Parsey s Sygana in Anna Ramovš. Lepa hvala o-bema. Torej Še enkrat lepa hva vsem bratom ln sestram, ki so nas posetili iz Sygana, Cliff Mine, Moon Runa, Carnegieja., Bridgevilla, Midwayja, Straba-na in Aliouippe in od drugod. Anna Gorenc, 106. SOSONASLI PONE "ENO LETALO | Gospič, 25. avg. — Kmetje iz Medaka so bili poslednji, Lso videli krožiti v zraku pone-eno Aeroputovo potniško le ^Ifcfl^vek nista tako hudo trpela ka-rrek zjutraj., Vreme je bilo zelo kor pa sedaj, ko ju stiska »z dne-o, pihala je močna burja in Vf v dan vedno večja draginja tajo bili tako silni, da so Ni dovolj, da nekaterega blaga nje, ki ko pasli živino, komaj M* m, ostalo se je podražilo rilli na prostem. Ura je bila za 50 do l?°% ,n*e v^'.tako « oietn, ko so zaslišali " f^' ^JZ motorja v zraku. Kmet Mi- tidraginjaki odbori nič ne poma r V.tas iz Požitelja pri Meda-U^0. .zan>»n bile neštete re «trdi, da je videl letalo, kako MMCije, odveč deputacije in po-. krožilo najprej proti severu, kovanj a: draginja gre svojo em pa «e je obrnilo in skušalo neovirano pot v korist enih in na i proti morju. Nedolgo za škodo tiaočev! »i« Vitas, ki je pasel ovce, Oglasih so se «tanovanj«k na iliial strahovit pok| vendar ni jemniki ln prikazali svoj obupni M, da bi bil pok v kakršni Položaj, slišali smo tolaž.lne be-I zvezi z letalom. Ko pa je «ede 8 8trani Združenj,a trR0V >tek zjutraj prišel na sejem cev, toda kaj 'Gospic in slišal tu pri povedo- J« ^ noč spet ^dražila imoka, ^ pogrešajo neko letalo, da»! Jj naš, ^^ UMakoj spomnil čudnega po- * J« dosegla cena moke avoj u- l šek! Položaj je že Uko resen, da **t\0 SO je vrnil domov in seUe tega zaveda celo mestna ob U»om Mirkom odpravil v vele- in je sam iupan izdal pro-| P^"ine v upanju, da bo M« trgovce tera^t.^na pogrešano leUk>| Ni g« njihovo poštenost. Radi bi ver Na neki planoti, kakih 15 j«H. da ^>o to kaj pomagalo,;ven- jtftno od Goapiča, sta moža U*r ... ostanke letala. ?ZnJ Vsakdo se dandanes razgovar-ih«e imenuje Čistina Rudice,Ua o neznosni draginjj. In mno- N Planino Janševico (1,300 KO ^nimivega vedo^vedat, morjem). j ,MCuj, si dobila sladkor? ki se jima je nudil, je|~ •^n. letalo je padlo na P 'n w razpolovilo. Del s je padel 20 metrov dalje J'iki, drugi del pa proti "trani. Okoli polomljenih ležala trupla potnikov v Jtanju, da jih bo težko i i. Rezervoar z Ben ln v*i leseni dela letala J^li- Vitas je izbral dozo Wet« z začetnicama A. H. *k*j drugih malenkosti v da je res našel pogrešano yKmalu za Vi t asom so pri pzaloHtno sporočilo Itudice i*"" zglasjla na sres- ^•Hjtvu v Gospiču Brajko (K«dslJ»vanje s 2. strani.) udeležili tudi 30-letnice društva 139 SNPJ, Bilo je precej govornikov. Razen enega govornika (nečlana) je proslava lepo izpad la. Sešel sem se z mnogimi rojaki, največ s člani SNPJ, ki so ponosni na jednoto in odobravajo njena načela in delo, kar me je precej razveselilo. Rad bi se bi spoznal s elevelandskimi glavni mi odborniki, pa saj veste kako je, 'ko te eden vleče sem, drugi pa tja. V Clevelandu sva bila 12 dn in obiskala mnogo prijateljev in znancev. Od njih sva se poslovi la zvečer pred najinim odhodom na zabavi. Drugi dan se pa posloviva od Tomšičeve družine in jo odrineva proti Pittsburghu Hvala vsem Clevelandčanom, posebno pa Tomšičevim za gostoljubnost. V Pittsburghu sva se mudila le par ur, nato se pa od|>eljeva naprej proti glavnemu mestu Amerike. V Washingtonu sva ostala štiri dni in si ogledala vsakovrstne zanimivosti, tfajpr-vo sva obiskala kapitol in zbor nico, potei^ pa zasedeva izletn ški avto s tolmačem, ki nas je vozil Štiri ure in tolmačil zan mivusti. Ofledali smo si tudi vsa poslaništva, Lincolnov spomepik Mt. Vernon, kjer je pokopan George Washington, od tam pa se vrnili v Washington k VVash ingtonovemu spomeniku, kjer smo si s 500 Čevljev visokega stolpa