>,^>X ' “"»X; V Otroci Iz Dolenjskih Toplic so prepričani, da bodo čez poldrugo leto dobili novo, lepo šolo. Od tega jih loči le nedeljski referendum in usodni »DA« njihovih staršev, ki jim prvi lahko zagotovi času primerno šolanje. S kakšnim vozilom na cesto? Po novem letu bodo miličniki kontrolirali, ali smo svoje avtomobile zavarovali pred tatovi s ključavnicami, ali smo namestili zavesnice in uredili vrsto drugih predpisanih podrobnosti Znano je, da bo 1. januarja 1970 začel Veljati zvezni pravili^^ o loupravah in opremi za vozila na cestah ter tehničnih pogojih za posamezne naprave na vozilih. Pravilnik torej ne velja samo za motorna vozila, marveč tudi za prikolice in kolesa. Naj torej še enkrat povemo, s kako opremljenimi vozili bomo smeli po novem letu voziti v javnem prometu, Vsi osebni avtomobili bodo morali imeti ključavnice na i krmilu ali na ročici menjalnika, zavesnice na zadnji strani pa poleg teh vozil tudi to. vomjaki in traktorji. Nameščene bodo morale biti tako. da bodo od tal najmanj za šestino kolesne vašine. Modro kontrolno žarnico za dolge luči bodo morala imeti vsa vozila. Vsi smerni kazalci bodo morali dajati oranžno svetlobo, število utripov v minuti pa bo moralo biti v mejah od 60 do 120. Vozila za vzdrževanje električnih, telefonskih in telegrafskih naprav, za vzdrževanje cest in jx>moč na cesti bodo morala imeti na vrhu strehe rumene vrtljive luči. Tovornjaki in avtobusi ■ skupno dovoljeno težo več kot 5 ton pa ne bodo smeli na cesto brez naprav, ki beležijo potek vožnje (tahrogra-fi). MLADA ZAGREBŠKA PEVKA LADA KOS IN IVICA SERFEZI sta na letošnji zaključni prireditvi za slepe »Glasba ne pozna teme«, ki je bila v Brežicah, doživela velik uspeh. (Foto: M. Jaranovic) OD 25. DECEMBRA DO 4. JANUARJA Nekako do 2. Januarja bo prevladovalo nestalno vreme s pogostnimi padavinami, po večini sneg, vendar vmes tudi prehodna odjuga. Po 2. januarju kakih 7 dni lepo in mrzlo. Dr. V. M. Pravilnik določa za prikolice, ki so širše od vlečn^a vozila, da morajo imeti na vsaki strani po eno belo ali rumeno luč, vidno najmanj z daljave 150 m. Vsaka prikolica mora imeti ne glede na širino spredaj tudi po dve »mačji očesi«. Vsa motoma vozila razen osebnih avtomobilov in motorjev bodo morala imeti p>o-slej s seboj pripravo za gašenje požarov, avtobusi in trolejbusi med drugim kladiva za razbijanje šip, vozila, (Nadaljevanje na 18. str.) Zažgal dva kozolca 21. decembra okoli 23,20 je v šalki vasi pri Kočevju zgorel kozjolec Ivana Goleta, na katerem je bilo okoli 500 kg sena, in kozolec Antona Jalovca, na katerem je bilo okoli 3000 kg sena in slame. Škode je za okoOii 12.000 din. 22-letni M. H. iz Šalike vasi je priznali, da je zažgal oba kozolca in da je bil takrat I vinjen. Predlog za modernizacijo cest Ceste pomembne za turizem in gospodarstvo Na pobudo Turistične zveze Slovenije je občinska skupščina Kočevje poslala tej zveza svoj predlog za modernizacijo cest na območju občine v naslednjih nekaj letih-Po tem predlogu naj bi v kočevski občini modernizirali naslednje ceste drugega reda (republiške); Kočevje— Brod na Kolpi, Kočevje-^r-nomelj in Kočevje—Dvor. S tem predlogom se je strinj^ tildi kočevski terenski obrai Cestnega podjetja Novo mesto. Modernizacija ne bd bila samo Izrednega turističnega pomena, ampak tudi splošno gospodarskega. Gospodarske organizacije kočevske občine potrebujejo dobre prometne zveze z Reko, Novim mestom in Zagrebom, medtem ko jo z Ljubljano že imajo. Te prometne zveze pa bodo v kra^ kem postale za občino celo življKijskega pomena, saj bo kočev;^ železniška proga v bližnji bodočnosti ukinjena. Modernizirane ceste bodo velikega pomena tudi za razvoj turizma na tem območju. Na Jasnici je (na meji med kočevsko in rfbniSko občino) že v gradnji prvi motel v zahodni Dolenjski. Z modernizacijo cest bo potreba po motelih še porastla, posebno v krajih ob Kolpi, kjer zdaj rastejo vikend ^ice. Razen tega bi precej lovskih koč lahko odprh tudi za turistične namene. Državno prvenstvo bo na Mimi Smučarska sekcija TVD Partizan na Mimi, ki je v minulih letih odlično orgTipi-zirala zahtcivna tetomo/anja v smučarskih skokih je dobila novo odgovorno nalogo, ki je hkrati tudd priznanje: v nedeljo, 8. februarja, bo na mirenski skakalnici dr-ža'rao prvenstvo za mlajše mladince. Mirenski smučarski delavci, ki bodo prireditev pripravili, si želijo le, da -ne bi ponagajalo muhasto .vreme. Dosedanja tekmovanja so bila doslej navadno že v januarju, ko je več snega. Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem doma in na tujem prisrčno voščimo srečno 1970! v počastitev dneva JLA je 20 decembra priredil predsednik o^i^e sku^i^ Kočevje mrko za aktivne in rezervne oficdrje, spomeničarje in son^ike p^lih borcev. Ob tej priložnosti so predstavnikom i JLA čestitali učemci oeiiiovne Sole in dijaki gimnazije. (Foto: D. Mohar) Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA i Namesto izdatka za osebne novoletne vo- = = . ščilnice smo letos nakazali Posebni šoli v = = ' Šmihelu za njene potrebe 500 dinarjev. | iTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinnilui- V sredo prvič Radio Sevnica Ce ne bodo nastopile kake nepredvidene ovire, se bo v sredo, 31. decembra, ob 16. uri prvič oglasila lokalna radijska postaja Sevnica. To bo zadnja izmed lokalnih postaj, za katero je dala privoljenje osrednja radijska hiša — RIT Ljubljana. Radio bo deloval kot sekcija družbeno-politič-nih organizadj, vzdrževal i» se bo delno iz lastnih dohodkov, delno pa iz sklada za kulturo. Prostore ima v sev-niškem gradu. Poneverbe v »KOMETU« v metliškem podjetju KOMET so odkrili ponevea'bo z denarjem. Gre za okoli 20,000 din. Dejanja je osumljen blagajnik M. Nenaditf; Zadevo m že prijavili Javnemu tožilcu. Nadaljnja preiskava bo odkrila podrobnosti: tedenski mozaik ZDAJ TUDI v REPUBLIŠKEM DOKUMENTU! Manj razvita območja končno priznana v resoluciji slovenske skupščine o politiki v prihodnjem letu je poseben odstavek posvečen razvoju manj razvitih območij v ZNAMENJU ČASA — Arabski komandosi krščanske vere v Libanonu »krasijo« božično drevo tudi z nabojniki in zastavicami ljudske fronte za osvoboditev Pale> stine in ne samo z »miroljubnimi« okrasnimi predmeti. Na Srednjem vzhodu ni premirja za mržnjo. . Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled če bi v določenem trenutku trdi ameriški geofizik Sto-ne — rsi Kitajci (nad 700 milijonov) skočili z višine dveh metrov na zemljo, bi povzročili potres jakosti 4,5 stopnje po Richterjem lestvici. In če bi skakali vsako uro, bi povzročali potrese tudi drugod-Morda pa Kitajci sploh ne potrebujejo atomske bombe. ,.. Stalin je bil zaslužen moi, a je delal tudi napake. Tako meni »Pravda« ob 90-letnici njegovega rojstva. Napake so izvirale predvsem iz njegovega značaja. Prepričanje, da Nemci ne bodo napadli ZSSR, in pošiljanje milijonov v smrt in taborišča sta očitno »značajnostni« napaki. •. Prvi sekretar KP češkoslovaške Gustav Husak je dejal, da bo partija opravila tako z desnimi oportunisti kakor z levimi revcmšisti, ki bi se rodi maščevali za leto 1968, in da bo Tiapravila red- Samo da ga ne bodo napravili revanši-ati... Nekateri ameriški vojaški »strokovnjaki* so spet začeli dokazovati, da bi ZDA le utegnile zmagati v Vietnamu. Predsednik Nixon bi si lahko dal zavrteti gramofon-»ke plošče g posnetki izjav »strokovnjakov« iz prejšnjih let, ki so vsi govorili o zmagi... Francija bo prodala Libiji 50 letal miraž in 200 tei-kih tankov v vrednosti 40Q milijonov dolarjev. Libijski obrambni minister ne ve o tem nit — uradno- ZDA so naklonjene tej kupčiji iz preprostega razloga: bolje je, da orožje prodajajo Libiji Fraitr cozi kakor Rusi. •. Ministri držav Skupnega trga $o imeli tadnje dni precej burne razprave v Bruslju. Pet članov EGS računa, da morajo plačevati le prevelike subvejici-je francoskemu kmetijstvu. Francozi so takoj povedali, da hočejo denar, sicer si bodo naglo premislili glede sprejema Velike Britanije v Skupni trg... V Helsinkih so se uspešno končali predhodni pogovori o omejevanju strateškega oboroževanja med ZSSR rn ZDA. Ves čas pogovorov ni bilo slišati ne iz Mo-»kve ne iz Washingtona ene propagandne izjave. Zato so bili pogovori uspešni... V resoluciji o smernicah ekonomske politike in o politiki zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v prihodnjem letu je bil na predlog delegatov občin iz manj razvitih olMnočij vstavljen poseben odstavek, ki se v kon&iem beoedilu glasi ta. tole: B »Potrebno je že v letu 1970 proučiti možnosti, da se manj razvitim območjem v SR Sloveniji, ki imajo za to realne pogoje, z ustrezno dolgoročno politiko cmiogoči TELEGRAMI PARIZ — »Ce Američani telijo rešiti vietnaindco vpraSaaJe na miren način, smo za to, de pa želijo Tojno, je naše ljudstvo tudi pripravljeno nanjo,« Je dejal šef sevemovietnam-she d^egacije na pariStih pogajanjih Xuan 11>uy. DJAKAJEITA — V Indoneziji so odkrili poskus zarote nekaterih višjih oficirjev artnade, da bi odstranili sedfmji režim generala Su-barta in pripeljali na krmilo države SuloBrna. RIM — V Rimu so obtožili pet oseb v zvezi s nedavnimi bombnimi atentati, ki so terjali življenje 14 ljudi in ranili kakih sto. Kakor poroča policija, so imeli vsi obtoženci zveae z anarhističnim gibantjem. lA PAZ — Boliviji predsednik Ovaodo Candia Je razglasil spločno pomilostitev jx>litičnih Jetnikov, toda ta verjetno ne bo veljala za francoskega novinarja Re-gisa Debraya, ki Je bil obsojen na 30 let prisilnega dela zaradi sodelovanja s Cbe Guevaro. WASHIMGTON — Ameriika vlada Je delno preklicala prepoved za trovanje z Ut Kitajsko. Ameriške firme bodo lahko izvažale na Kitajsko »nestrateAko« blago. WASHINGTON — Predsednik ZDA Nixon Je spofx>čil, da se bo do 15. aprtla 1970 umaknilo ^ Vietnama nadalji^ih 50.000 ame-riiUdh vojakov. Kljub temu bo ostalo T Vietnamu Še 400.000 vojakov. KAMPALA — V petek zvečer Je atentator ranil predsednika Ugande dr. Miltona Oboteja, -U ni v življenjski nevaimosti. Atentatorja 90 prijdi. Domnevajo, da Je atentator pristal opozicijduh strank, ki 80 zdaj T Ugandi prepovedane. ATENE — G brazbena struktura na teh območjih. 2e v letu 1970 naj se prouči in pripravi ustrezna stališča in predloge.« To je nemara prvič, da je skrb za manj razvita območja v Sloveniji dobila svoje mesto tudi v takem dokumentu, kakršen je skupščinska resolucija, ki ima pravzaprav značaj družben^a plana za prihodnje leto. Do-slej so v republiški skupščini obravnavali manj razvita območja le posredno, prek tako imenovanega dopolnjevanja občin, ko so poselHiih merilih za dopolnjevanje sredstev omogočali • občinskim skupščinam na teh območjih uresničevati njihove z zakoni določene- naloge. S tem pa reveda problema niso rešili, ampak so samo podaljševali življenje tem območjem, ne da bi kaj učinkovitejšega sto. rili Za njihov gospodarski razvoj. B Zdaj je obstoj takih območij priznan v republiški resoluciji. Opredeljeffia je tudi naloga. Tako poslanci Irot delegati občin s t^ območij pa bodo nedvomno poskrbeli, da to določilo ne bo ostalo le na papirju. 2e v dosedanji skupščinski razpravi pa je bilo sproženih nekaj pobud, ki so nakazovale, kako naj bi usmerjali pomoč tem krajem. B Sem sodijo vs^akor prometne zveze, ki omogočajo hitrejši gospodarski ras> voj. Težko je namreč priča, kovati, da bi se druiS)eni kapital usmeril na taka območja, če pa Je že začetek otežko* čen, če namreč prevoz predstavlja tak element stroškov, ki že vnaprej onemogoča rentabilno poslovanje. Druga ob. lika pomoči pa so tako ime. novane beneficirane obresti za kredite, ki bi jih najemali za gosipodarske investicije v teh krajih. Gre namreč za to, da bi zaLiteresirani investitorji dolnli kredite pod ugodnejšimi pogoji, kot pa so sicer na denarnem trgu. Hitreje pa bo treba izboljševati tudi izobrazbeno strukturo, da bi namreč ljudje iz teh krajev dobili zaposlitev, ne pa da so samo velik rezervoar — nekvalificirane delovne sile, ki se odteka drugam in predvsem v tujino. ■ Prihodnje leto lahko torej pričakujemo, da se bo republiška skup^ina o teh problemih še posebej pogo-varjala, ko bodo pripravili konkretne predloge. Reči pa je treba, da so nekatere ob-činske skupščine precej že samb naredile ter pripravljajo študije, v katero smer bi naj se razvijale. Marsikje pa nimajo dovolj denarja za take Studije In jim bo tudi glede tega treba priskočiti na pomoč. Skupščinska rai^rava o teh vprašanjih pa bo ie posebej koristna, saj bo treba pripraviti koncept dolgoročnega razvoja Slovenije, katere sestavni del so tudi ta območja. V. J. V četrtek 18. decembra je predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike VValter Ulbricht poslal pismo predsedniku Zvezne republike Nemčije dr. Gustavu Heinemannu in s tem poskrbel za prvorazredno politično senzacijo. Dobrih štiriindvajset ur pozneje je Ulbrlchtu odgovoril Hei-nemann. In že v nedeljo zjutraj je vzhodnoberlinski tisk objavil vsebino Ulbrichtove poslanice. Takoj nato so še v Bonnu objavili vsebino Heinemannovega odgovora. Ulbrichtova poslanica vsebuje načrt pogodbe, ki naj bi jo sklenIU NDR in ZRN. Ta načrt obsega devet točk, med luterlmi so najvažnejie tele: Obe Nemčiji bi se morali odreči sili; odpovedati bi se morali atomskemu orožju, a tudi ne dovoliti, da bi bilo na njunem ozemlju uskladiščeno tako orožje; priznati bi morali povojne meje v Evropi, predvsem sedanjo mejo med obema Nemčijama in mejo na Odrl in Nisi med NDR hi Poljsko; ZRN bi morala tudi pravno priznati obstoj NDR in z njo izmenjati veleposlanike; zahodni Berlin bi moral postati samostojna enota in po sklenitvi pogodbe, ki bi veljala deset let, bi obe nemSki državi zaprosili za sprejem v članstvo