ogledali mesto. Razgled te točke je krasen. S tem sva končala ogledovanje s spremlje valcem. V resnici je vredno vel ko več kot sva mu plačala. Ogle dala sva si tudi muzeje in vladne palače in videla mnoge zanimivo- zavodu v .patentni palači. V*e to nama ostane v trajnem spominu Po štirih dneh opazovanja ogledovanja sva zapustila amer ško prestolico in se odpfliala •proti domu. Po petih tednih od Vsakega nekaj Jenners, Pa. — že je minilo dva tedna, ko je prišel k nam zastopnik Prosvete, Proletarca in Cankarjevega glasnika Frank Cvetan. Ravno seiii spekla pa je n kruh, ko prideta z mqžem hišo in mi Cvetan pravi, da sem zgodna, ker je šele 10. d op. Naš zastopnik je špa~sen in zmirgj (akšno pove, da človeku nI dolgčas. Bil je že enkrat prej pr nas, toda se je moral vrniti na Tire Hill na sejo in rekel, da se drugič oglasi. To je zdaj storil V soboto sta se z mojim mo-:;em takoj odpravila na agitaci-, o, jaz pa »»em jima naročila, na, >rideta domov ob l, na kosilo Prišla sta o pravem času. Dobila sta mrs. Zupančič, ki se je na ročila na C,„Č.* drugi so pa že skoraj vsi naročniki Prosvete. Z mrs. Zupančič Sem se- spoznala, ko sem prodajala vstopnice, po dopisih me pa Itak pozna. Rekla mi je tudi, naj še ka/ipišem, ker rada Čita dopise in aa |)i brez Prosvete ne mogla biti in koma čaka poštarja. Ce bi se bolje delalo, bi se na Proletarca naroč tudi John Grand, to^la pred par tedni je rov Gray delal samo en dan na teden. Tam je Joe Cikad kakšno privleče iz rokava in je fajn za to delo, ker tudi nič ne zameri in je mirnega značaja. Po kosilu sta se odpravila pro*1, ti Sumersetu in Boswel)6, jaz pa odšla na delo že ob 10. dop. Prej sva se poslovila in obljubila, da se vidimo 16. nov. na Tire Hillu na veselici, od katere dobiček bo šal aa bolno članico SNPJ. Le tako naprej, ker kaj takega lahko zadene vsakega. Ko se m prišla s dela, mi> mož x>ve, da sta dobro uspela s agi-( acijb in da je zastopnika tudi1 domov peljal. Ustavila sta se pri, * uitonu Uragarju, ki j« ponovil Voletarca in si naročil Prosveto. a Acosti se je naročila na Prosveto Mjry Hočevar, kakor tudi mr. Mikolič, eden na Proletarca n drugi na Cankarjev glasnik, udi mr. Korošec se je naročil na rosveto. Kakor izgleda, bomo v ej okolici kmalu vsi naročeni na ^rosveto. Le tako naprej in po-kažinK da tudi tukaj napredujemo in podpiramo delavske liste. Videli boste, da ima Prosvete vse novice iz starega kra-a, povesti in dopise is naselbin, žalim, da bi naš a^topnik ddbil več novih naročnikov in da mu gceate na roko pri agitaciji. Na okt. smo šli v Center (it v na veselico: Z nama sta bili tudi mrs. Kresevlch is Hysote in mrs. Plesky. Imeli smo se dobro. Martin 8erro je fino igral po« skočne. Tam eem ae spet seznanila s čitatelji Prosvete. Tudi pri tiketih so mi šli dobro na roso. Mpj mož pa je bil presenečen, ker je dobil dva dolarja. Hvala lepa sa lep sprejem. Mary Turslch, zapisnlksrica ROS. den in zmeraj kupi Družim^ koledar brez izgovora. Tudi otro ke bil dal v društvo 503, toda ne mara radi nekega člana; moj mo mu je priporočil, naj jih vpiše v društvo 810 na Grayju. Mogoče bo to storil. Ravno sedaj je do bra prilika, ker je pristopnina brosta in tudi so nagrade. L Po kosilu smo šli k našemu tajniku na Hysoto za par yr, potem pa domov. Rekla sem mu naj ostane pri nas čez noč, da gresta v nedeljo na agitacijo Ker sem morala na delo ob pop. do polnoči, sem jima Izroč iti, posebno pa v induatrijskeav la gospodinjstvo. Kaj sta «i sku Kongresnik I«awrence Conne-ry, demokrat is Masaachuaettea. Od (asa do (asa poroča in komentira ~ Mitan Medvtbh , Usoda premogarjev Pecka Run. w. Va. — Kar se tiče dela, prerpogprqvi v tej oko ici slabo obratujejo in še to naj več s stroji, ki izpodrivajo £ avce. Tam, kjel predsed nik, je zaorilo sto tisoče glasov in zdelo se Je, kakor da razgraja vihar po ysem down-townu. Kakšen bo Izid volitev? Al bo zmagal mož, ki si je upal pre lomiti tradicijo tretjega termi na? Mnenja so različna. Mnog menijo, da/bo Izid tesan, drug prerokujejo, da bo Roosevelt zo pet izvoljen z ogromno večifio Tega mnenja Je tudi. pisec, V to varni, kjer delam, je ogromna ve Čina delavcev za Rooaevelta, celo zamorci, ki so bi|i že od nekda tradicionalni republikanci. Kako pa z našim kandidatom Normanom Thomasom? V Ohiu ga ni na glasovnici, ker so "poli tišnl" zavrgli imena na peticijah Glasovali bomo zanj vseeno namreč z vplsavanjem njegove a imena na glasovnico. Thomas izvršila, prav tako L. Zorko. Tudi pisec se bo p^ttrn^l. Poleg igre bo podano klasično in narodno petje, ki ga bodo proizvajali sami prvovrutni pevci in pevke, in sicer Tony Perušek in Jo«ephim> Turkova od priznanega zbora Zarje, Tončka Simči-čeva, Louia Btlle, Frank Plut, John Lube in John Nosan od Glasbene matice. Vsi ti pevci imajo izredne talente 1 V soboto, 16. novembra, bomo pa plesali. Za plen bodo skrbeli Simončičevi bratje is Clevelan-Da sv gotovo vidimo 16. in novembra v dvorani Postojnske jame 138 SNPJ v Strabanu, n.l V < levelandu je veliko kultur- •ga in društvenega vrenja. Ako Ifnotel opisati vse priredbe, potem bi moral pisati kolono vsak an, kar pa je nemogoče. Na-ratko naj omenim 80-letnico Naprednih Slovenk 187 SNPJ. ki se je vršila447. oktobra. Program je bil imposanten. Vse, ki so proizvajale program, so bile Članice društva. Sposodile so si samo moške. Čestitam odboru, ki je vse tako lupo aranžiral, še posebej pa tajnici Tončki Simčiče-i, ki z vsako igro, ki jo režira, odkrije kakšen nov igralski ta-ent med našo mladino. V osebi ubke Anne Čebule je slovcnuki oder pridobil novo talentirano moč. * • Bodoče važne priredbe: 9. novembra: Društvo Vlpav. ski raj 812 SNPJ priredi ples v Slovenskem domu na Holmes A ve. 10. novembra: Društvo It. 58 SNPJ priredi predvajanje slik n ples v Delavskem domu na VVatarloo Rd. t«, novembr^: Društvo Vele->it 544 SNPJ priredi veselico v lomu na Denison Ave. wlt, novembra (zahvalni dan): Pev. soc. zbor Zarja podu svoj reden koncert v Narodnem domu na St. Clair Ave. hala, ne vem. Ko sem prišla do mov, sta že spala. Drugi dan sta prej vstala kot jaz in napravila zajtrk, ki sem ga bila še jaz <1< letna. Malo smo se pogovorili in nasmejali, ker Cvetan zmiraj o najdbi tudi drugi r1* in Nikola Trajandvič iz *Mi Citluke. Tudi ta dva "»1» letalo, ko je krožilo v m »trs hov ft ds ■ pok. Ko sta ■ Bletalo iščejo in da Mii^rada 10,000 din ga bo prvi našel. W tovarišev in vsi vjpeeametnih sku »Aralt i^aj nai^tiir proti vrhovom ^ * O najdbi so Izpovedali »to kakor že prej Vi- Venezttela zatira sabotažo Zaščita oljne industrija Maraca%. Venezuela, 6. nov. — Evropska vojna Je zadala težak udarec oljni induštriji. Skoro vsi Kvropejci so izgubili delo pri angleških in ameriških kompanijah, ki imajo koncesije tu in ty*ugih krajih Venezuele, Ta akcija je bila odrejena v zvezi s kampanjo zatiranja sabotaže.! Ko najbrž dobil ob teh volitva več glasov kot zadnjič, dočim F^arl Ilrowe! Ne pozabite, ne more odpotovati v svoje dr- Cankarjev^ u-tanov. Regimentacija židov v Franciji Nacijtke avtoritete uveljavile npve aiMi Pariz, 6. nov. — Nemške mili-' tarlstlčne avtoritete *o objavile nove dekrete glede regimentaci-Je židovskih firm in podjetij, ki «o takoj stopili v veljavo v okupirani Franciji, TI so deloma v soglasju s protlžidovikimi odredbami, katere je uveljavila Petainova vlada v Vichyju. Dekreti vsebujejo definicijo ekonomskih podjetij, ki krije banke, zavarovalne družbe, notarje, odvetnike, brokerske firme in zemljiščne kompanlje. Firme, katerih lastniki so Žid i«. ali pa Je Žid solastnik, se smatrajo za židovske. Prav tako one, katerih tretjino delnic posedu« jejo židje, ali