Združenih narodov. Predsednik ZRN dr. Hei-nemann je vljudno odgovoril, da je zadevo izročil v pretres vladi Willyja Brandta — kakor je dol^n po za-hodnonemški ustavi. Brandt bo 14. januarja pred Bunde-stagom razložil stališče bonske vlade do Ulbrichtovega predloga. Najtežje bo Bonn sprejel tisti pogoj, ki pravi, da mora ZRN, če hoče zboIjšaU odnose z NDR, priznati svojo nemško sosedo tudi pravno in ne samo »de facto«. Novi kancler Brandt je že v programskem govoru svoje vlade dejansko priznal obstoj NDR, a je pripomnil, da mednarodnopravno priznanje ne prihaja v poštev. Zanimivo je tudi, da se je Ulbricht dotaknil statusa zahodnega Berlina, čeprav je to vprašanje Izključno v pristojnosti štirih velesil. Zahodnonemškl krogi oc:e-njujejo Ulbrichtove pogoje kot »maksimalne«, kar pomeni, da Sef NDR ne popušča v nobeni točki. Toda medtem ko neltaterl opazovalci sodijo, da se je tudi ob takih pogojih mogoče pogaHitl. trdijo drugi — predvsem krščanski demokrati — da so ti pogoji nesprejemljivi. Vendar pomeni dejstvo, da se je prvič v povojni nemški zgodovini poglavar ene nemške države neposredno obrnil na poglavarja druge nemške države in da mu je ta takoj odgovoril, spodbuden napredek. Ta napredek pa ni osamljen. Bonn In Moskva sta se že začela pogajati o sklenitvi sporazuma o nenapadanju, Berfinsko pismo medtem ko teko priprave 7A pogovore med Bonnom č'3u>n3 proizvedi] nekaj več. kot milijon ter glinice In 368 ton alu nrnija. Tovarna v Kidričevem se še vedno širi in modernizira ter po eoaje proizvodnjo. Dražje obvezno in prostovoljno zavarovanje? \ Zavarovalmce” ^ naši držai vi so zaprosile,: đa- b^'^im Hovblili za polovico jiodra-žiti obvezno zavarovanje osebnih avtomobilov. Zvedeli pa smo medtem tudi, da se bo — verjetno že v začetku prihodnjega leta — podražilo' prostovoljno (neobvezno) zavarovanje. osebnih avtomobilov« Po prvih, podatkih naj bj se zavarovanja te vrste podražila za 89 odst. V večjih mestih, kjer je veliko prometa, naj bi bi-, la zavarovanja, dražja kot na podeželju. ■ Tudi VIII. poglavje — Zdravstveni delavci v zasebni zdravstveni praksi — je povzetek že obstoječih predpisov. Razlika je le v tem, da občina samostojno odloča o izdaji dovoljenja in ni potrebno predhodno mnenje 'Aakega strokovnega organa (prej zdravstveni center). Nekateri menijo, da bo v bodoče lažje dobiti zasebno prakso. Strokovno nadzorstvo bi mpralo biti popolneje zagotovljeno ■ v poglavju IX. — Strokovno delo zdravstvenih zavodov —' bi bil primernejši naslov strokovno nadzorstvo, saj vsi členi govore o strokovnem nadzorstvu. Do sedaj so strokovno nadzorstvo opravljali strokovni organi zdravstvene službe — zdravstveni centri (regionalni in republiški). Po novem predlogu zagotavlja to nadzorst-stvo republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, ki odreja strokovne preglede v zdravstvenih zavodih v vsej republitd. Razen te oblike; strokovnega nadzorstva je predviden tudi strokovni inštruktažni nadzor ki naj bi ga organizirala Medicinska fakulteta v Ljubljani v sodelovanju s kliničnimi ustanovami. Komisije sekretariata imajo možnost za ukrepanje, in-struktažni nadzorniki pa naj bi samo svetovaU in predlagali določene u!polna. Republiški sekretariat se namreč pojavlja kot organ na prvi stopnji postopka o strokovnem nad-: Q.rstvu, ravno tako - pa tudi kot drugostopenjski organ, na k&.t©rega -se zdravstveni zavod lahko pritoži, čeprav ni prejel nob^ih predlogov, ker so bili predlagani občini oziroma se'.cretariatu. H v X. poglavju — O zdravstvenih delavcih — so na kratko prikazane določbe o zdravstvenih delavcih, več pa je govora o pripravništvu, strokovnem izpopolnjevanju in specializaciji zdravstvenih delavcev. Večji del, splošnih določb o zdravstvenih delavcih je že zajet v poglavju o zdravstvenem varstvu — pri- IPiše I dr. Albin Pečavar I pravništvo je precej natanč-rx) opisano — kljub temu pa je status pripravnika nejasno definiran. Iz vsebine ne zvemo, ali je pripravnik sploh v delovnem razmerju, če pa je v delovnem razmerju, pa ni jasno, ali je to za določen ali nedoločen. čas. Novost je tudi pri opravljanju. strokovnega izpita, ki v primeru uspešno končanega staža ne vsebuje več strokovnih predmetov, ampak le osnove družbeno politične ureditve in pravn^a sistema, organizacijo zdravstvene službe, zdravstveno statisti-'xo, osnove zdravstvene ekonomike in kodeks etike zdravstvendh delavcev. Strokovno Izpopolnoevanje obravnava tudi nekatera konkretna določala, ki so bila dose-daj predmet dopolnilnih predpisov sekretariata za zdravstvo. V celoti sta strokovno izpopolnjevanje kot tudi določila o specializaciji dovolj jasno obdelani. Važno načelo: poslovanje po dohodku ■ XI. Osnove za financiranje zdravstvenega varstva — obravnavajo dohodek zdravstvenega zavoda in ceno zdravstvenih storitev, pogodbe o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva, posebno še financiranje obve2inih oblik zdravstvenega varstva in arbitražni postopek ea reševanje sporov med zdravstvenimi zavodi in plačniki. Bistvo tega Oglavja je na- ‘čelo, da zdravstveni zavodi poslujejo po načelu dohodka. (Dene zdravstvenim storitvam določajo zdravstveni zavodi. Cena storitve vsebuje: a) medicinski del oskrbe (materialni stroški zdravljenja, obraba opreme, stroški medicinskih funkcionalnih služb, ustrezni‘del amortizacije in stroškov vzdrževanja, del splošne in upravne režije ter osebni dohod!.« s. prispevki). b) nemedicinski del oskrbe (stroški namestitve in prehrane, drugi del amorti-2iaoije in vzdrževanja opreme, ustrezni del režije). c) sredstva za razširjeno reprodukcijo in č) sredstva za izobraževanje pripravnikov in strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. Med ' zdravstvenima zavodi in plačniki zdravstvenih storitev se sklepajo pogodbe, ki obsegajo seznam storitev, ki jih bo zdravstveni zavod opravljal, določila o kontroli dela, ceno storitev, ro»x veljavnosti pogodbe itd. če do sklenitve pogodbe ne pride zaradi sporov ali nejasnosti, lahko oziroma mora ena ali druga pogodbena stranka predložiti spor v odločitev arbitražni komisiji, ki jo imenuje i2JVTšnd svet, obe stranki pa sta avtomatsko tudi člana komisije. ■ Kazenske in končne določbe ne prinašajo bistvenih novosti. To je le kratek povzete« obšim^ osnutka zakona, ki ima 155 členov. Za temeljito proučitev je potrebno zakon natančno pregledati, ker' ima v njem vsak člen, pa tu- di vsak stavek in beseda svoij pomen. Nekaj pripomb k vsebini osnutka novega zakona Prip>omb na celotno vsebino zakona, ix>sebno na posamezna pog avja in člene, je veliko. Za razmišljanje bi podal samo ne(icaj svojih načelnih pripomb: 1. zdravstveno varstvo je nedeljiva celota. Posamezrji bolni,k želi tiste obUke varstva, fci jih v svoji bolezni potrebuje. Zato je težko ločiti, kaj je bolj važno, kaj manj, posebno še v zakonu. V zakonu je vsekakor premalo poudarjena enovitost medicine in celotnega zdravstvenega varstva, nekatera področja ešno zdravstveno službo je važna urejena povezanost posameznih dejavnosti — funkoionalnostna In-tegracdja. Dobro organizirana 2Jdravstvena služba zopet predstavlja celoto, ki lahko izvršuje vse oblike zdravstvenega varstva. Pri te/i je važno, da svoje enote čimbolj približa prebivalstvu — bolnikom, na drugi strani pa se strokovno vodi iz enega vrha. To načelo v zakonu ni jasno opredeljeno. 3. V osnutku zakona je premalo upoštevano načelo, naj obstoječe zdravstvene službe pireveč ne spreminjamo, ampak naj samo izpopolnimo dosedanje pomanjkljivosti. 4. Zakon je pisan preveč za zdrave in premalo za bolne prebivalce. Sploh pa je prex:ompliciran. Kako Je s cenami v gostinstvu? Po podatkih statistike so gostinska podjetja v Sloveniji v oktobru zvišala svoje cene za 1,2 odst. v primerjavi s septembrom. Povprečje cen gostinskih storitev je bilo letos v oktobru za 9,8 odst. v^je kot lani v enakem mesecu, v celoti pa je bilo za 11,9 nad lanskim celoletnim povprečjem. Jedila so se v gostinskih ob: % tih podražila povprečno za 2,1 odst. brezalkoholne pijače za 1 odst., al!ioholne pijače pa za 0,6 odstotka. Cene prenočevanj se niso povečale. Bankovci po 500 din Kmalu bomo dobili nove bankovce — v vrednosti 500 novih dinarjev (50 starih tisočakov). Na trg bodo prišli tudi novi kovanci za 2 dinarja in 5 dinarjev, kar bo brez dvoma zelo olajšalo hitrejši denarni promet. Naval na televizorje v mnogih krajih, kjer so se trgovinska podjetja znašla in si s predplačili zagotovila hitro dobavo televizorjev Elektronske industrije iz Niša, imajo te dni pravcati naval na sprejemnike tipa Diplomat, Ambasador, Othelo in druge. Tovarna je v času od 10. decembra 1989 do vključno 10. januarja 1970 odobrila na te svoje izdelke 25 odst. popusta oziroma 600 do 630 dinarjev na ceno televizijskega sprejemnika. Dobra trgovska poteza, združena z ustrezno reklamo, bo pripomogla, da si bodo v številnih družinah omislili TV sprejemnik. KMETJE SPRAŠUJEJO. KAKO B0‘V NOVEM POSLOVNEM LETU Kalne vode izkrivljajo podobo živinoreje Za neorganizirano pitanje ni nobenega jamstva — Kakšne bodo cene v prihodnjem letu? — S sedanjo organizacijo kmetijske proizvodnje ne bomo prišit daleč! Leto gre h kraju jn kmetovalci sprašujejo, kakšno bo prihodnje, če bi lani vedeli, kako bo letos, bi drugače gospodarili. Tako. ugibajo ^daj. In če bi letos vedeli, kako bo prihodnje leto, bi verjetno tudi drugače gospodarili. Vsaj proti koncu leta. žal pa tega ne vedo, saj ne vedo niti strokovnjakih DRAGOCENE SAMOUPRAVNE IZKUŠNJE ŠE POGLOBITt Krajevne skupnosti pred novo preizkušnjo izdelava novega petletnega načrta je zelo zapletena naloga, pri kateri pa pričakujejo krajevne skupnosti pomoč vseh činiteljev svojega okoliša Po splošnih ocenah so si krajevne skupnosti v zadnjih dveh letih pridobile bogate samoupravne izkušnje In naredile izpit za nove prijeme in še bolj organizirano delo. Trenutno pa jih Čaka še nova preizkušnja: izdelava 5-letnega načrta akcije, ki mora biti rezultat javnih razprav v vsaki vasi in naselju tam, kjer občani neposredno odločajo o vsakodnevnih problemih. Potreba po dolgoročnem načrtu aktivnosti krajevnih skupnosti se je pokazala po številnih priporočilih občinskih konferenc Socialistične zveze, stalne konference mest, sindikatov in samih krajevnih skupnosti. Pri tem so poudarili, da uresničevanja 5-letnega načrta ne bi smeli razumeti kot šablono, ki jo moram6 sprejeti. Nasprotno. tak načrt mora biti pobuda za vsako krajevno skupnost, da deluje na osnovi lastnih pogojev in posebnosti v smeri tistih nalog in akcij, ki so res nujne za to naselje ali Siršl teritorij. To pomeni, da načrtne naloge predstavljajo hkrati tudi. resnični interes občanov in da so v skladu z njihovimi željami, hkrati pa tudi z njihovo pripravljenostjo, da pomagajo uresničevati te naloge. Prvi korak: ugotavljanje stanja in problemov Prvi važen korak pri uresničevanju dolitiko »odpiranja na Vzhod«, čeprav so ga pri tem ovirali krščanski demokrati, ki so bili vodilni partner v vladi »velike koalicije«. Kljub temu se mu je posrečilo navezati diplomatske stike z Romunijo in kmalu nato obnoviti diplomatske odnose z Jugoslavijo, ki jih je Bonn pred dobrimi desetinni leti prekinil, ker je Jugoslavija takrat priznala Nemško demokratično republiko. Odri in Nisi. Obrnil se je tudi na NDR in jo priznal kot samostojno državo, čeprav je ni priznal v smislu mednarodnega prava. Podpisal je si>orazum o neširjenju atomskega orožja, s čimer je izpolnil enega izmed glavnih pogojev ZSSR za zboljšanje cfdnosov. Ta pova zahodnonemška politika bo' verjetno imela daljnosežne CXOVEK NA LUNI — Leto 1969 bo ostalo zapisano v zgodovini kot leto, ko je človek prvič stopil na tla Zemljinega satelita. Prvi človek, ki je st<^il na Luno, je bil Neil Armstrong, ki ga na sliki jkidimo le v odsevu na steklu vesoljedce čelade njegovega tovariša EHvina Aldrina. Sliko je posnel Neli Armstrong. SVETOVNA SENZACIJA — Ves svet je postal pozoren, ko so časopisne agencije 11. septembra sporočile; da sta se v Pekingu na letališču sestala sovjetski premier Kosigin In kitajski premier Cu En Laj. Takrat je marsikdo ugibal, ali to pomeni uvod v zboljšanje c^nosov med ZSSR In Kitajsko. Dosedanji razvoj tega ni potrdil. posledice, čeprav ne bo šlo vse gladko. Dvajset let zamujenega ni mogoče čez noč nadoknaditi. Toda ZRN ima v rokah zelo močan adut: trgovino in gospodarsko sodelovanje. Decemljra so v Dussel-dorfu sovjetski in zahodnonemški predstavniki podpisali sporazum, po katerem bodo tovarne Man-nesmann prodale Sovjetski zvezi za 1,2 milijarde dolarjev. velikih jeklenih cevi za plinovode. ZSSR bo pošiljala naravni plin v Zahodno Nemčijo, Francijo in celo Italijo. Kadar gre za tako velike kupčije, postane tudi politično ozračje toplejše. Vietnamsko razočaranje Ko je v začetku leta 1969 prisegel novi ameriški predsednik, se je v ameriški javnosti okrepilo upanje, da bo Nixon zavrgel vietnamsko politiko svojega predhodnika Johnsona in da bo v doglednem času, morda v nekaj mesecih, dosegel v Vietnamu vsaj premirje, če že ne miru. Nixon sam je pozival Američane, naj malo potrpijo, češ da vojne, ki traja že tako dolgo, ni mogoče kar čez noč končati. In Američani so potrpeli, čakali in upali. Toda plolagoma so postajali nestrpni. Začelo se jim je svitati, da se Nixonu prav nič ne mudi. Ko Je pritisk postal tako močan, da ga ni bilo mogoče več podcenjevati, je Nixon 3. novembra prišel na đan z dolgim »vietnamskim« govorom, v katerem je sicer megleno obljubil, da bo še naprej umikal ameriške čete iz Vietnama, a ni navedel nobenega »voznega reda«. Pač pa je veliko govoril o »vietnamizaciji« vojne v Vietnamu. Ta izraz pomeni, da bodo ameriške čete — ali vsaj dobršen del sedanjih 450.000 ameriških vojakov — ostale v Vietnamu tako dolgo, da bo južnovietnamska vojska dovolj močna, da bo vzdržala ofenzivo FNO. To pa lahko pomeni še leta in leta. Nixon je zelo spretno sestavil svoj govor in ni dvoma, da je vsaj začasno prepričal številne omahljivce, posebno tiste, ki nimajo svojih sinov v Vietnamu, da je njegova politika edino pravilna ih mogoča. Toda nekaj tednov po Nixono-vem govoru je Ameriko in ves svet spet globoko pretresel Vietnam. Bivši ameriški vojak, ki se je bojeval v Vietnamu, je od svojih tovarišev slišal toliko zgodb o pobijanju celih vasi v Vietnamu — tudi žensk in otrok ■— da se je na- posled odločil in izpisal pisma predsedniku Nixonu^ senatorjem in urednikom časopisov. S tem je dvignil del zavese nad strahotnim pokolom, ki so ga zagrešili nekateri ameriški vojaki in oficirji v vietnamski vasi Song My. Potem so začele prihajati na dan še druge strahotne resnice o pokolih v drugih vaseh. Vse poštene Američane je spreletela zona. Ali so naši fantje res zmožni streljati v matere z otroki v naročju? Fotografije in drugi dokazi so jasno govorili, da so zmožni. Morda bo ta resnica, ki sta jo ameriški tisk in televizija odkrito povedala lastni javnosti- in svetu, več naredili za konec vojne v Vietnamu kot vse demonstracije: Najpretresljiveje je svoja čustva izrazila mati mladega vojaka ubijalca, ki je novinarjem dejala: »Dala sem svojega otroka vojski in ta je iz njega naredila morilca.