pa imajo židovske direktorja ln upravitelje, V drugih slučajih odločajo pre/ektl provinc, v katerih imajo kompanlje svoje urade. Vsa Taka "židovska podjetja" se morajo registrirati. Prav tako firme, ki imajo svoje glavne ufade' na neokupiranem ozemlju. Predložiti morajo tudi točne podatke o svojem premoŽenju In obveznostih. One, ki bi kršili provizije dekretov, čakajo težke ksjmi. Civilna administracijo v Ssdmograkki Budimpešta, Ogrska, ,4. nov. Po Štirih mesecih mllitaristlčne administracije na ozemlju fled-mograške, katerega Jjj morala Rumunija iodNtopfti Ogrski na pritisk Nemčije in Italije, je bila poetavtjpns elvllns uprava. Pokrajina Je Mla rszdel/eim na trinajst okrajev. Slika kaže delavca v vladni ladjedelnici v PMMefcfclJl Pa. žave. Mnogi so se nastanili v Caracasu, nekateri pa so dobili delo prt nemških In holandsklh podjetjih. Najzanesljivejše dnevne 4e tavsbe veaU se r dnevniku "Pro evetl.** Ali jih čl ta te vsak dan? 16. in 17. novembra gostovala v Strabanu, Pa- Program b<» lepši kot lansko leto. Mokkova Igrs "Nevtralni Am<»r" je mojster-sko delo humorja In satire. Glavne vloge igrajo: Tone Kpkh, ki je )comik, da mu gs ni para, Jo-»Mtphine Turkova In Tony Peru-" I4HTNM A URKDNlftTVA Cleveland, Milan: Za sredo je prišlo precizno, ker ha volilnj dan niso dostavili popoldansko poŠte. (Iz istega razloga ni tor-kova številka Prosvete prišla pravočasno naročnikom v roke.) Crlwtti, Wls., J. 8.: Ne. Vsaka ut«be, ki it rojtna v Zdru*«-nih državah in ki Jf dosegla predpisano starost, ima pravico do kandidature za predsednika. Tudi vaš tint rojen v Ameriki, šek bosta svoji vk>gi tudi dobro ima to pravico rom ah iz vojne l. 1870j1 EMILE ZOLA Praloiil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) "Toda prav imajo/' je rekel Chouteau ■ svo-jim glasom gostilniškega govornika. "Ostudno je, pošiljati kup fantov kdovekam, da si dado razbiti butice za lumparije, ki jih sami niti najmanj ne poznajo." In v tem tonu je nadaljeval. Vse je pohujševal ta malopridni montmartaki delavec, ple-skar-postopač in ponočnjak, ki je bil slabo prebavil nekaj mrvic in govorov na ljudskih shodih ter je mešal vneboupijoče oslarije z vzvišenimi načeli enakosti in svobode. Vedel je vse in svojo modrost je predaval tovarišem, vzlasti Lapoulleju, kateremu je bil obljubil, da ga VTgoJi »a fanta po božji volji. "Kaj ne, stari, to je vendar priprosta reč . .. Ako imate Bandiquet (zasmehljiv priimek Napoleona II) in Blsmarck prepir med seboj, naj opravita onadva sama, lepo s pestmi, ne pa da kalite mir stotisočem ljudi, ki drug drugega niti ne poznajo ter se jim prav nič ne ljubi pobijati se med seboj." Ves voz se je smejal, veselo in verno, in Lapoulle, ki ni vedel, kdo da je Bandiguet, in niti ni mogel povedati, ali se bije za cesarja ali za kraja, je ponovil s svojim obrazom kakor naiven velikana "Kajpada! S pestmi — in potem pa naj ,trčita s kozarci!" Toda Chouteau se je bil obrnil k Pacheju, da obdela zdaj še njega. "Zdaj pa ti poglej, ki veruješ v Boga . . . On je prepovedal pobijanje, tvoj gospod Bog. Tak povej mi, kalin, počemu si pravzaprav tukaj?" L --'-, _______i'.- "Bogme!" je odgovoril. Pache osuplo, "za svojo zabavo te ne . r. Toda orožniki . . ." "Orožniki! O joj! Vrag se briga za orožnike! ... VI ne veste, vi vsi, kaj bi morali mi storiti, če bi nas bilo kaj prida?... Kakor hitfo bi nas izkrcali, bi jo ubrali, da, ubrali bi jo lepo mirno svojo pot in pustili tolsto svinjo Badinguesta, in vso tiato njegovo sodrgo generalov po štiri groše, naj . si sami belijo glave, kako se bodo pobotali s svojimi umazanimi Prusi!" j Razlegli so se bravo-klici, Ščuvanje je učinkovalo. Chouteau pa je zmagoslavij ter razvijal svoje teorije, v katerih so vrvele vokalnem valu —• republika, človeške pravice, gnilost Cesarstva, ki ga je trebalo podreti* in izdajstvo vseh poveljnikov, podkupljenih vsak po milijonu, kal^or je bilo dokazano. On se je izjavljal za revolucijonarca, ostali pa niti niso vedeli, «11 so republlčani, niti ne, kako bi mogli to postati, izvzemši kuharja Loubeta; on je imel tudi svoje mnenje o tej zadevi, to je, da mu je bilor1e vedno zgolj do juhe. Vzlic temu pa so pod živim vplivom Chouteauovih besed vsi kričali proti cesarju, proti častnikom in proti vsej prokleti bajti, ki jo prepuste vragu, kakor hitro se jim pripeti najmanjša nerodnost /j | , — In dočim je Chouteau še daljOčuval vojake v njih zmirom hujši pijanosti, je škilil po strani na Maurica, na gospoda, ki se je zabaval ' nad njim; bil je ponosen, da ga ima na svoji strani, in da bi nahujskal še njega, mu je prišla misel, da bi se spravil nad Jeana, ki je dotlej molčal sredi splošnega trušča, držeč se nepremično in zapiraje oči, kakor da spi. Ce j je imel prostovoljec po nedavni bridki izkušnji pri desetniku le še malo jeze v srcu, je morala biti zdaj ugodna prilika, da jih naščuva drugega na drugega. "Poznam ljudi, ki so govorili, kako nas bodo dali postreljati," je povzel Chouteau s pretečim glasom. "Falotje, ki ravnajo s nami alab-še nego t živino, in ne razumejo, da človek, kadar se naveliča telečnjaka in cepca, vrže oboje na polje, da vidi, če zraste novo ali ne. Kaj, tovariši, kaj bi neki reklfti ljudje, če bi jih pometali lepo na tir, zdaj ko jih imamo tukajle v kotu? . . bi jim bilo prav? Treba je dati dober zgled, da nas puste s to neslano vojno v miru. Doli z Badinguetovimi stenicami! Doli z lumpi, ki zahtevajo, da naj ae človek bije!" Jean je ves zardel pod jeznim valom krvi, ki mu je zalila obraz ob redkih prilikah, kadar ga je popadla strast Daai je bil stisnjen med sosede kakor v precep, vendar je vatal ter stopil naprej, pesti iztegnjene in lice v ognju, s tako strašnim izrazom lica, da je nasprotnik prebledel. "Strela božja! Ali boš molčal, svinja, ali ne! . . . Cele ure že molčim, ker ni več pred-stojnikov in ker vaa sam ne morem zakleniti v klado. Da, gotovo, veliko dobroto bi bil storil polku, če bi ga bil rešil take proklete zgage, kakršna si ti... Toda poslušaj: odkar so kazni prazne šale, imaš opravka z menoj. Tu nisem več desetnik, nego tisti spodobni človek, ki ga ti jeziš in ki ti bo zavasal kljun ... Ah, ti pro-kleti strahopetec! Sam se nočeš biti, pa hočeš še doseči, da se ne bi drugi! Se enkrat zini kaj takega, in videl bol, kako te preklestim !"„..... . In že se je ves vagon, zavzet in izpreobrnjen od Jeanove vrle možatosti, odvračal od Chouteau, ki se je jecljaje" umikal pogočnim nasprotnikovim pestem. ' "In jaz se prav nič ne brigam za Badlngueta, prav kakor ti ne, ali me razumeš? ... Nikdar se nisem menil za politiko, za republiko ali za ceaarstvo, niti malo ne ... in danes kakor tiati-krat, ko sem še oral svojo njivo, sem želel vedno le eno, blagor vaeh, pravi red in dober zaslužek ... Gotovo, vsakomur ae je nerodni biti. Toda to ne brani, da j* treba podaviti tiste ka-nalje, ki vtfm prihajajo krast pogum, ko ima vsak že sam zase dovolj truda, da se v< sposobnosti. Grom In strela! Prijatelji vam res fie zavre krtrče vam povedo, Prus pri vaain da ga treba vreči iz hiše?! Z lahkoto, s kakršno se v množicah izpremi-njajo strasti, so pričeli vojaki pritrjevati kor-koralu, ki je ponavljal avojo prisego, da raz-česne glavo prvemu, kdor se v njegovem oddelku predrzne ziniti, da ae noče biti. > "Bravo, desetnik! Bismarck bo kmalu 4zku-pil, kar mu pristoja!" In sredi tega divjega pritrjevanja se jO Jean pomirjen obrnil k"Ksuricu, vljudno, kakor da ne nagovarja svojega vojaka: "Vi, gospod, pač gotovo niste s temi strahopetci ... Saj še nismo premagani *, o! pride Še dan, ko premikaatimo,te Pruse!" ^ Ta trenotek ae je Mauricu zazdelo, da "mu je