« Srednji vzhod Nikakršna spodbudna napoved ni mogoča ob oceni sedanjega položaja na Srednjem vzhodu, kjer se vsak dan vrstijo spopadi med Arabci in Izraelci. Izraelci so se na okupiranih ozemljih začeli obnašati kot »pravi« okupatorji. Med drugim se kolektivno znašajo nad vso okolico, če se zgodi kak atentat na izraelske vojake. Ljudi po-, zapro in porušijo vse okoliške hiše. Množijo se tudi poročila o mučenjih v izraelskih zaporih. To je logična posledica sleherne okupacije. Okupator ne more pričakovati, da se bo sovražno razpoloženo prebivalstvo mirno vdalo v usodo. Medtem se velesile posvetujejo. Posvetujeta se predvsem Amerika in Sovjetska zveza. Prva ščiti Izrael, druga arabske države in njihove interese. Arabci so ob koncu leta dosegli že tolikšno stopnjo obupa, da govorijo o vojni kot o edinem izhodu iz sedanje zagate. Pri tem zahtevajo od Moskve čedalje več orožja in pomoči. Toda v Moskvi so realisti in dobro vedo, da arabske armade še vedno niso kos izraelski, četudi so opremljene z najsodobnejšim sovjetskim orožjem. Moskva prav tako dobro ve, da ZDA ne bodo nikoli dovolile, da bi Arabci zbrisali z zemljevida državo Izrael. Zato vlada med super silama tihi sporazum, da se zaradi Srednje-Obe državi poskušata spopad omejevati, toda ta spopad ima svojo lastno dinamiko in skriva v sebi nepredvidljive nevarnosti. Pred vsem zato, ker mu ni videti konca ie- le- jo bi d KRATEK SPREHOD SKOZI LETO, KI ODHAJA v ietu, ki ga zdaj puščamo za hrbtom, smo predvsem bolj doumeli vso razsežnost družbene in gospodarske reforme. Nanjo prisegamo, a se ji tu pa tam tudi izneverjamo. Gospodarski in politični sistem smo v tem času še izpopolnili, pri čemer smo težili k temu, da bi samoupravljavci dobili večje možnosti za vplivanje na odločitve. To reformno nalogo je letos zlasti in znova postavila v ospredje Zveza komunistov Jugoslavije na IX. kongresu. Tudi letos nam narava ni ničesar podarila, udarila pa nas je še s potresom: hudo je prizadel prikupno bosensko mesto Banjaluko, ki še dolgo ne bo zacelila hudih ran, čeprav ji pri obnovi pomaga vsa socialistična skupnost (Foto Busic, DEI/)) Ko tehtamo bero leta, ki se mu zdaj iztekajo zadnji dnevi, ne delamo tega zato, da bi si ploskali ob uspehih ali pa IKDklekali v spovednico zaradi grehov in napak, ki smo jim podlegali. Radi bi samo trezno pregledali, do kod smo prišli in kam nas vodijo prihodnje poti. Vsekakor prezahtevna naloga' tega sestavka, ki naj bi bil novoletno kramljanje. Morda pa se, ji bomo vsaj malce približali s tem, da poskusimo napraviti — seveda le v najširših obrisih — prerez skozi nekatere poglavitne družbene, in gospodarske premike, napore, uspehe, pa o stvareh ne ve dosti. Ne zamerite nam. Tisoč dolarjev ... S produktivnostjo smo še kar skočili naprej. Industrijska proizvodnja se je v 11 mesecih povečala za 12 odstotkov. Vrata v svetovni gospodarski prostor smo si še za spoznanje bolj odp^jinili in povečali izvoz za 4 odstotke. Turizem je zaslužil več deviz kot kdaj koli prej, tako da tudi tu lahko govorimo kar o skoku. Bolj se je razmahnila integracija. Slovenske železarne — Jesenice, Ravne in Store — so se združile v močno podjetje. y zaposlovanju, ki je prejšnja leta jza-mrznilo, je spet odjuga. Zahtevnejše gospodarske razmere prisiljujejo vodstva delovnih organizacij, da bolj na široko od-pro vrata zlasti tudi mladim strokovnjakom. Prišli smo pa tako daleč, da bi skorajda že morali iskati svoje lastne strokovnjake prek nemških, avstrijskih, francoskih, švicarskih, švedskih in drugih tujih časopisov, ker so si mnogi poiskali delo v tujini. Slovenija je letos dosegla približno tisoč dolarjev narodnega dohodka na prebivalca in se je torej že skoraj izenačila z Avstrijo in Italijo. ^ . a tudi trdi vozli! Hkrati pa so nas letos krotovičile mnoge težave in hudo zavozlani problemi. Spet nas je obiskala »nepriznana« inflacija. Medsebojno zadolženost oziroma nelikvidnost je dušila bolj ali manj vse liaše gospodarstvo. Se vse preveč potrpi-- mo s slabimi E>odjetji, ki jih hočemo za vsako ceno obdržati nad vodo, ne da bi potonila. Seveda gre to na račun solidnih podjetij, ki jih nesolidni poslovni partnerji spravljajo v težave. Na nas Se pritiska marsikatera investicija, ki nima finančnega kritja. Dajali smo se za izpopolnitev zunanjetrgovinskega in deviznega režima na reformnih načelih. Cene so spet začele precej, divje plesati; tolažimo se s tem, da cene naglo naraščajo tudi v svetu, s katerim smo čedalje bolj povezani. 2iv-Ijenski s^oški so letos narasli za skoraj deset odstotkov. Ne uspevamo Se obvladovati socialnih razlik, ki se celo večajo, kar seveda ni dobro za socializem, predvsem še zato, ker te razlike pogosto ne izvirajo iz delovnih rezultatov. Vsaka tretja slovenska družina že lahko zvečer sede k televizorju, vsaka peta pa premore tudi avto. Toda v povprečni slovenski družini še vedno prevladujeta komajda radio in kolo. Povprečna pokojnina Je znašala letos v Sloveniji 614 din. Izboljšave si obetamo od novega, izpopolnjenega pokojninskega zavarovanja, ki Je pred dnevi prišlo v široko javno razpravo. Trdnejši kmetje v razvitih predelih, zlasti tisti, ki lahko vse prodajo že na domačem pragu, lahko že kar lepo živijo. Pravcata revSčina pa grize mnoge ostarele kmete na odročnih in zaostalih kmetijah. Prav tako so — če se ozremo širše — velike razlike v razvitosti posameznih republik, pokrajin in tudi posameznih, zla-sti izrazito kmečkih predelov znotraj Slovenije. Letos smo odprli lepo Število novih Sol. Toda marsikje je pouk še v zelo neprimernih prostorih. Zelo je zavozlana problematika naSega kmetijstva in se prve temeljitejše rešitve šele nakazujejo. V zunanji plačilni bilanci imamo še primanjkljaji Jugoslavija je sicer med državami, ki so dosegle zadnja leta najhitrejši razvoj na svetu. Nismo torej xavno taki počas-neti, kot bi lahko sklepali po naših lastnih nestrpnih kritikah. Toda svetovna tekma v napredku je čedalje hujša. Ta tekma postavlja pred nas usodni ALI — ALI! Pot k temu pa še zlasti utirajo razvitejši samoupravni odnosi. To hočemo doseči z izpopolnjevanjem celotnega našega političnega sistema, ki raste iz samouprav-Ijaijja in mu služi. Jubilantka se je pomladila Se posebej pomembno je vsebinsko prenavljanje Zveze komunistov in njeno preoblikovanje od temeljnih celic oziroma organizacij do njenih centralnih organov. S tem se Zveza komunistov prenavlja v ustvarjalno, demokratično in borbeno organizacijo, ki naj bo vedno sredi žgočih družbenih problemov ter se bori za spreminjanje družbe v smeri socialističnega napredka. Se jo sicer ovira v marsičem stara praksa. Mnogi njeni člani bolj z zapečka opazujejo njena prizadevanja, njen boj. Premagana, a še pri življenju so nekatera pojiriovanja, tudi v njenih lastnih vrstah, ki ne doumejo, da Zveza komunistov, ki se bori za večji prostor samo-upravljanjua, ne more biti nekakšna »trda roka«, prav tako pa ne debatni klub, nekakšen »pogovor pod lipo«, ki nikakor ne obvezuje k izpolnjevanju sprejetih stališč in sklepov. Toda v ZK je že na poti diferenciacija in tisti, ki ne more ali noče doumeti nove vloge in' novih nalog ZK, bo pač moral zapustiti vrste komunistov. Takšna Zveza komimistov, ki že premaguje svoje prejšnje krizno obdobje, je lahko pričakala svoj letošnji, deveti kongres z več kot sto tisoč novimi člani, pretežno iz vrst mladih ljudi, kar pomeni skoraj 10 odstotkov njenega članstva. »Vroče« poletje Letošnje leto je bilo politično zelo razgibano celo v obdobju dopustov. Poletje je politično zlasti segrel »vroč« problem financiranja hitrih cest v Sloveniji. Kasnejše, treznejše razprave pa so odkrile globlje korenine »cestnega« spora, ki zadevajo nmoge skupne jugoslovanske probleme, med katerimi naj naStejnno, denimo, državni kapital, ki je še vedno zunaj vpliva gospodarstva, nelikvidnost v gospodarstvu, ne dovolj razčiščena vloga federacije in republik in s tem v zvezi problem v mednacionalnih odnosih, prepočasno izpopolnjevanje _gosp>odarskega sistema, na kar je pravzaprav opozoril že tudi IX. kogres ZKJ. / Postavni dvajsetletnik mora dobiti več zraka Samoupravljanje Je prav letos že postalo krepak dvajsetletni mladenič, ki pa seveda še zori v moža. V marsičem in marsikje še ni zbral dovolj moči za uspešnejši spopad z birokratizmom, ki mu znova in znova odganjajo — kot martinčku odbiti, rep —, novi poganjki. O tem prav v zadnjem času pričajo nekateri pojavi pri izpopolnjevanju statutov, teh »malih ustav« delovnih organizacij. Ustavni amandma, ki terja te izpopolnitve nudi delovnim kolektivom možnost, da samostojnejše, izvirnejše postavijo svojim potrebam primemo in učinkovito organizacijo samoupravljanja. Toda ob tem je čutiti — na prvi pogled celo vabljive — težnje nekaterih, ki hočejo v statutih utesniti delavski svet, ga spremeniti v bolj ali manj le formalen organ in dati vso besedo tdmokratom. češ: »Gospodarjenje je resna zadeva in se zato z njo lahko ukvarjajo samo strokovni organi, samoupravljanje pa naj kar ostane stvar Zveze komunistov In sindikatov!« Tako se te reform- ske naloge ponekod lotevajo povsem pro-tireformsko. To pa se dogaja v času, ko celo razvita kapitalistična gospodarstva, ki omogočajo visok življenjski standard, že uvidevajo v raznih oblikah (seveda zelo omejene) soudeležbe delavcev nujno p>o- trebno spodbujanje človekove ustvarjalnosti in preprečevanje nevšečnih socialnih konfliktov. Med pomembnimi dogodki leto&njega leta naj omenimo zlasti jubilej ljubljanske univerze, ki je bo svojem srečanju z Abrahamom promovirala devet novih čast- nih doktorjev, med njimi predsednika republike Tita in člana _ sveta federacije Edvarda Kardelja. ' ' Zadnje obdobje letošnjega leta je bilo zlasti posvečeno razčiščevanju temeljev ekonomske politike v prihodnje* letu. Leta naj bi predvsem pomagala stabilizirati gospodarstvo, še pospešiti njegovo rast in nadaljnji prodor v svetovni trg, uravnotežiti plačilno bilanco, da naštejemo samo nekatere naloge. Seveda pa bi nas vse konkretnejše zanimalo, kaj lahko pričakujemo od leta, ki prihaja. Toda v tem primeru velja spomniti na pregovor, da preudarnega in pametnega človeka spoznaš po tem, da je večkrat v zadregi za odgovor kot tisti, ki tudd težave in spodrsljaje v letošnjem letu.' da se hočemo tako nalahko izmuzniti odgovoru. bi tudi to je seveda presneto res, da je laže določati usmeritve in sprejemati sklepe kot pa jih uresničevati. Pa uspešno in vsem srečno novo leto! M. Z. Posebno slovesno je počastila svojo 50-letnico rednega delovanja Ijubljuiska univerza, Ki je ob tej priložnosti podelila naslove častnih doktorjev Josipu Brozu Titu, Edvardu Kardelju, Srečku Brodarju, Jovanu Hadžiju, Milku Kosu, Koširju, FeUksu Lobetu, Firancetu Steletu In Alojzu Tavčarju. Na sliki: novi čMtni doktorji ljubljanske univerze, v sredini predsednik republike Josip Broz Tito. Na reformo sicer pogosto prisegamo, a se ji radi tudi izneverjamo KMEČKE POKOJNINE, BOLNIŠNICE IN.. Pretežno večino naših bralcev zelo zanimajo nekatera socialna vprašanja, ki jih težijo in o katerih pravkar teče v Sloveniji javna razprava. Gre za pokojninsko zavarovanje kmetov, za razvoj bolnišnic, za otroško varstvo na kmetijskih območjih in za družbeno pomoč socialno ogroženim občanom. Zaradi tega smo obiskali tovarišico ZORO TOMIČ članico republiškega izvršnega sveta, ter ]o prosili za odgovore na več naših vprašanj. Naši prošnji se je ljubeznivo odzvala. — Tovarišica Tomičeva, naše bralce zelo zanima, kako daleč so priprave za uvedbo kmečkega pokojninskega zavarovanja in kakšna osnovna stališča so se v tej zvezi v Sloveniji že izoblikovala) »Starostno zavarovanje kmetov je pomemben člen v sistemu socialne varnosti v naši družbi. Njegova uvedba je po mojem mnenju v naši republiki nujna, ker je socialno in ekonomsko upravičena. Ob načelni ugotovitvi o potrebi starostnega zavarovanja kmetov, glede na premike v socialni strukturi prebivalstva naše dežele, pa tudi znotraj družine, nastaja vrsta vprašanj, na. katera bomo morali odgovoriti, Ta vprašanja so; I kdo naj ima pravico do tega zavarovanja, zlasti do prejemkov — lastnik kmetijskega posestva ali tudi njegovi družinski člani (zakonec, otrok, ki je predviden za prevzem kmetue in podobno)? ■ Kdaj lahko pridobi pravico — ali naj veljajo določila iz pokojninskega zavarovanja delavcev ali bi morda kazalo določiti le najnižjo starost? Prevladuje mnenje, naj bi to bilo 65 let. Zelo pomembna pa je, tudi dolžina zavarovalne dobe, ki naj bi bila 20 let dela v kmetijstvu. ■ Kolikšna naj bi bila pokojnina, da bi bila dejansko učinkovita? Samoupravni organi zdravstvenega zavarovanja kmetov menijo, da bi morala znašati 300 dinarjev. Vendar se bomo o vseh teh vprašanjih lahko kmalu sporazumeli, če bomo našli odgovor na vprašanje: kako urediti financiranje tega zavarovanja, se pravi, od kod bomo črpali denar za izplačevanja pokojnin kmetov? Samoupravni organi zdravstvenega zavarovanja kmetov trdijo, da kmetje sami niso sposobni zbrati dovolj denarja za pokrivanje teh izdatkov in da torej načela sofinanciranja, ki ga poznamo v po-pokojninskem zavarovanju delavcev, tu ni mogoče uresničiti. Niso še odločno povedali, koliko bi kmetje sami zmogli. Skrajneži menijo, da ničesar. Tako se ob problemu financiranja kopičijo še novi in novi problemi, ki jih brez resnejšega analiziranja ni mogoče rešiti. Zato je bila v okviru delovne skupine za proučitev zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja ustanovljena posebna komisija, ki naj bi odgovorila zlasti na ta vprašanja: kaj je ekonomska zmogljivost kmeta — zavarovanca, kolikšno breme družbenih dajatev, vključno s starostnim in zdravstvenim zavarovanjem kmet-zavarova-nec lahko prenese, kdo naj eventuelno prispeva sredstva ali iz katerega vira naj bodo dodatna sredstva? Samoupravni organi zdravstvenega zavarovanja kmetov dajejo različne predloge. Zame osebno je najbolj realno, če ustvarim pogoje, da se bodo kmetje ekonomsko okrepili in da bodo v kar največji meri sami sposobni financirati tudi svoje starostno zavarovanje. Zato menim, da bi morali začeti z zavarovanjem bolj skromno in sistem izgrajevati tako, da si bo lahko, vsak zavarovanec s svojim prispevkom zagotovil tudi višje prejemke iz starostnega zavarovanja.« Med bolnišnicami je potrebna delitev dela — Naše bolnišnice, zlasti na nekaterih manj razvitih območjih, so prej ko slej skromno opremljene, zaradi česar tudi zdravljenje ni tako učinkovito, kot bi lahko bilo. Sredstev za boljšo opremljenost pa ni. Ponekod težijo k temu, da bi tudi v prihodnje za vsako ceno obdržali vse oddelke, kar ni niti racionalno, niti koristno za bolnike, kar je specializacija skoraj nemogoča, zato pa je tudi zdravljenje manj učinkovito. Kaj mislite o teh problemih? »Iz porodila republiškega sekretariata za socialno varstvo o poslovanju zdravstvenih zavodov v letih 1968 po- vzemam, da so vse bolnišnice — ne samo na manj razvitih območjih — pomanjkljivo opremljene. Vzrok temu je izčrpanost skladov bolnišnic, kar preprečuje nadomestitev zastarelih, dotrajanih in izrabljenih delovnih priprav in sredstev, kar ima brez dvoma tudi vpliv na učinkovitost zdravljenja. V bolnišnicah je po podatkih za 1968 kar 53 odst. delovnih priprav izrabljenih. Vzrok takemu stanju je med drugim tudi neurejeno financiranje razširjene reprodukcije v zdravstvenih zavodih. Zboljšanje glede tega vidim samo v dosledni izvedbi načela splošnega zakona o zdravstvu (15. člen), da mora biti v ceni za zdravstvene storitve vsebovan tudi del sredstev za razširitev materialne osnove za delo zdravstvenih organizacij. Težnje bolnišnic, da še naprej obdržijo neracionalne oddelke, ne koristijo bolnikom. Vzrok je brez dvoma v lokalističnih težnjah nekaterih političnih in tudi strokovnih organov ter organizacij. Republiški zdravstveni center je proti takim stališčem izrazil svoje mnenje v svojih strokovnih navodilih, v* katerih govori zlasti o potrebi po uresničitvi delitve dela med bolnišnicami. Izboljšanje organizacije bolnišnic in s tem tudi učinkovitost zdravljenja vidim predvsem v njihovi verifikaciji oz. kategorizaciji.« Članstvo v kmečkih delovnih zadrugah — v Apaški dolini, na ptujskem območju, ponekod na Dolenjskem in še v nekaterih drugih krajih Slovenije je precej nekdanjih delavcev kmetijskih delovnih zadrug, ki jim ne priznavamo dela v teh zadrugah za pokojninsko dobo. Ali ta problem že rešujete In kakšno rešitev je mogoče pričakovati? »Po sedaj veljavnem temeljnem zakonu o pokojninskem ^varovanju se članstvo v kmečki delovni zadrugi samo po sebi ne šteje za delovno razmerje in -se zato tudi čas, ki ga je nekdo prebil v kmečki delovni zadrugi zgolj na podlagi zadružnega razmerja, ne more všteti v pokojninsko dobo. Vendar pa je treba v vsakem konkretnem primeru posebej presoditi, ali posameznik ne izpolnjuje pogojev po 159. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Prav tako bi morali ob vsakem posameznem primeru raziskati, ali nekdanji član kmečke delovne zadruge ni bil z zadrugo v delovnem razmerju. Takšnim zadružnikom — delavcem prištevamo ta čas v pokojninsko dobo, sicer ne kot čas zadružnega članstva, temveč kot čas, prebit v delovnem razmerju. Kljub tem možnostim pa je to še vedno aktualno vpra- STARŠI IN OTROCI iz Selc v Slovenskih g^oricah v času otvoritve prve eksperimentalne vzfifojno-varstvene ustanove za kmečke otroke v Sloveniji, ki deluje v tem izrazito kmetijskem kraju (Foto: Mirko Brumen) ZORA TOMIČ, članica re-publišk^a izvršnega sveta šanje. Zato je republiški sekretariat za delo že lani predlagal zveznemu svetu za delo, naj bi veljavni temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju dopolnili tako, da bi tudi čas, ki ga je nekdo prebil na delu v kmečki delovni zadrugi, čeprav zgolj kot njen član, lahko všteli v pokojninsko dobo, bodisi tako kot čas prebit v delovnem razmerju ali kot posebno dobo. Zvezni svet predloga sicer ni odklonil, odgovoril ‘pa je, da sodi to vprašanje med tista, ki jih bo treba rešiti v reviziji sedaj veljavnega zakona. Malo kmečkih otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah — v Selcih v Slovenskih goricah so s pomočjo republiške skupnosti otroškega varstva odprli prvi eksperimentalni otroški vrtec za kmečke otroke. V tej zvezi slišimo pripombe, da bi bilo bolje sredstva za ta vrtec vložiti v tiste vrtce za kmečke otroke, ki delajo že vrsto let. Kakšno je vaše mnenje o tem in ali nameravajo republiški organi izdelati dolgoročni program razvoja otroškega varstva na podeželju? »Eksperimentalni vrtec za kmečke otroke v Selcih v Slov. goricah dela, čeprav je bilo slišati nekaj pripomb o tem, da je to v bistvu nekoristna naložba ter da že vse vemo in da nam ni treba ničesar proučevati. Pustimo času, da izreče svojo sodbo. Dejstvo pa je, da je delež otrok, zajetih v različne oblike otroškega varstva, na pretežno kmetijskih območjih izredno majhen; prav tako na podeželju ni mreže var-stveno-vzgojnih zavodov. Se tam, kjer so nekateri predšolski zavodi, jih obiskujejo pretežno le otroci zaposlenih delavcev v družbenih službah in v industriji. Podatki tudi opozarjajo, da .so kmečki otroci pogosteje zdravstveno, pedagoško in socialno ogroženi kot mestni otroci, kar se kasneje odraža na njihovi življenjski poti. Vse premalo upoštevamo sociološke procese na podeželju, kjer je kmečka žena vse pomembnejši proizvajalec, s katerim moramo računati v kmetijski politiki. Zato pa ima v določenih letnih obdobjih (delovnih konicah) tudi zelo velike probleme pri var- stvu in vzgoji otrok, ki do določene meje vplivajo na njeno produktivnost, kakor tudi na zdravo rast. Razloge, da nismo vzgojno varstvene dejavnosti na podeželju bolj razširili, je treba prav gotovo iskati v zastare- ■ lih pogledih na kmečko družino in kmečko ženo. Vrsta poskusov v preteklosti ni uspela, ker smo prenašali oblike varstva iz industrijskih središč in mest na podeželje, čeprav se tu življenjski in delovni ritem razlikuje od industrijskega oziroma mestnega. Premalo ali celo nič pa nismo upoštevali specifičnosti kmetijske proizvodnje in potreb občanov. Prav zaradi tega se je republiška skupnost otroškega varstva odločila, da financira enoletno proučevanje social-no-zdravstvenih, pedagoških, nastaiytvenih vidikov delovanja vzgojno-varstvenega zavoda na agrarnem območju ob upoštevanju letnega in dnevnega ritma kmetijske proizvodnje ter funkcije kmečke žene in matere kot proizvajalke. šele na takih spoznanjih bo lahko sprejela in predlagala ukrepe za pospešen razvoj otroškega varstva na podeželju, ki morajo biti sestavni del programa otroškega varstva v naši republiki.« Denarne podpore za obnemogle občane — v manj razvitih občinah v Sloveniji je veliko število zastarelih in obnemoglih občanov, ki jih občine socialno podpirajo. Podpore so v večini primerov zelo skromne, saj se gibljejo ob 20 do 100 din mesečno, največ pa jih do- biva po 50 do 80 dinarjev. Se v republiki kdo ukvarja z mislijo, da bi bilo treba zagotoviti večje podpore in ali obstajajo ideje o tem, kako bi to dosegli, saj v sedanjem sistemu proračunskega financiranja skoraj ni rešitve, ker so občinski proračuni ze- lo skromni? »Skupščina SR Slovenije je bila dvakrat opozorjena na probleme socialnih podpor:, v informaciji o nekaterih oblikah skrbi za starejše prebivalstvo (razprava na socialno-zdravstvenem zboru, 1968) ter v infonnaciji o socialno-varstveni dejavnosti v SRS (razprava na socialno zdravstvenem zboru 27. februar. 1969). Prav sedaj pa pripravlja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo obširnejšo analizo o družbeni denarni pomoči (socialnih podporah), ki bo razen višine in koristnikov pokazala tudi fimkcijo družbene denarne pomoči. Računamo, da bo analiza pripravljena v začetku 1970. Ni mi znano, kakšne predloge za urejanje teh vprašanj bo pripravil sekretariat. Vendar je varstvo materialno nepreskrbljenih občanov naloga osnovnih družbeno-političnih skupnosti, torej občin. Zato verjetno ni treba pričakovati, da bi republika v ta namen občine posebej dotirala, prav tako pa tudi ne, da bi predpisala najnižji znesek za družbeno denarno pomoč. Družbene denarne pomoči bodo še nadalje odvisne od občinske blagajne, nekoliko v drugačni luči pa bomo morali postaviti vprašanje obveznosti oziroma skrbi otrok za svbje stare in obnemogle, starše.« Spraševal: TONE STEFANEC NOVOLETNO DARILO REVIJE PRILOŽEN VSAKEMU IZVODU DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izvodov! Marsikteremu naro^^ gre tesna za naroč-nino, in hotel si bo tukaj goldinar prihraniti. Tukaj bi varčnost ne bila na pravem kraju. Dandanašnji mora vsakdo, obrtnik, kmetovalec ali gospod, vsakdo mora časopise brati, da se če so opozarjali na pomen obveščenosti že sredi prejšnjega stoletja, kaj naj povemo o njej dandanes, ko se I krepita družbenoekonomski položaj in vloga slehernega družbenega proizvajalca, I ko demokratiziramo odnose v družbi, ■ ko se široko razvija po* družbi jan je celotne politike. na temelju samoupravljanja, hkrati pa se H vedno dosledneje uveljavlja javnost dela vseh naJ^ih samoupravnih, političnih kot družbenih dejavnikov? Sleherni dan nam nagli tok življenja in dogodki potrjujejo, ,kako bistveno se spreminjajo vloga, delež in družbeni položaj informativne dejavnosti v naši sociali- 5tev. 24. Y NoTiDm mesto 15. Dolenjski Izhajajo 1. in 15. Tiačega meseca. Cena jim je la eelo I gid., xa pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajee v Nove« mMtM, dopise pa oredniMvo. Vabilo na naročbo. z današnjo številko kon'6aIe so „i3olepjBke Novice“ svoj petnajsti letnik. Toplo se, zahvaljujemo vsem, kteri.BO kaj pripomogli pri listu, bodisi B tem, da so ka) dopisovali, ali naročeni bili, ali naročnikov pridobivali j vsiem najtopleja zahvala.';; Tudi v prihodnje bodo „Dolenjske Novice'* T isti obliki in za isto ceno izhajak; ter se bodo Da vso ino& trudile, da bodo podu6ne in mikavne. I Umevno je, da ne more biti vsa vsebina za vsakega mikavna, vendar bo pa'vsak kaj nuel, kar mu ugaja, kar mu v prid hodi. Iklarsikteremu naročniku gre fesna m narož-nino, in hotel si bo tukaj goldinar prihraniti. Tukaj bi varčnost ne bila na pravem kraj«. Dandanašnji mora vsakdo, obrtnik, kmetovalec ali gospod, vsakdo mora časopise brati, da se o Bvetovnem gibanju'pouči, da ve, kje in kako se kakova stvar dobro kupuje ali proda; kam na) se v tej ali drugi udevi obme. Cesarski uradi, občine, udruge in druga društva objavljajo svoje razglase in obvestila po časopisih; ako xa kako istvar nismo zvedeli ali prepozno kzvedeli, nam je mnogokrat v občutljivo škodo. [Za vae to bodo „Dolenjske Novice“ kolikor moč skrbele, da bodo častiti bralci pravočasno obveščeni. Zaupljivo M tedaj obračamo do tvojih častitih naročnikov a prošnjo, da nam zvesti ostanejo, pa tudi mnogo novih naročnikov pridobijo; kajti z velicim itevilom naročnikov pridobi list tudi veljavo mej prebivalstvom, na tem pa mora nam Dolenjcem mnogo biti leteče. Srečne praznike ieli v»em bralcem TMdniStro ^Dolei^ddli Hovle*. stični skupnosti. Sredstva javnega obveščanja, predvsem tisk, radio in televizija, so se v zadnjih dveh desetletjih izredno razvila. Javna beseda je dobila nov pomen in bc^tejšo vsebino. Brez nje si samoupravljanja in demo-kreacije v novi Jugoslaviji sploh ne moremo več predstavljati. 