segel topel solnčni žarek tik do srca. Čutil se je zmedenega in ponižanega. Torej je bil ta človek vendarle več od navadnega kmeta? In spomnil ae je strašnega sovraštva, ki^se je raz-žarelo v njegovem srcu takrat, ko ja^pobral svojo puško, ki jo je bil trenotek prej zavrgel. Toda spomnil ae je tudi svoje ganjenosti, ko je zagledal v desetnikovih očeh debele solze, tiato minuto, ko jih je psovala siva babica s svojimi v vetru plapolajočimi lasmi ter kazala tja za obzorje proti Reni. Mar so iste muke, iste skupaj preatane bolečine budile to bratov-sko čuvstvo ter imagovaltv'nad mržnjo srca? (Dalja prihodnjič) Medvedja hvaležnost Spisal Frank Kroll Oba stara prijatelja sta zopet imela denar pa sta spet redno zahajala v gostilno "Pri Juriju", se oblisovala in kratkočasila pri dobri1 k spi j ic i. Skratka — uživala sta dobrote »veta in se veselila svobode. I^etne dolie so jima naglo potekale v brezskrbnosti in veselja-čenju. Zima se je umaknila Vesni, kreiinim dnevom no sledili pasji dnevi, ki so bili dokaj vroči in soparni, prava muka za vse le-nobce. Tudi Tiček in Celus sta bila občutljiva ob takih dneh, soparica ju je kar priiela k tlom. Najrajši sta se umsknila v gostilno, da sto ohladila, v resnici pa jima je močna pijača razburila kri, da sta Ugledala kot dva kuhana raka. po licih so jims lezle potne kapljice, ki so se prikszale izpod njunih sivih la«. Gostom, ki so toča«no bili v gostilni .ni bilo dolg čas. *kj ste jih Tiček In Cetys, oba le priletna, siva in gostobesedna, zabsvsls na način, ki je tipičen sa vse dobrodušne lenobce. Zlaati je tnal pri • povedovati stori je Cehis. Nekoč ; je eno povedal Tičku. ki mu nt hotela is glave in ga je ob vsaki - priliki podrezal, naj vendar pove tiato duhovit« dogodivščino . • ... '! • ' srečanju v gozdu s kosmatincem in o njegovi medvedji hvaležnosti. "Ti, Celus," je dejal Tiček, "predno umrjem bi Še enkrat rad slišal, kar si doživel v gozdu, ko si kostanj nabiral. . "Kaj vraga me spominjaš na tisto stvar." se je ftavidezno raz-hudil Celus, "saj je od takrat poteklo že štirideset let." zganja ti kupim, če storijo še enkrat povei," ga je vzpodbujal Tiček. ki je itak vedel, da ga v tem momentu Celus ne bo pustil na cedilu. Celusu so se raztegnila lica, Jurij je predenj postavil naročeno žganje, katerega je naglo obrnil, zacmokal s ustnica mi, se posili odkašljal in pričel. "Pa nsj bo — ampak ne maram, da bi samo tebi pripovedoval," je dejal Tičku. "Tudi gostilničar Jurij, njegova lena hlapci in dekle in gostje — val naj poslušajo." Vsi so se zbrali okrog mize in zvesto poslušali, se muzali in dre-gali. Celus se je znova odkaš-fjsl, pljunil skozi okno, se komod-no vzrsvnsl na stolu in pričel prvim poglavjem svoje stori je. o kateri je zagotovil svoje poslanske, da ni nobena izmiŠljoti na. temveč resnična dogodlvšči na iz njegovega lastnega živi je nja. -■"Rilo je ha* pred štiridesetimi leti", je dokaj svečano in preprt čevalno zače[ (p^Uia. 'Takrat "Ali je bila s teboj tudi Urška?" mu seže v besedico Tiček. "Tihofsi* jazbec", ga je jezno ošvrknil Celus, "sedaj jaz govorim in ti samo poslušaj"! Tiček je kar sesedel, ostali pa so se lareiali veselja, da se je zdelo, kot bi kdo orehe raztresal. Kon čno je Celus povzel. « , "Ko sem prišel v gozd z vrečo pod pazduho, sem se takoj lotil dela in začel pobirati koatanj ter ga devati v vrečo. Kmalu sem slišal neko momlanje, ki je prihajalo v smeri od velike pečine kakih petdeset korakov od mene. Sprva nisem na to momlanje polagal nobene važnosti in sem naprej pobiral kostanj." Avdijenca je postala pozorna, napeto je poslušala, kaj pride is Celuaove vreče storij sedaj. Celus je nadaljeval. 