20 let načrtnega dela domačega pokrajinskega tednika ' Kje smo na področju 9 občin glede sredstev obveščanja ter njihovega razvoja? Poleg lokalne radijske postaje v Brežicah ter pravkar nastajajoče nove podobne postaje v Sevnici in glasil nekaterih delovnih organizacij imamo v pokrajini že 20 let DOLENJSKI LIST, tedensko glasilo SZDL. Kaj dosegam«^ z njim, kakšen je njegov dosedanji razvoj, kakšen naj bo ta naš domači DOLENJSKI LIST, da bi bil .kos pomembhim in čedalje odgovornejšim nalogam na področju obveščanja občanov? Na vse to bomo dajali podrobne odgovore v prihodnjih tednih, ko se bomo pripravljali na skorajšnjo 20-letnico rednega izhajanja našega pokrajinskega glasila Socialistične zveze. Danes, tik pred koncem leta; pa o tem le nekaj podatkov; — že na vsakih 7,1 prebivalca (pri čemer štejemo vse občane, od dojenčka do stoletnega starčka) pride danes v 9 občinah po en izvod DOLENJSKEGA LISTA; — na vsaki 2 gospodinjstvi v pokrajini imamo po en izvod domačega tednika; — v 1950 je imel DOLENJSKI LIST 3000 izvodov naklade, zdaj pa ga tiskamo vs^ teden povprečno po 31.500 izvodov.. Res je, da številke ne po-menijp vsega — med vrsticami’ pa nam le povedo, da ima zdaj naš domači tednik najvišjo naklado med vsemi tovo’Stnimi političnimi pokrajinskimi tetoiki v Jugoslaviji. Med prvimi, če ne že kar prvi, je budi glede na obseg (število stalnih strani), kar spet govori o tem, da nam je tako glasilo potrebno in da je v dveh desetletjih preživelo različne stopnje svojega razvoja. Dve desetletji tudi potekata, ,ko je naS tednik postal — in ostal — čvrsta vez med občinami širše Dolenjske, Spodnjega Posavja in Bele krajine. Vsakdo izmed nas pa bo tudi po 70 letih verjetno rad pritrdil uredniku takratnih lokalnih »Dolenjskih novic«, da si list »... z velicim šte- vilom naročnikov pridobi tudi veljavo mej prebivalstvom ...« Pred jubilejem: pretesna obleka Neprestano se obračajo na nas bralci in- naročniki s podeželja, trgov in mest: »Zadovoljni smo z ,Dolenj-cem, le pretenak je! Se to in to nam povejte! Tega p>o-grešamo, onega dajte v^!« Zahteve se množijo, čas je opravil svoje: iz nekdanje naloge prosveti jevan j a in skromnega obveščanja, s katerim smo začeli v pokrajini pred 20 leti, je list medtem prerasel in še raste v javno tribuno, s katere naj se razločno in po domače sliši glas o potrebah, zanimanju in težnjah delovnih ljudi v naših 9 občinah (in tudi izven njih), zato smo sklenili list razširiti in mu- že dodajamo vsak teden nove strani: — mladlnsM^ — gospodarsko — sodno — vzgojno — enkrat na mesec DOLENJSKE RAZGLEDE — po potrebi pa vsem naročnikom tudi Skupščinski Dolenjski, list z vso občinsko (domačo) .zakonodajo. Zamisel o ndVi, poglobljeni oz. razširjeni vsebini domačega tednika bo zaživela pred vami v prihodnjih tednih, njen okvirni na^t pa je zajet v temle stavku: ■ vsak četrtek po 32 strani B Dol. lista, kar pomeni pri I 2 pokrajinskih izdajah ■ vsak teden 36 strani »Do- ■ lenjca«. To pa je povečanje obsega za natanko 33 odstotkov v primerjavi s sedanjimi 24 stranmi našega lista. » Nobena dobra stvar ni pocenil Te dni nas pestijo tudi skrbi, ki so kot meč nad našimi glavami: — papir se je s 1.12.1969. podr^il za 8 Sdin pri kilogramu, te dni pa se bo še precej bolj, kot smo poučeni — kilogram bo stal 200 S din, doslej pa smo zanj plačevali po 172 din; — tis,kama DELO bo prisiljena' za približno 10 odstotkov podražiti svoje delovne ure, ker mora popraviti osebne dohodke svojih delavcev; — pri pošti pričakujemo novo, višjo odpremno tarifo za dostavo lista, kot smo jo imeli doslej; " — režija (vsi drugi stroški) se je zadnja leta ponovno dvignila v škodo našega dohodka. B Kako izhajati naprej spričo podražitev in zlasti še ob tem, da bomo za tretjino povečali obseg lista (to smo ta mesec že začeli delati!)? Glede na znano dejstvo, da' prispevajo naročniki ^slej še vedno komaj 49 odst. vseh stroškov, ki jih terja Mst, ,kar 51 odst. pa mora zbrati uprava DL sama, smo sklenili povečati naročnino za naš tednik: — celoletna naročnina bo znašala po 1. januarju 49 dinarjev, polletna pa 24,50 di-naffjev; — izvod Dol. lista v drobni prodaji bo po 1.1.1970 stal en dinar (doslej 70 par); — naroCntna za tujino bo znašala poslej 8 dolarjev (oz, 100 dinarjev), doslej pa je znašala 5 dolarjev (oziroma 62,50 din). ■ S tako zbrano višjo naročnino bomo pokrili dražji tisk povečanega obsega li- sta v prihodnjem letu, po-draženi papir in druge višje stroške, ki jih terja redno izhajanje pokrajinskega tednika, Da hkrati ijamčimo bralcem in naročnikom tudi boljšo vsebino in še pestrejši tednik, pa nam ni treba posebej zatrjevati: to jim bomo dokazali z našim cte-lom sproti vsak četrtek. In če je že pred 70 leti urednik takrate^ lokalnih »Dolenjskih novic« svaril, da si pri »časopisu ne ka^ prihraniti goldinarja«, velja to še veliko bolj dandanes, ko brez novic, pouka in koristnih obvestil ne moremo več ne pametno živeti, ne modro voditi svoje družbe. TONE GOSNIK / Pregled razširjenosti stalnih naročnikov in kolportaže Dolenjskega lista — stanje 4. 12. 1969 0 B č 1 N A : Rednih naroč- nikov: Drobna prodaja (lTNICA 117 a; 10. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 22597 — RANTASA JOŽE, MURSKA SOBOTA, Can- karjevo naselje 22; 11. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 21882 — ŠPILAK ŠTEFAN, MURSKA SOBOTA, Koroška 5; 12. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 6423 — ŠTIPO FRANJKOVIĆ, TEPANJ, PELJEŠAC, Dalmacija; 13. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 020522 — KALAJDIČ SLAVKO, Sp. Petefi 48, PANČEVO; 14. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 051567 — LESKOVAR GELCA, Videž 22, SLOVENSKA BISTRICA; 15. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 014618 — CEROVŠEK ANICA. Medlog 2, CELJE; 16. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 008325 — JORDAN MIRICA, RIMSKE TOPLICE, Ogtec št. 1 a; 17. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupcma 5339 — KOPOOK KAROL, KULPIN, Sktfist:a 27; 18. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 36678 — STUBAN VERA, MRACLIN, Braće Radića 112 a; 19. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 15988 — ŠURK SILVO, LJUBLJANA, Jurčkova pot 129; 20. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 021951 — EMILIJA OSTOJIČ, LOŽNICA, 7. jula 47; 21. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 7535 — OLENIK ANATANAZIJ, POSTOJNA, Vegova 3; 22. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 6404 — BRUN IVICA, RIJEKA, Prol. brigada 13; 23. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kupona 4492 — HAUPTMAN VLADO, IZOLA, Cegnarjeva 9; 24. nagrada — Potovanje v Grčijo za 2 osebi št. kui>ona 007609 — HRIBAR FRANC, LESCE, šobčeva ul. 14; 25. nagrada — gamitiu’a kuhinjske posode special št. kupona 046033 — AHTIK BOGOMIR, Runtole 7, ŠKOFJA VASJ»RI CELJU; 26. nagrada — garnitura kuhinjske posode special št. kupona 17992 — LUKOVNJAK ALOJZ, SREM, VRD-NIK S. KOL-32; 27. nagrada — garnitura kuhinjske posode special št. kupona 004907 — KOKOVNIK ALOJZ, MOZIRJE 183; 28. nagrada — garnitura kuhinjske posode za 4 osebe St. kupona 2689 — KOMEL ANTON, NOVA GORICA, Rožna dolina 113; 29. nagrada — garnitura kuhinjske posode za 4 osebe št. kupona 042120 — ŠULC VALERIJA, NOVI Majevička 49; 30. nagrada — garnitura kuhinjske posode za 4 osebe šj. kupona 23706 — HREN MILJA, SLOVENSKE KONJICE, Delavska; 31. nagrada — econom lonec 7 Itr. št. kupona 034333 — MEDVED DRAGO, B. TRG BEDNJA; 32. nagrada — econom lonec 7 Ur. št. kupona 15364 — JURIŠIČ IVAN, B. Brolčevića 2, CRIKVENICA; 33. nagrada — econom lonec 5 Ur. št. kupona 024256 — KOSTA TANACKOVIČ, LOŽNICA, Podlukina 6; 34. nagrada — econc»n lonec 5 Itr. št. kupona 022331 — HORVAT MARIJA, LJUBLJANA, Vrhovci c. VI/9; 35. nagrada — garnitura kuhinjske posode Mojca St. kupona 21795 — KADVIč DUTKA, MOSTAR, Med- veška 2; 36. nagrada — garnitura kuhinjske posode Mojca, St. kupona 028412 — POLIMAC DJORDJE, VARAŽDIN, B. Slukan 10; 37. nagrada — sokovnik Št. kupona 012337 — VERA MARUŠIČ, Pionirska 6, 2IVINICE KOD TUZLE; 38. nagrada — sokovnik St. kupona 5047 — MILETIČ SVETISLAV, SVETOZAREVO, Njegoševa 17; 39. nagrada — sokovnik št. kupona 025203 — ANTONIJE KRSTIČ, SREMSKA MITROVIČA, Kej oslobođenja 87; 40. nagrada — sokovnik št. kupona 021869 — JOVAN PEKOVIČ, BEOGRAD, Mačvanska 14; 41. nagrada — sokovnik St. kupona 12916 — JOVIČ VERICA, NIS, Gavrila P*rincipa 12; 42. nagrada — garnitura loncev ideal it. kupona 012287 — KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, Podružnica SLOVENJ GRADEC; 43. nagrada — gamltiira loncev Ideal St. kupona 15782 — VEINGERL FERDO, PTUJ, Rajšpova 14; 44. nagrada — garnitura loncev ideal St, kupona 002892 — ČAS MIRKO, SLOVENJ GRADEC, Celjska c. n. h.; 45. nagrada — garnitura loncev ideal St. kupona 012233 — KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, Podružnica SLOVENJ GRADEC; 46. nagrada — garnitura loncev ideal St. kupona 4202 — JELIČ LEOPOLD, RIJEKA, Mihanićeva 2; 47. nagrada — garnitura kosic ideal St. kupona 3898 — IVAN SULAR, PULA, Pino Budičin 16; 48. nagrada — garnitura kozic ideal St. kupona 021197 — GUGH STANKO, SLOVENSKA BISTRICA. Mariborska 46; 49. nagrada — garnitura kozic ideal St. kupona 36478 — VOGRINČIČ MARIJA, MARIBOR, Zrkovci 137; 50. nagrada — garnitura kozic ideal St. kupona 35460 — RADOJKOVIČ KRSTO, Pera čingrije 8, DUBROVNIK; 51. nagrada — garnitura koaic ideal St. kupona 1000 — BATISTIČ IVANKA, PORTOROŽ, Blok 2, LUCIJA; 52. nagrada — garnitura loncev novum St. kupona 048643 — TONČKA JURKOŠEK, CELJE, Tržaška n. h.; 53. nagrada — garnitura loncev novum St. kupona 037113 — LUKMAN NE2A, SREDIŠČE OB DRAVI 366; 54. nagrada — garnitura ponev ABC St. kupona 39976 — DRAGIČEVIC BRAl^O, OSIJEK, Vijenac Moše Pijade 11; 55. nagrada ^ garnitura ponev ABC St. kupona 022457 — VULE GRBIČ, DRENČA, 2UPSKI ALEKSAN-DROVAC; 56. nagrada — garnitura ponec ABC št. kupona 14258 — KATIC PEČCA, CELJE, Mariborska 54 a; 57. nagrada — garnitura ponev ABC št. kupona 13453 — DANDIČ DIKA, MOSTAR, Laciria 4; 58. nagrada — garnitura jedilnih skodel St. kupona 23336 — SVE7TOZAR KRNJULAC, NOVI SAD, Bruče Ribnika; 59. nagrada — garnitura Jedilnih skodel št. kupona 2969 — KOVAČEVIČ ĐORDE, ZEMUN, Ul. bregovita 30/1; 60. nagrada — garnitura jedilnih skodel št. kupona 012862 — 2IVKOVIC MILUTIN, BEOGRAD, Vojvode Brane 19. CELJE m) metallca LJUBLJANA ||«V«LCTNI POPUST Od 20. do 31. decembra 1969 prodajamo v naših poslovalnicah v Ljubljani: Titova cesta 24 Stritarjeva cesta 7 Gosposvetska cesta 4 Topniška 9 Domžalah: Ljubljanska cesta 63 Ptuju: Rogozniška cesta naslednje blago z novoletnim popustom: EMAJLIRANA IN ALUMINIJASTA POSODA (uvoz iz ČSSR in Poljske) popust 30-40 % PEČI NA OLJE (domače proizvodnje) popust 10-12 % HLADILNIKI (G. Naumov in Himo) popust 45 Vo Kupcem hladilnikov s področja Slovenije povrnemo potne stroške za vlak ali avtobus. VSE IZDELKE TOVARNE GORENJE VELENJE popust 12 Vo N«V«LCTNI POPUST m) metalka Novoletno pismo iz Severne Francije Gostinsko podjetje GRAD MOKRICE Dragi tovariš urednik, dragi člani ur&iniškega odbora, cenjeni bralci in bralke mojega in našega ter vašega predragega DOLENJSKEGA LISTA, vsestranskega »dolenjskega obveščevalca«! Leto 1969 se te dni izteka; zame je bilo zelo dobro in usoda mi je bila mila v vsakem pogledu, tako glede zdravja kot sploh v življenju. Zdravje mi je omogočilo, da sem spet obiskal svojo predrago domovino v tem tako pomembnem jubilejnem letu. Letos smo slavili petdesetletnico ustanovitve naše Komunistične partije in revolucionarnih sindikatov^ Da, dragi moji, če ne bi bi- lo tega, ne bi bilo ne naše republike, ne naše svobode, kajti iz njiju dveh izvira vse to, kar imamo. Leto 1969 pa mi je bilo naklonjeno tudi zato, ker sem slavil že 15. obisk med va^t, v dragih ml doma- Ni odlika kititi S6 ■ ■ ■ »Ni odlika kititi se s pavovim perjem,« je zapisal av~ tor v drobnih novicah iz Kočevja v zadnji številki Dolenjskega lista v zvezi z banano, ki je vzcvetela v avli nove šole. K temu bi hoteli dati je kratko pojasnilo o cvetoči banani. Uprava doma telesne kulture v Kočevju je v začetku' šolskega leta pc^rila osnovni šoli v Kočevju banano, ki v tamkajšnjih prostorih ni mogla uspevati. V avli nove šole so člani biološkega krožka postavili banano na mesto, kjer je dovolj svetlobe tik ob radioatorju. To spremenjeno okolje je na rastlinć tako ugodno vplivalo, da je začela odlično uspevati in tudi vzcvetela. Vprašujemo se, zakaj je tovariš Andrej Arko molčal ob članku, objavljenem v Delu, v katerem je pisec zaradi netočnih informacij pod fotografijo napisal, da je banano vzgojil tovariš Andrej Arko in se je v domu telesne kulture bohotno razcvetela. Razen tega pa kaže, da se je v Dolenjski list vrinil tiskarski škrat, ko ste zavisa-li. da so člani biološkega krožka vzgojili to rastlino. Oni so napisali, da med drugim tudi gojijo banano. Dopisniška sekcija foto-kina kluba osnovne šole Kočevje čih krajih. Je pa še nekaj več v vsem tem slavju: tukaj v Franciji, v mojem mestu Lensu, kjer iivim že 46 let in pol v istem stanovcmju, sem dobil letos Štiri najvišja francoska odlikovanja. Dali so mi častne medalje za moje delo: medaljo za 45 let članstva v delavskem sindikatu CGT, kar pomeni po naše ge- neralna konfederacija dela, nato pa še tri medalje od ministrstva dela in socialne zaščite — medaille de Ver-meil, medaille d’Or in grande medaille d’Or, medtem ko imam tako srebrno medaljo že 15 let. Tako imam vsa priznanja, ki jih lahko da država delavcu kot častno priznanje za delo. Imam tudi partijsko priznanje veterana, ki ga dobiš za več kot 30-letno članstvo in propagandista komunistične partije. Ko smo bili 16. novembra dopoldne tu na občinskem uradu, mi je župan mesta Lens dal tudi man-dat za 100 novih frankov; ta dan je bil z nami tudi naš konzul tovariš Nešič iz Pariza in sekretar za delo in socialne zadeve, medtem ko mi je naš veleposlanik Ivo Vejvo-da čestital za .priznanje s telegramom. Torej vidite, tovariš urednik, da je že v tem vsem, kar sem letos doživel, veliko sreče, a to Še ni vse! čudežno dobro se namreč počutim po zadnjem letošnjem tritedenskem obisku v mojih preljubih šmarjeških Toplicah! še danes se sprašujem: le zakaj in kako mi je tovarišica Popovičeva, upravnica Toplic, izkazala tako veliko skrb, dobroto in uslugo? Vse osebje v Toplicah je bilo tako zelo ljubeznivo in solze so mi zalile oči. ko smo se poslavljali in si podajali roke z besedo »Na svidenje!«. Da, na svidenje, moje predrage in predragi v domovini! Dvajset Martinčičev je letos obiskalo rojstno domovino svojih staršev, svojega očeta in babice. Vsi ljubijo našo prelepo domovino in Toplice, kar je nama v priznanje, čast in veselje. Vse to, kar tu skromno omenjam, pa je seveda še veliko lepše v mojem srcu! Srčna hvala tudi vsem najinim sorodnikom v okolici Novega mesta, ki so nas bratsko obiskali, sprejeli in nam dali čutiti, da dobro vedo, kaj pomeni beseda izseljenec in tujina. Tujina ostane mačeha, pa naj bo še tako dobra, mati pa je mati, karkoli si že in kjerkoli na svetu si. Lepo še zahvalim tudi vam, tovariš urednik, za vaše delo in tov. Zoranu, ki je prav lepo opisal srečanje s sindikalnimi delavci v Toplicah. Zdaj, pred koncem leta, pa naj se oglasi še stara viža, ki smo jo peli že nekdaj: tebi, Dolenjski list moj predragi, vam, ki ste njegovi urejevalci in vsem vam, dragi bralci — naj bo novo leto še lepše kot je bilo letošnje! Vse naj poteka samo v zdravju in sreči! Da bi se vam izpolnile sleherne želje. Ust pa na) v 1970. letu dobi še nove stalne naročnike, kar bo njim in vam v veliko veselje. Sebi pa želim: da bi še in še prihajal k vam, v vaš zemeljski raj, vaše prelepe šmarješke Toplice, da se tam ogreje mo-je srce — to so moje edine želje. Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj, ti prekrasna si, edina, ti si mo) zemeljski raj! Bodite bratsko in tovariško pozdravljeni vsi pri uredništvu in uvratH mojega in našega DOLENJSKEGA USTA, posebno pa Se vi, tovariš urednik! Želim Vam veliko uspe'aov pri vašem 'delu in zdravja v družini! Vaš JOŽE MARTINČIČ z ženo ANO ter člani družine v Lensu, Pas-de-Calais, FRANCIJA Lubi moji brauci Usak cajt se bo tud tu letu steklu. Kukr je šu cajt počas posebnu tistem ka-ter so točnu u službo pr-hajal taku je zdej prehit-ru pršu ta cajt ku bo treba dajat račune za use tistu kr smo u tem leti dobrga pa tud slabga naredi. Tud pr muj hiš se je u tem let marskej spremen-lu. Muja Tina prau de naj nkar na pozabem kulk je ona prgarala pa naj ne prpodujem samu kuga sm jest prgospodaru. Nč na rečem de tu nej res am-pek zdej pa le jest sam pregledujem račune Tina se pa še zmen ne za tu. Furt naprej pred špeglem stoji pa gvante pomerja katerga bo za novu letu oblekla pa šiva špice zdej na enga zdej na tadruzga pa spet para pa gor jemle pa dol spušča kukr de je narmn studvejset noveh din za rezervacjo plačala. Sosedova Pepa ji je uče-rej pršla povedat de bodo za takrat narbž use gospe iz mesta mele nove pa dolge gvante zdej je pa muja Tina rekla de ona pa na bo taka kukr use tadruge pa je suj gvant taku, gor uzela de ji polovica bedres vn gleda. Jest seveda na smem nč rečt sej prau de se jest na modo nč na zastopm ampek povedou sm jt pa useglih de ji glih preveč na paše tak gvant pa tud jest na grem žno vn u takem gvanti. Sej še plesat na bo mogla tako kukr zna. Pa sej ni čudnu de si na da nč dopovedat sej je zenska. Jest se samu bojim de ga bo tud po novem let taku biksala pa de na bo hotela več noveh gumjasteh škomu noset katere sm ji je^t za novu letu kupu de jeh bo mela za u štalo pa za na nivo. Pa kedu b mogu že zdej vedet kuga nam bo tu no-. vu letu prneslu. Jest b sa-rnu tu rad deb tud drugu letu biu tulk pr moč deb lahku delou pa deb bli Idje tulk pameten de se nab več tulk tepi pa vojske delal sej jeh že taku dost na cest pa u bolncah umre. Lubi muji brauct jest vam usem želim deb tud vi še naprej zdrau bli pa deb se rad mel pa deb tud vi men kej pisal taku kukr bom tud jest vam spet usak teden. Srečnu novu letu vam iz srca želi vaš MARTINEK BREZSUL Obiščite Mokrice, kjer imate možnosti tudi za konjski šport. Za novo leto iskreno čestitamo! 4»- ' sl!/ Bistrica, ki teče skozi Ribnico, dela veliko pr^lavic starejšim, saj zadnje 6ase ob vsakem večjem deževju ali odjugi ogrozi Ribnico s poplavo. NajmlajSim pa naredi tudi veselje. Le-ti nestrpno čakajo na led, da se bodo spet neugnano drsali po njem. Kdo bo prej dočakal? (Foto: D. Moihar) ^ •• • • w Sejmišča Mraz tudi na sejmišču v ponedeGjek, 22. decemfo-ra,Vje bilo na novomeškem sejmišču naprodaj samo 279 pujSikov. Zaradi hudega mraza je bilo takrat občutno manj prometa. Kupci so pokupili 227 prašičkov, plačevali pa so zanje 160—650 din. V Brežicah slabši dogon Na brežiškem sejmu je bi- lo v soboto manj živahm fcot prejšnje tedne. Na prodaj je bilo manj prašičev, zaradi slabega vremena je bilo tudi manj kupcev. Prodanih je bilo 125 prašičkov, mlajših kot 3 mesece, in 4 praši^Sd, starejši od 3 mesecev. Za mlajše je bila cMia 12 din za kilogram, za starejše pa 8 din za kilogram žive teže. Osnovna in pretežna dejavnost podjetja Avtopromet GORJANCI je tovorni pro- • met. Blago prevažajo na dol-' go linijskih prevozih v Jugoslaviji in delno v mednarodnem prometu, predvsem po Italiji. Za to dejavnost ima podjetje po držftvi 8 poslovalnic v vseh večjih mestih; v Ljubljani, Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu in v Beogradu, v Sarajevu i>a imajo poslovalnico v posloviK) tehničnem sodelovanju s poslovnim združenjem slovenskih avtoprevozniških podjetij VEKTOR. Plan Je od 1. novembra izpolnjen Povpraševanje po avtoprevozniških storitvah se nenehno povečuje, podjetje pa si je z dosedanjim poslovanjem ustvarilo velik poslovni ugled. Okoli 70 odst. vseh prevozov opravljajo po pogodbah z naročniki, 8 katerimi sodelujejo že od 1953, preostalih 30 odst. pa odpade na priložnostne prevoze. Naročniki se odločajo za avtoprevoze zato, ker je dostava zelo hitra in ni potrebno vmesno prekladanje. ^ 12,300.000 din prometa po planu za 1969 so ustvarili že do konec oktobra. V tovornem prometu si želijo predvsem tipizirana vozila, kar bi bilo najboljše za poslovnost in za prometno varnost. 2al v domači avtomobilski proizvodnji še nimamo vozila, ki bi odgovarjalo tej zahtevi. V težjem prometu so se najbolj obneslia FIATOVA vozila, ki so tudi cenejša: tovornjak znamke fiat z vsemi carinami stane okoli 190.000 din, domače vozilo, ki'Hehnično ni ena-kovr^o, pa 250.000 din. Uvoz tovornjakov pa je žal omejen. Osne obremenitve in zapore v tovornem prometu se srečujejo s številnimi težava- mi, med drugim so osne obremenitve na cestah omejene. Zato so pri težjih vozilih vgradili 25 dodatnih tretjih osi, kar je veljalo i)odjet-je okoli 750.000 din. Ker ugotavljanje osnih pritiskov v v preventivnih pregledih na cestah ni dovolj natančno, so nemalokrat po krivem kaznovani. Tudi zapora cest ob sobotah in nedeljah za tovornjake (z njo se strinjajo) povzroča podjetju veliko težav. V zimskem času nimajo posebnih pripomb k vzdrževanju glavnih cest. Strinjajo se s tem, da prometni organi v času sneženja izločijo iz prometa tejža vozila. 2elijo, da bi vzdrževanje cest ostalo v Sloveniji vsaj tako dobro kot do zdaj. Ne avtobusi, gospodarnost je vprašanje Avtobusni potniški promet podjetja GORJANCI se odvija pretežno na Dolenjskem-Najteže je potrebam ustreči v konicah, ki se pojavljajo v nekaterih urah vsak d^, zlasti pa ob koncu tedna in pred prazničnimi dnevi. Predpis o prevozu potnikov samo na sedežih je podjetje prizadel, hkrati pa ugotavljajo, da. je republiška zakonodaja o potniškem prometu na javnih cestah zelo pomanjkljiva. V času velikega navala si pomaga* jo z dodatnimi vozili, res pa Je, da Je naval potnikov običajno samo na posameznih deUh prog. Nepoučeni potniki se velikokrat Jezijo, češ da avtobus ne stane toliko, da ga podjetje ne bi moglo kupiti. To je res, toda malokdo ve, da mora avtobus opraviti vsak dan vsaj 150 km dol^ pot, da Jo gospodarno izkoriščen. Težko je uvesti nov avtobus za krajši prevoz delavcev ob 6. uri zjutraj in ob dveh ali treh popoldne. Teh nevšečnosti bi bilo manj, ko bi se tudi pri nas ravnali po' dobrih zgledih iz tujine: tam ne začenjajo delovati vsa podjetja ob enakem času, ampak v polurnih presledkih od 6. do 8. ali 9. ure zjutraj in v enakih razmikih končujejo. V takšnih primerih lahko na krajši progi opravi en sam avtobus več prevozov in je gospodarno izkoriščen. • Koristno sodelovanje s KOMPASOM Tretja dejavnost, s katero se ukvarja podjetje GORJANCI, je turizem. Radi poteto in razvoja so se morali odločiti ali za samostojno turistično dejavnost ali za sodelovanje s podjetjem, ki se s takšno dejavnostjo že ukvarja. Razumno so se odločili za po-slovalno sodelovanje s podjetjem KOMPAS. KOMPAS že ima svojo mrežo in izkušnje v turizmu. Laže organizira razne skupinske izlete iz Ljubljane po Jugoslaviji in po zamejstvu in jih samo dopolni z udeleženci z našega območja. Ob razvoju te dejavnosti so povečali sodelovanje z območnimi turističnimi društvi in bodo odprli razen poslovalnice v Novem mestu podobne še v Črnomlju in Metliki. Pri tem so upoštevali poslovno korist in smiselno delitev dela: zadržali so vse turistične prevoze v domovini in zamejstvu. Zato so nakupili tri najsodobnejše issletni-ške avtobuse znamke Mercedes in več sodobnih domačih vozil. Kupili pa bodo še več domačih vozil v turistični iz-vedbif V poslovalnici v Novem mestu bodo posredovali razen dosedanjih storitev (potni listi, ležišča, menjalnica, informacije) tudi turistične sobe zasebnikov. Pri podjetju GORJANCI so prepričani, da enako kot oni tudi KOMPAS žeU sodelovanja, ki je koristno za obe podjetji in potrošnika. Obetajoča se bremena so prehuda Osnovna želja kolektiva GORJANCI Je, da bi v pri-^ hodnjem letu povečali promet od letošnjih 23 milijonov na 27 milijonov din. Največ naložb bodo namenili tovornemu voznemu parku, ki se. bo z nakupom 26 vozil in 15 prikolic povečal za 14 ton nosilnosti. Seveda bodo zamenjali tudi nekaj avtobusov, število zaposlenih se bo pri tem povečalo od 256 na 300, na novo pa bodo zaposlili samo produktivne delavce — voznike. Vrednost storitev se bo povečala samo zaradi večje storilnosti in povečanja vrednosti osnovnih sredstev. Za nakup novih vozil bodo porabili 4 milijone din lastnih sredstev. Ob obljubljanih povečanjih taks in cen goriv menijo, da to ne bo samo prizadelo, pač pa celo ogrozilo obstoj avtoprevozniških podjetij. Pri tem bi morali upoštevati mednarodno delitev dela in cene v tujini, da ne bi bil domači tran^ort enostransko prizadet. pORJANCE bodo povečane , takse in cene goriv veljale 1,800.000 din več kot letos. Poudarjajo, da so za reševanje problema gradnje cest, vendar ne samo na račun tovornega prometa, pač pa vseh tistih, ki imajo koristi od cest. Financiranje gradnje cest bi bilo treba rešiti tako, kot smo to storili v energetiki. Res je tudi to. da ne smemo reševati samo transporta, cestni promet, ki je svoj obstoj že opravičil, pa zanemariti in pustiti ob strani. ^ GORJANCI — to je mnogo motorjev, koles in ljudi, ki prevažajo tovore, potnike in turiste! ^ 64 tovornjakov s 45 prikolicami s skupno dosilnostjo 1200 ton je^do konca oktobra letos prevozilo 60,200.000 ton kilometrov na 6,100.000 km dolgi poti. ^ 35 avtobusov je na 28 progah prepeljalo v istem času 2,400.000 potnikov na 2,500.000 km dolgi poti. ^ V turizmu so opravili letos s svojimi avtobusi 68 potovanj v tujino (270.000 din prometa) in 701 potovanje po Jugoslaviji (710.000 din prometa) ter v sodelovanju s KOMPASOM v skupnih poslovaiiifctth posredovali mnogo turističnih storitev. # Če ste zaupali svoj tovor ali sebe podjetju GORJANCI, ste lahko brej skrbi! Za vzdrževanje svojih vozil ima podjetje sodobno opremljene delavnice z vsemi potrebnimi stroji in delavci. Sodobna oprema delavnic je vredna okoli 700.000 din! Vozila podjetja GORJANCI so vzdrževana tako dobro, da doslej niso doživela še nobene nesreče zaradi tehničnih pomanjkljivosti! ■ml 1 >• v;.¥ Podjetje GORJANCI je letos odprlo v Novem mestu na avtobusni postaji lepo preurejeno prometno pisarno, poleg nje pa preuredilo prostore za KOMPASOVO turistično poslovalnico. Obe podjetji v poslovno tehničnem sodelovanju dopolnjujeta svojo dejavnost, ki je hkrati tudi v korist potrošnikov. Lepo urejeni prostori — za preure^tev so GORJANCI odfit^ 250.000 din — so za Novo mesto velika pridobitev. Na sliki: pogled v turistično poslovalnico (Foto: M. Vesel) sSifHSiS V', J v Sodoben prevoz potnikov in povečanje kulture v prevozih je želja GORJANCEV in potrošnikov njihovih storitev. Trem letos kupljmim Mercedesom, ki jih vidite na sliki, se je letos pridružilo več sodobnih avtobusov donuiče izdelave, za izbolj* Sani prevoz potnikov pa bodo skrbeli Se naprej OBČINSKA SKUPŠČINA KOiEVJE Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS Občinski odbor RK Vsem občanom in delovnim kolektivom pošiljamo iskrene čestitke z željo, da bi si tudi v prihodnjem letu prizadevali za napredek občine! Srečno 1970! ENOTA Iskreno čestitamo za novo leto 1970! i'.. >1 i ■-■"i .i;’ \ ^ V i H r- v ^ y;i ^ ‘ ' • ^ 'M it M d • *' ' ' , ^ ■'« 'V Vi'” .i- t" .