'Tisto momljanje pa je postajalo glasneje, slišal sem pokanje dračja. Poslušam in spet se sliši momljanje. V glavo mi je šinila misel, da bo v bližini kakšno tele, ki je zašlo od krave. Kajti pred gozdom na gmajni sem videl govejo živino, ki se je pasla tik gozda. Spet nem nadaljeval s nabiranjem kostanja, luščil sem jeftičevje in premišljal. Momljanje pa se je ponavljalo in dračja je še naprej pokalo Zdelo se ml je, da se ti nenavadni glasovi bližajo meni. V tistem |momentu mi šine v glavo misel, *el v gozd nabirat kostanj . • /* |da bi bik) boljše, če pogledam kaj vendar momlja in kaj se »prehaja po dračju." Podulalci so še bolj napeli u-šesa, se muzali in dregali, kljub temu pa so ostali tihi, da je Celus lahko nemoteno nadaljeval svojo pripovedko. , "Pogled mi je naglo razodel, da sem bil v zmoti, kajti kakih deaet korakov od sebe sera zagledal — kosmatinca, ki je počasi krevsal po treh nogah V Ti si pa gotovo odnesel pete, kar se je dalo," se oglasi Tiček. "Kako si bedasti Kako neki naj bi bežal, ko pa ni bilo časa. Bil sem tako prestrašen, da se niti ganiti nisem mogel, kakor bi bil prikovan k tlom — kar ob-»tal sem kakor kip. Medtem je medved prikrevsal. k meni in — mi prožil svojo šapo! Menda v pozdrav ali kaj ? Niti na misel mi ni prišlo, da bi mu segel v šapo v pozdrav — z medvedom! A moja odklonitev ga ni plašila, postavil ge je na zadnje tace, me objel in me začel lizati po obrazu .. "Pa vas ni ugriznil?" ga vpraša natakarica. "Niti malo ne, saj vidiš, da i-mam še ves obraz," jo zavrne Celus. Obmizje se je na vso moč za-krohotalo, da so kozarci na mizi zažvenketali. Celus pa je spet povzel svojo »torijo in zavzel svojo pozo. "Bil sem tako prestrašen, kar si pač lahko sami predstavljate, da sem bil kot okamenel. Mrcina se ni hotela odstraniti, da bf me rešila iz neznosnega položaja, pot mi je curkoma lil z obraza in ves sem bil moker kakor bi bil v prš-ni kadi. Spet se je mrcina postavila na zadnje šape in me objela ter lizala s svojim razka-vim jezikom. Ker sem se skušal izviti iz njegovega objema, me je vrgel na tla, a mi ni storil nič žalega, temveč je le molil svojo zadnjo šapo, češ, naj jo pogledam. Bal sem se, da me v momentu zmelje kot hruško, on pa je naprej molil svojo šapo vame. Menda me je sam sveti duh razsvetli s svojo leščerbo, da sem se toliko osokolil in pogledal medvedjo šapb." ~ > 'To je htoralo biti vražje vroče — v objemu kosmatinčevem!" mu ponagaja Tiček. "Seveda Je bilo, kaj pa misliš! Pomislil Sem: morda se je mrci-ni trn zabofel v šapo in hoče, da mu ga i*depsm. Boječe sem ga pogladil po glavi in to se mu je dopadlo, kajti samega veselja se je namuzal. Obliznil mi je roko in spet je molij svojo šapo, na katero je prtf očividno šepal. Prijel sem jo m jo ogledoval, a zelo previdno, da ne hlastne po meni. Nisem se motil — v stopalu nje gove šape je bil zlomljen trn in Ropalo je bilo otečeno, gnojno. Narahlo sem otipaval nogo, kar se mu je zelo dopadlo. Videl je, ia vem za njegov 'trubl' in da mu bom pomagal. Dobrikal se mi je kot jagnje, niti malo ni imel sebi medvedje lastnosti, ali pa jo je le začasno zatajil." "Rad bi te bil videl v vlogi medvedjega zdravnika," se zarež Tiček, medtem ko so ostali želeli, da Celus mirno nadaljuje. "Previdno sem prijel za trn in ga potegnil ven. Nato sem stopalo nalahno stisnil, da je iztekal gnoj iz otečene šape. To se je medvedu zdelo tako dobro ,da se je kar po medvedje zasmejal. Pokazal je namreč zobe in jaz sem iz tega sklepal da se smeje. Nogo sem še lepo pogladil, nakar sem jo previdno položil na tla. Medved se je polagoma dvignil in se uprl tudi na ranjeno nogo, pa je izgledalo, kot da ga več ne boli, kajti še celo zaplesal je. Nato je »pet stopil k meni, me objel in v znak hvaležnosti me je pošteno oblizal zato, ker sem mu izdrl trn Iz njegove šape." Vsi so se na vsa usta zasmeja-li, Tiček pa je hotel vedeti, kaj Učenci poslušajo inštruktorja v oddelku vladne ladjedelnice, Staten Island, N. Y. se je potem zgodilo z njegovim medvedjim prijateljem. "Kar pri meni je bil in me opazoval ko sem nabiral kostanj. Ko e videl, kako luščim ježičevje, ie še sam poskusil in Šlo je. Taco je pomagal, da je bila vreča kmalu polna. Obenem pa se je previdno oziral okrog, da ga ne bi morda zasačil lovec s puško, kajti z lovci ni bil prijatelj. Čim sva vrečo napolnila, sem jo zadel na ramo, medvedu pa sem pomahal v slovo. Toda mrcina je ša-pala kar za menoj vse do obronka vasi, nakar se je vrnila lia-zaj. Medved je namreč dobro vedel, da ne spada med ljudi. Parkrat sva se še ozrla, on se mi je še celo nasmehnil v znak, da sva si dobra prijatelja." "Pa je bilo res tako?" vpraša gostilničarka." Pri moji*duši, gospa, da je bilo res tako!" je potrdil Celus potem, ko je zvrnil še en kožar ček. 'Ta je vredna še Četrt", je dostavil Jurij. Seveda sta bila pi jače deležna oba lenobca, kajti o-ba sta prispevala k medvedji sto riji. •> "Zdi se mi", se je Tiček popraskal za ušesom, "da nisi povedal vse storije." "Seveda ne. Počakaj, da si nekoliko spet privežem dušo." Vsi navžoči so se spet strnili skupaj, da slišijo epilog Celuso-ve dogodivščine o medvedji hva ležnosti. "Naslednji teden sem se spet podal v gozd po kostanj. Cim pridem na mesto, opazim, da kosmatinec sedi pod kostanjem, kakor bi bil vedel, da pridem. Spet sem se malo ustrašil, a nje gov pogled me je brž prepričal, da sva si že stara znanca. Prijazno se mi je nasmehljal, se postavil na zadnje tace, me s prvimi objel in me z jezikom obliznil po obrazu kot svojega starega prijatelja. Pogledal sem mu šapo, iz katere sem mu prejšnji teden izdrl trn. Rana na šapi se je popolnoma zacelila in kosmatinec ni pri hoji več šepal. Na glas sem se od veselja zasmejal in on se je zadovoljno namuzal. Kmalu pa je mrha odracalai proč in se tudi kmalu spet vrnila. Na gobcu je imel kosmatinec obilo sadovja ali medu, ki ga je iztak-nil čebelam." 'Ta je pa lepa — Še medu t je prinesel, ne?" ga je podraži Jurij. "Da, z gobcem pa je rinil vame, a jaz ga nisem umel in sem se izogibal. V trenotku me je previdno položil na tla. Misli sem: sedaj bo pa po meni, mrci na je spet dobila svojo zversko lastnost Motil sem: se. Z gobcem je tiščal vame sAtovje, tako da se je med cedil po mojem obrazu. Vzel sem satov je in ga začel lizati, medved pa se je ob strani zadovoljno smehljal. Prinesel je še satov>a, tako da sva oba li-zala med." Ta storija je pač vredna, da se ne pozabi," je dejal Tiček. % seveda je. Od tistega časa se z medvedom nisva več videla. Menda se je zavedal, da se mi je oddolžil za izdrtje trna in je sprevidel, da najino prijateljstvo je s tem končano." TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila aa veselice in shode, vizitnice. časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ++»+»+»»+ . . V«a pojasnila daj« vodstvo tiakarne—Cene amerne, tmij.ko d«lo prve vrate Pliite po informacijo pa na »lov t, SNPJ PRINTERY 2057-51» S. L A WN DALE AVENIJE - CHICAGO, ILLINOIS Tel. RockweU 4904 Liiten to PILIIDEGITS TUGOSLAV-AMERICAN RJIDIO BROADCAST Every S»turday, 1:30 t* 2:30 P.K. STATION WH IP. 1480 ldlocycles (First Station oa Your Dial) Featuring a program of . Yugoslav Folk Mutic Navzoči »o Celusa pohvali uslugo in njemu se ie lo. dobro I Agitirajte za Prosveto! Življenje oe prične Vitaminom B-l Vitamin B-l je potreben u ob nje apetita v vseh starostih. Me ličnimi izjavami v zveii z nedoi zalogo Vitamina B-l za vsi živ« zgufca apetita in moči, utrujeno prtnica, nervoznost, glavobol, nje irca in pomanjkanje sape. želodčna tonika Trinerjevo vino je aedaj eno najboljiiji i za izboljlanje pomanjkanja Vit B-l v vaši hrani. Vitamin B'l pridjan formuli Trinerjevega C........»............. Mo«t«..............Trm Nov naročnik.......vU. .ft draštvs rr.i. DrUva .Star naročnik.