••. > \ , . ''' M ' ^ . J ^ ■. :,f. £.fi j din KOČEVJE '■ ? gradbišči' v Kočevju, Ljubljani in na Reki čestita za novo leto 1970! KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA m. 0 plemenska živina 0 izdelki domače, obrti # mleko 0 trgovine na drobno # transport Iskreno čestitamo za povo leto 1970! GOSTINSKO PODJETJE RESTAVRACIJA KOČEVIE Obiščite 4lE$TAVRACUO, obrat JELKA,' BIFE na Trgu 3. oktobra in BIFE - ' na Ljubljanski cesti. Našim gostom želimo srečno novo , leto 1970! : UUBIJANA OBRAT RIBNICA Čestitamo za novo teto 1970 in se prl-p6ročamo za •naročila! X '' - < ■ ■*\y ' ^ IvOT! Polkovnik Bojan Savnik prihaja iz letala/s kakršnimi često leta v nam neslutenih višinah NOVOLETNI POZDRAV JUNAKA NEBA Čfbvek, ki je že pred II leti prebil zvočni zid in za katerega poleti z reaktivci niso nič posebnega, je naše gore list Bojan, najmlajši sin Savnikove družine z Grma v Novem mestu, je bil od nekdaj živahen fant. Sicei: vnet ža vsako šalo, toda včasih kar preveč resen za gimnazijca. Med vojno* ko je mesto doživljalo letalske napade in so ljudje bežali v zaklonišča, je Bojan stal na cesti in se oziral v nebo. Zamaknjeno je opazoval letala in že takrat je večkrat rekel: »Pilot bom«, želja se mu je uresničila. Danes je Bojan Savnik polkovnik vojnega letalstva, živi v Beogradu in je prvi Novomeščan, ki je poletel v stratosfero. V novoletnem intervjuja ga predstavljamo bralcem. mladosti. Vedno se veselim snidenja z bivšimi sošolci, na žalost pa so slučajna srečanja vedno redkejša. — Kakšno se ti zdi Novo mestd* danes? — Všeč mi je, da je mesto po vojni obnovljeno v nekdanji arhitekturi. Zelo cenim uspehe tovarne IMV, menim pa, da je skrajni čas asfaltirati cesto na Grm in da bi v mestu našli več prostora za parkiranje avtomobilov. — Kaj želiš Novomešča-nom za novo leto? ^ ,— Vsem someščanom želim v letu 1970 višji stan-da:rd, nizke cene in novo letališče, vsem znancem pa tudi obilo v^elja, sreče in zadovoljstva. RIA BAČER — Kako je prišlo do tega, da si postal letalec? — Ideja za moj bodoči poklic je vzklila 1944., ko sem večkrat poslušal zavijanje siren ob zračnih j napadih in sem na nebu opazoval zračne borbe. — Koliko let je že od tedaj, ko si prvič dobil v roke letEilsko krmilo? — Prve samostojne lete na jadralnem letalu sem doživel 1947. pri gradnji proge šamac—Sarajevo, pred 20 leti pa sem začel upravljati tudi vojna lovska letala. — Letaš tudi z reaktivci? S kolikšno hitrostjo ' na uro? — Dobrih 15 1^ že pre-. izkušam reaktivci, na j večjo hitrost pa dosegel z nad; .2.200 kilometri na ^ uro.v' Kdaj si prebil zvočni zid in s ’kakSntmi občutki? J- — Pred II leti sem prvič , prebil zvočni.^ zid’ v str-, mem pikiranju iž velike višine. TO je bil zame pomemben dogodek, eksplozija in obalečk dima na nebu pa sta bila doživetje - tudi za gledalce na aerodromu. Danes letimo's so- ■ dobnimi letali skohij vsak dan z nadzvočnimi hitrost-. mi in v stratosferi brez posebnih težav. —• Kakšno je zdravje v tako naporni službi in ali *se tb finančno izpiha? — Pogbj za letenje z ve- liko hitrostjo na velikih višinah je odlično zdravje, potrebna pa je tudi stalna, dpbca kondicij a, Naša služba zahteva CMi nas zelo discipliniranp življenje in sistematično strokovno iz-‘ popolnjevanje. Pilot mora' biti entuziast'in mora čutiti ljubezen do poklica, v katerem pogosto zavestno tvega. Vprašanje je, če se to-lahko sploh finančno iz- / plača. , — Kako družina? - Kaj -mislijo otroci o očku, junaku neba? V . — Im£^ ženo Dragico,' 14-letno hčerko Ireno in 13-letnega .. sina ' Bojana. OtrolM sta se že od majhnega sprijaznila s tem, da je očka pilot in da vsak dan odhaja v službo kot’ drugi ljudje. Ponosna pa £ sta na moj poklicu ^ — Kako preživljaš' pro-sti čas, če ga sploh kaj ; ostane? — Zelo malo imam pro- , stega časa. Kadar si utrgam urico za.se, grem na izlet v prirodo, i^va,fJam se s športom, rad berem in gledam televizijo. Sem tudi družaben človek, 'ki ne, zanemarja obiskov pri kolegih. , — Ali te še vedno vleče v rojstni kraj in čen^u? — Zelo rad prihajam v Novo mesto, , kjer živita moja mama in brat z družino. Na rojstni kraj me vežejo tudi lepi spomini iz Portret tega tedna Ljudje kupujejo darila v DOLENJKINi prodajalni »TEKSTIL« na Glavnem trgu v Novem mestu prizadevni poslovodja^ Henrik Uhan prijazno streže in svetuje kupcem pri nakupu. — Kdaj se je začelo novoletno nakupovanje ili kako ste se v vaši ■prodajalni pripravili . nanj? j-, »Novolotm nakup traja ie ves mesTC. V ta namen so nekatere. tpVame^same .žaiižale cene svojim''izdel-. kom, dnjs^, ki smo jih iiAeli na 'z^p, pa rnL ša-nu. Talw smo^ ■ te iiiesec I^odali - na primer ^ dva iisofi' ženskih majic po 7 “din| lepo pa gredo v prodajo tura-ktii^: srajce, garniture, perilo, puloverje in podobno. Za novoletne oble-’:e smo prodali le malo. blaga.« — In vaše želje ob novem letu? »Da, bi še naprej bilo vsaj tako kot doslej, da se standard ne bi preveč usmeril samo v potroš- ' njo živil, ampak, da bi ljudje imeli več denarja ?a obleko in bi radi kupo-vali tudi konfekcijo!«. ‘ A. VITKOViČ st. 52 (ld31)^ 20 LET TOVARNE »BELT« — 20 LET TOVARNE »BELT« — 20 LET TOVARNE »BELT« — 20 LET TOVARNE »BELT« Ije Mie T > Baterija novih strojev v novi proizvodni dvorani mehanskega obrata Belokranjska železolivarna in strojna tovarna Belokranjska železolivarna in strojna tovarna BELT je v petek slavila jubitej. Minilo je 20 let, kar je začela delati tovarna učH^ ptredhodnik da» našnjega BELTA. Na slavnosti so odprli nvo proizvodno dvorano za mehanski obrat, obenem pa so številnim gostom prikazali dolgoletno pri> trgovanje za izgradnjo tovarne ter možnosti za se večji razvoj. BELT je dvajsetletnico dela in rasti lepo počastil. V petek dopoldne so se v tovarni zbrali direktorji gospod^skih organiEacij iz občine Cm(»nelj, ravnatelji črnomaljskih šol ter predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij. Najprej so prisostvovali slavnostnemu zasedanju osrednjega delavskega sveta tovarne, kjer je predsednik inž. Ante Bartolovič na kratko poročal o prehoje-lu poti kolektiva. Svečanost se je nadaljevala pred novim tovamiš-kam objektom, v katerem je dobil prostore mehanski obrat. Ko Je pred vhodom govoril direktor tovarne BELT dipl. ekonomist Vladimir Lončar, je poudaril, da je nova proizvodna dvorana (2700 kv. metrov) velikega pomena za razširitev proizvodnje. H gradnji, ki je velj^a 3,300.000 din, je veliko prispeval tudi delovni kolektiv. Za dosedanje uspehe podjetja Je ob jubileju čestitk inž. Mariin Janžekovič, predsednik občinske skupščine Črnomelj, nato pa prerezal trak in s tem simbolično odprl novi obrat. Gostje so si dlje časa ogledovali proizvodnjo. Z velikim zanimanjem so gledali več vrst zavornih bobnov za avtomobile in razne dele za proizvodnjo pralnih strojev, največ pozornosti pa je vzbudil najsodobnejši stroj .za obdelavo avtomobilskih delov iz sive litine, ki je veljal več kot 2 milijona dinarjev in pomeni zadnji dosežek livarske industrije v svetu. Ob ogledu tovarne so ljudje iz Belta pripovedovali gostom o sodelovanju in poslovnih odnosih z c A 1 h A BELT Številke kot dokaz uspehov večjimi partnerji kot so TAM iz Maribora, IMV iz Novega mesta, OM v Italiji in z raznimi kupci v Nemčiji. Kaže, da so lepe možnosti za nadaljnjo razširitev poslovnega sodelovanja že v letu 1970. Lahko bi osvojili proizvodnjo novih delov za vozila TAM, toda potrebovali bi vsaj 5 milijonov din za nakup novih strojev. Ob hudi konkurraici je BELT s svojimi izdelki že lepo prodrl na tuji trg, še veliko več pa si od izvoza obetajo v naslednjih letih. Letos so prodali na zahodno tržišče za 100.000 dolarjev izdelkov in na vzhod za 400.000 dolarjev bls^, že v prihodnjem letu pa bo izvoz na zahod znašal 360.000 dolarjev, kupci na vzhodu pa bodo pokupili za najmanj 650 tisoč dolarjev izdelkov. Tuji, kakor tudi domači poslovni i>artnerji, so z Beltovimi proizvod zelo zadovoljni, želijo si le, da bi lahko tovarna dajala na trg izdelke v večjih količinami. Na slovesnosti in v kasnejšem razgovoru v hotelu Lahinja so nekajkrat omenili, kako velikega pomena je nadaljnji razvoj tovarne za celotno gospodarstvo občine, če bi BELT lahko uresničil svoj srednjeročni razvojni načrt, bi lahko zaposlili veliko nove delovne sile s podeželja, ki zdaj zaradi pomanjkanja delovnih mest v industriji odhaja v tujino. Delovnemu kolektivu BELTA so vsi navzoči zaželeli še mnogo uspehov pri nadaljnji rasti FMXijet-ja, obenem pa so obljubili podpirati vsa prizadevanja podjetja, da U uresničilo svoj veliki razvojni načrt. Vrednost proizvodnje jelavccv v novih dinarjih na 1 1963 10,557.000 din 383 26.500 din 1964 15,178.000 din 471 32.100 din 1965 20,105.000 din 473 42.500 din 1966 25,478.000 din 483 ^2.500 din 1967 25,987.000 din 500 51.700 din 1968 28,464.000 din 593 48.700 din 1969 36,000.000 din 640 56.300 din Tak je novozgrajei^ objekt tovarne BELT Ob 20-letnici podjetja se iskreno zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje, obenem pa želimo v prihodnje še več sodelovanje in vso srečo v novem letu. Ob tej priložnosti pozdravlja kolektiv Belta tudi vse Belokranjce ter delovne kolektive v domači in sosednjih občinah, ^eleč jim novih delovnih zmag. UPRAVA IN SAMOUPRAVNI ORGANI TOVARNE BELT ČRNOMEU Danes delajo v Beltu ulitke iz sive litine za avtomobilsko industrijo in strojegradnjo, stroje za gradbeništvo in livarstvo. Letošnje leto bodo zaključili s 5.000 ton narejenimi ulitki v tovarni, ki ima sicer za polovico manjšo zmogljivost. Obseg proizvodnje je zadnjih osem let skokoma naraščal in to po zaslugi kolektiva, ki si Je vedno močiK) pritrgoval pri zaslužr kih, da je lahko dograjeval tovarniške objekte in kupoval nove stroje. <5e ne bi po svojih najboljših močeh sledili dos^lkom livarske tehnologije v svetu, se nikakor ne bi mogli obdržati v hudi konkurenčni areni doma in na svetovnem tfgu. V vseh domačih avtomobilih 30 BefCovi deK BELT je že nekaj let dobavitelj ulitkov za celotno slovensko avtomobilsko industrijo, ki pa se naglo širi To narekuje kolektivu hitro prilagajanje tehnološkim novosftdm, ob^em pa zahteva stalna vlaganja v modernizacijo opreme. Doslej so napredovali predvsem z lastnimi močmi in sredstvi. Podatki kažejo, da je BELT leta 1963 v skupnih investicijah sodeloval s 36,9 odst. lastnih sredstev, leta 1965 je bila udeležba lastnega kapitala že več kot 40-odstotna, leta 1967 so porabili pri vseh investicijskih vlaganjih že blizu 60 odst. svojega denarja, lani ^ je znašalo lastno investicijsko vlaganje že 62,3 odst. Tako ni mogoče naprej Dejstvo, da kupci tovarne BELT zelo hitro povečujejo proizvodnjo, zahteva ttidi od kooperanta vedno večje zmogljivosti, vedno boljše izdelke in vedno večjo natančnost. Ce si hoče tovarna zagotoviti trdnost za nekaj let vnaprej in lepšo bodočnost, nujno potrebuje nove prostore, najsodobnejše stroje in tehnološki postopek, ki predstavlja zadnje dosežke v svetu. S svojimi močmi, kakor vsa leta doslej, razvojnih načrtov BELT ne zmore, saj bi uresničitev investicijskega programa terjala večkratno vrednost celotne proizvodnje podjetja. Ugotovljeno Je, da ima čmomal,iski BELT vse možnosti za nagio rast in napredek. Tovarna se razvojnih načrtov ne loteva samo zaradi sebe, temveč tu^ zaradi hitrejše gospodarske rasti občine, v kateri predstavlja BELT temeljni kamen za> gospodarstvo. Ker je lastna moč očiitno premajhna, iščejo vire fman-ciranja svojih dobro utemeljenih • razvojnih programov drugje. Računajo na večjo pomoč banke in tudi na razumevanje republike kot širše dnižbeno-politične skupnosti. Iz analiz Je razvidno, da ima BELT bodočnost predvsem v proizvodnji ulitkov iz sive litine, zato so se že usmerili na povečanje zmogljivosti obeh sistemov litja: kokilnega in v pesek. V bližnji prihodnosti bodo povečali proizvodne zmogljivosti tako, da bodo v livarni lahko vlili v pesek 20.000 ton ulitkov, v livarni za kokilno vlitje pa bo znašala proizvodnja 10.000 ton. Načrti predvidevajo v obeh livarnah opremo s sodobno mehanizacijo io s tehnologijo, kakršno so osvojili inozemski licenčni partnerji. • Kolektiv, ki šteje blizu 6.50 ljudi, ima za seboj že • precejšnjo trnovo pot, a kljub hudim časom in ne- • nehnemii pidtEgovanju. od ust nameravajo, še vztra- • jati v bitki: za napredek., lilavost, značilna. Belo- • kranjcem že od^ nekdaj, bo. na novi pneizkuHnji. Ker • pa sl je BELT v 20 letih s svo.iim| močmi utiral pot • navzgor, lahko upravičeno pričakuje vsaj malo več • podpore pri zadn.iem, odločilnem naskoku na vrh • lestvice najboljših jugoslovanskih proizvajacev v • livarstvu. Veliki načrti metliškega gostinstva — Za vsako ceno hočejo vrniti zaprav* Ijeni ugled — Kdor bo poslej, prišel v Belo krajino, bo občutil njeno vzdušje 1. decembra je bila ukinjena prisilna uprava v metliškem gostinskem podjetju, po novem letu pa se bo podjetje pripojilo tovarni BETI, za kar sta se že izrekla na referendiunu oba kolektiva. V gostinskem podjetju so izvolili no-ve samoupravne organe, imenovali so direktorja, in vse kaže, da bo po več neuspelih t>oskxisih rešiti hotel tokrat več sreče. V hotelu, kjer se je v prejšnjih letih nabralo bliaai 400.000 din izgube, je že drugače, čiste prte, nove zavese in takojšnjo postrežbo so gostje že opaaili. čeli preurejati. Najpozneje do konca marca bo belokranjska gostilna odprta. Tu bodo stregli z domačimi specialitetami. Vsak dan bodo imeli po-vitice, svinjsko kračo, domači svinjski golaž, črni kruh, žgance, cvrtje in druge jedi, značilne za Belo krajino. Nova restavracija na kopališču Do turistične sezone v letu 1970 bodo preuredili tudi kopališče v Metliki. Zgraditi nameravajo novo restavracijo v belokranjskem stilu, ki bo imela okoli 200 sedežev. Uporabna naj bi bila tudi za tovarno BETI, ki bo tu prirejala svoje modne revije. Skupno z občino pa bo urejen tudi celotni prostor za kopanje, pri čemer računajo še na Karel Vardijan, novi direktor gosthiskega podjetja Preden se je BETI odločila za prevzem družbenega gostinstva, ki v Metliki še nikoli ni donosno poslovalo, so zadevo temeljito pretehtal^.. Zmenili so se, da bo občinska skupščina v naslednjih petih letih plačevala anuitete v višini dosedanje izgube,, razen tega bodo v lastništvo gostinstva prenesli objekte s pripadajočimi zemljišči na Veselici, Vinomeru ter na ko-., pališču v Metliki in Podzemlju. BETI namerava gostinsko podjetje, svojo menzo v tovarni, počitniški dom v Seči, trgovsko dejavnost in friaer-ski salon spravit pod okrilje novega obrata s samostojnim financiranjem. Skozi Metliko na Plitvice in k morjg Glede na gradnjo novega mostu čez Kolpo, cesto do Vi-mce ter asfalt do Ozlja se bo Metlika naenkrat znašla v vrvežu prehodnega turizma, saj bo tod peljala slikovita in lepa bližnjica na Plitvice ter srednji Jadran. Vse to so imeli v BETI pred očmi, ko so se odločali za prevzem 'gostinstva. Obenem so sl začrtali tu-di nadaljnji razvoj gostinske panoge. V prvi vrsti bodo urejali hotel Bela krajina. Sedanjih 42 ležišč nikakor ni dovolj za večje skupine gostov. 2e večkrat so skupine z avtobusi odšle iz Metlike v Ozalj. kjer nismo mogli vseh na enem mestu prenočiti. Hotel bodo dogradili, da bo imel vsaj 60 postelj. Na spomlad se bodo dela začela, in pravijo, da bodo že 1. junija lahko sprejeli prve goste. V Beli Krajini gostje najbolj pogrešajo lokal z domačim, pristnim belokranjskim vzdušjem. Kot nalašč je za te namene bivše gostišče Makar. Načrti za preurejanje so že gotovi in še pred noVim letom bodo Makarjevo gostilno za- pomoč domače mladine, ki bi lahko marsikaj naredila s prostovoljnim delom. Na kopališču bo urejena dovozna cesta in več parkirnih prostorov ter avtokamp. Bungalovi na Veselici v načrtu je, da bo Veselica ostala zidana, kakršna je zdaj, preuredili pa bodo notranjost in klet. Tu bo gostinski prostor, kjer bodo gostom točili iz sodov, klet pa bo odprta ponoči do četrte ure zjutraj. Tako bo Metlika dobila tudi svoj prvi nočni lokal. Za dokončno ureditev Veselice imajo še obširnejše načrte. Menijo, da bi se gostje v bimgalovih, kritih s slamo, najbolje počutili. Predvidena je tudi gradnja nove restavracije s 300 sedeži, prav tako v belokranjskem stilu. Ker pa tak objekt mnogo več stane, ni verjetno, da bo zgrajen že v letu 1970. Vse pobočje pod Veselico bo spremenjeno v eno samo brajdo v terasah, vmes pa bodo mize za goste. Da bi gostišče res zaživelo, bo treba urediti še dovozno pot, kajti po slabi cesti gostov ne bo, čeprav bo lokal še tako lep in prijeten. Na Vinomeru lovski dom Znana izletniška točka VI-nomer se doslej ni in ni mogla uveljaviti, četudi leži med samiini vinogradi in jo vsenaokrog obdajajo steljniki. Vinomer bo doživel velike spremembe. .-Nedograjeni objekt (si>o-menik zainvestiranemu šolstvu) bodo spremenili v lovski dom z vsem potrebnim udobjem, medtem ko bo sedanjo gostišče preurejala zadruga. Gostinska dejavnost na Vinomeru bo v prihodnje več koristila tudi domačinom. BETI bo sklenila pogodbe z vinogradniki z Vinomera in iz Drašič, da bodo gostom oddajali grozdje, kadar pridejo y trgatev. Postavili bodo tudi več zasilnih hišic, v katerih sl bodo manjše družbe lahko- same pripravljale jedi na žaru. Razen tega je predvidena modernizacija ^ste in zgraditev večjega kompleksa stelj-nikov za vzgajanje divjadi. Veliko tujih lovcev iz Italije in Avstrije se zanima za lovišča na metliškem območju, hočejo pa zagotovilo, da bodo res naleteli na fazane in zajce. Pri uresničenju teh načrtov računa BETI na do- Kdor pride v Metliko, se ustavi v hotelu. Doslej so se gostje pritoževali nad izbiro in postrežbo, novi kolektiv pa se Je zarekel, da bo ..v-kratkem času pridobil zapravljeni ugled. / Beif^hwanjsha šrikoiašntš industrija BETi v 3šettiki z obrati v Črnomlju. Mirni peči, Dobovi in Ljubljani ter z gostinsko dejavnostjo - želi vsem delovnim ljudem Bele krajine ter svojim poslovnim prijateljem vso srečo v letu 1970 in obilo uspehov pri delu! r? Gostje, ki pridejo v Belo krajino, naj občutijo njeno vzdušje! Na Veselici že imajo nekaj pristnih belokranjskih predmetov iz preteklosti, ki-so za tujce veliko bolj zanimivi kot moderno okrasje. brc sodelovanje z lovsko družino Metlika in sosednji lovci iz Gradca. Podzemelj ne bo več zapuščen Kopališče v Podzemlju ima že stalne obiskovalce iz Gradca, Črnomlja, Novega mesta in Ljubljane, Nove gradnje zaenkrat tu niso predvidene, do nove kopalne sezone pa bo kopališki prostor urejen, zgradili bodo parkirne prostore in postavili več »prenosnih kabin za preoblačenje. V načrtu je tudi asfaltiranje ceste od odcepa do kopališča, obenem pa zagotavljajo, da bo v bifeju veliko boljša preskrba s pijačami in hrano. V tovarni samopostrežna menza Prostori sedanjega obrata družbene prehrane v tovarni BETI ne ustrezajo več zahte-vain sodobnega časa. Določeno je, da bodo menzo prihodnje leto preselili v preurejene prostore sedanje pletilnice, ko bo ta dobila mesto v novem tovarniškem objektu. Menza bo postala sodoben samopostrežni obrat, ki bo na voljo tudi zunanjim gostom. Dom v Seči - hotel ob morju Počitniški dom tovarne BETI v Seči je sicer nov in lepo urejen, vendar menijo, da bo treba v letu 1971 prenočitvene zmogljivosti povečati od sedanjih 40 na najmanj 80 do, 100 ležišč. Zaposleni v BETI se bodo lahko na počitnicah zvrstili v dobrih 45 dneh, v preostali sezoni pa bo dom posloval kot hotel odprtega tipa in ni strahu, da ne bi bil dobro obiskan. Dve novi tovarniški prodajalni Prav tako kot gostinstvo bodo v letu 1970 urejali tovarniške trgovine v vseh kra- jih, kjer ima BETI svoje obrate. Najprej bo na vrstispre-ureditev in modernizacija tr--govine v Metliki ter gradnja prodajalne BETI v Črnomlju. Kupcem bodo razen lastnih izdelkov nudili tudi proizvode podjetij komet; LABOD iz Novega mesta, LISCE iz Sevnice in TONOSE iz Ljubljane. Prodajali bodo blago z manjšimi napakami in izvenserijsko blago, kakor tudi modele iz modnih revij. »Potrebujemo sposoben kader« Ko je o vseh velikih načrtih metliškega gostinstva pod okriljem BETI priprovedoval direktor Karel Vardijan, mi je morda z^adi dosedanjih izkušenj s hotelom nehote ušlo vprašanje: Ali boste mogli vse to? — Ce si bomo vsi požrtvovalno prizadevali in če bomo dobili še nove ^osobne gostinske delavce, ne dvomim. Zdaj je v hotelu ostalo 11 ljudi od 22 prej zaposlenih. Tisti, ki so ostali, so dobri delavci. Imamo 5 štipendistov na srednji gostinski šoli, dva pa bomo štipendirali še v višjih gostinskih šolah. Vztraja- li bomo na tem, da bodo pri nas dobili službo samo kvalificirani gostinci, ker jih je težko dobiti, jih bomo morali dobro plačati. — Kdaj upate hotelu povrniti dober glas? — Začeli bomo na Silvestrovo. Cene bodo lanske, 60 din za rezervacijo in menu, vse ostalo pa bo po novem. Prvič bomo predstavili tudi beat ansambel Abadoni iz Črnomlja, s katerim se dogovarjamo za stalen aranžma. Igrali naj bi vsako soboto v hotelu, poleti na kopališču, po potrebi pa tudi ob drugih večjih pri-reditvah. Naš kolektiv se zaveda, da dober glas seže v deveto vas, slab pa v deseto in še dalj. Storili bomo vse, d!a bi metliškemu gostinstvu Čimprej povrnili dobro ime. Tekst in fotografije: RIA BACEK kultura in izobra- ževanje Kaj predlagate vi? O Župančičevi otroški pesmi 31. decembra je predsednice slovenskega Slavističr.ega odružmca Slavističnega društva ob5ni zbor. O njenem deloi je spreg»>»>'0-rM dosedanji predsednik Severin Sali. Nato so izvolili nov odbor podružnice: za predsednika prof. Jožeta Škufco, za podipredselnico prof. \^ado Eržen, za tajnika pa prof. Janeza Kebra, Novi predsednik je povedal, da si bo morala podružnica še boij prizadevali kot do adaj, dr. Mahnič pa je želel, da bi tjudi v prih.)dnje o!»ra-nifla žive stike z inatičnim društvom. Reprodukcije v dolenjski galeriji Potujoča raastava reprodukcij na platnu, ki jih-je iada-la Državna založba Slov^-je, se je prejšnji teden ustavila v Novem mestu. V Dolenjski galeriji so bila skoraj ves teden dana na ogled ljubiteljem likovne umetnosti na platoo repiroduoirana de9a številnih slovenskih, ju-goslovfln£Auh in svetovnih mojstrov, katerih originali so razstavljeni v jsnanih galerijah širom po svetu. Omenimo naj le nekaj Imen mojstrov, katerih dela v reprodukcijah smo ddeM na tej razstavi: Leonardo da Vinci (Mona Liza ali La Giooonda), Grohar, Jakopič, Sternen, Jama, Van Go»h, Pogovori s Krležo Zagrebška založba »Naprijed« je pred kratkim isudala knjigo z naslovom »Razgovori cs Miroslavom Krležom«, kot jih je napeljeval in pomnil in kasneje zapisal docent na katedri za moderno francosko književnost na filozofski fakulteti v Zagrebu dr. Predrag Matvejevic in deloma dopolnil sam Krleža. Gre za knjigo, ki je zbudila izjemno pozornost, čeprav je večji del teh pogovorov zadnje leto že izšel v dnevnem in tedenskem časopisju doma in na tujem (Vjesnik, Politika, Telegram, pariški Monde itd.). Ko človek prebira teh je (po moji sodbi sporazu-šest p>ogovorov, pride dopre- mno) rodila ta dobra knjiga, pričanja, da sta se v tej knji- ki pa pomeni zgoščeni pri-gi srečala dva iaratsita govo- kaz vsega Krležjanskega, s roa, oba isyemno spretna čimer hočem reči, da pred- V besedi, le da sta se tjukao stavlja povzetek vsega te-čuduK) bradaJa in zgoščevala meljnega in poglavitnega, povedano. Tako je nastala kar je Krleža hotel v svo-knjdga, ki obsega najbolj pe- jem šestdesetletnem književ-rečo tematiko naž^a razrva- nem in javnem delovanju nega časa, o čemer pričajo po\^edati. In prav je, da je že suhi naslovi posameaaiih izšla. Z njo smo dobdli kon-pogovorov (Pisatelj in sr/et, denziran itinerar Kirleževedu- V kate4^ živimo; Iakuštxje hovne misli, njegovega tako in sodobnost; Izročilo, ixxiovitnega popotovanja sko-človek in delo; V evrop- zi čas. V njej so ponovljene skem krogu.,O povodnji in tudi na novo formulira-besed; O tendenci in revolu- ne vse bazične tesae, zaradi ciji v -umetnosti). Seveda s katerih je Krleža spl-^hpre- to knjigo krog pogovorov s Krležo še ni Cenjen. Tu niso zaobseženi niti vsi dosedanji pogovori, pa tudi ne mišljal in literarno ustvarjal. Tu jih je povzel v duhoviti obliki oda'©2»vega intervjuja, Dolžan ni ostal nobe- zelo verjetno bodoča (npr, o ni izmaličenosti, spotoma pa problemu odpadništva v religijskem, ideološkem in po-liti^em smislu o čemer je tekel pogovoa- pred kratkim in še ni tiskan). Znano je, da Krleža ni naklonjen taj obliko občeva- je dokazal da še vedno ži' vi s časoni in družbo v evropskem in svetovnem obsegu in da ji ima še mairsikao premišljenega m Idenegia povedati. Ni lahko niti okvirno ob- nja z javnostjo. V tem pri-, seči vsa vprašanja in pro- meru pa je le napravil iZ' jemo. Leta so namreč prinesla svoje, neštete bogate izkušnje prav tako, in tako se bleme, ki zanimajo Krležo tudi o sebi in lastni rasti in razvoju. Ponekod celo spreminja svoje pred desetletji zapisane sodbe o nekaterih pisateljih, npr. o Dalskem. Z eno besedo, knjiga je močno odrezava, na mestih sila duhovita, dokumentairič-na. Seveda se je moral dr. Matvejevič temeljito pripraviti na te pogovore, da bi bil na eni strani popolnoma na tekočem o vsem, kar je Krleža kdaj iairekeil ali zapisal, in na drugi strani kos Krleževi prirojeni elokvent-nosti. V knjigi je nešteto citatov iz Krleževih del in sklicevanje nanje, kar izasve-neva v dokaz da je Krleža že pred davnima leti in desetletji ugfotavljal in opozar-jal in pisal odgovore na splošno človeška vprašanja. Priznati je treba, da je dr. Matvejevič, Most£^ec po rojstvu in učenec francoskega esteta dr. Etienca Souriau-ja in doktor pariške Sor-bonne, znal najti steze do nabito izraženih ocen in sklepov, ki jih veliki hrvatski pisec izreka o današnjem svetu in človeku. Na koncu le kratko dopolnilo: dr. Matvejevic je miie-nja, da gre v nj^ovem primeru za prvo knjigo te vrste pri nas, za knjigo namreč, v kateri teko pogovori * enim samim pisateljem, v oblika vprašanj in odgovorov. Na Slovenskem je podobno knjigo (pogovori' s ^ pesnikom Gradnikom, Obaor- setfletja ^[K>prijema. Zaniim- ja, 1954 pripravila dr. Marja TONE POTOKAR w je, da gre za vpra^nja, soršnik pred petnajstimi leH, te ds je ulem še ertoat Odprta foto razstava !!“ ^ obsežnej«* od Matvejeiiđeve. ^ ^ sko jsgodovjno m ki ne bo- 22. decembra avečer so v menda nikoli zadovoljivo bkovnem salonu v Kočevju rešena. Cela vrsta je teh ^prli razstavo fotografij 9 p^blemov; socialnih, zg^do-doi^čih fotmmaterjev. Av- literarnih, posebej torjem najbolj oce^enoh moralnih in splošno člo- fotografij so bile podelje. ne dipdome. Na razstavi, m bo odprto do -s: jaiui; Zadnje besede še ni V rubriki sodeluje Franci Beg, predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu ■ V dosedanjih razpravah smo slišali, da so eni za občinske, drugi pa za medobčinske — pokrajinske kulturne skupnosti. Republiška konferenca Socialistične zveze je medtem priporočila, naj bi začeli čimprej ustanavlja- ti iniciativne odbore. Kako je s tem v Novem meski? )tObčinska konferenca Socialistične z\'eze in ob-čtnsiki sindikalni svet sta dala pobudo in sama organizirala prvo javno razpravo o zakonskem osnutku o kulturnih skupnostih. Udeležba ni bila dobra, manjkali so zlasti ljudje, od katerih bi pričakovali, da jih bo zakon najbolj zanimal. Dali smo pobudo, da bi se rao3>rava nadaljevala v delovnih organizacijah, samoupravnih organih, dru- štvih, vendar ni bilo odziva. 2e omenjena razprava je pokazala, da ljudje načeloma sprejemajo rešitve, kot jih nakazuje zakonski osnutek glede. samoupravljanja in načina financiranja kulturnih dejavnost! v kulturnih skupnostih. So pa različna mnenja glede obsega kulturnih skupnosti: kot ste ,uvodoma omenili, so eni za občanske, drugi za medoibčin-ske. Kljub temu se je čutilo, da bi bilo glede splošnega pomena kulture pomembno in potrebno medobčinsko sodelovanje. Tako sodelovanje bi lahko dosegli tudi, če bi imeli občinske kulturne skupnosti, uveljavljali pa bi ga zlasti za posameeaie skupne dejavnosti. V Novem mestu je sii-šaitl, da bi bik> le prav, da bi kulturne dejavnosti povezovali v regionalnih skupnostih, k£ćko velike bi bile, pa bi morale povedati zainteresirane občine, Čudimo se, da kulturni in prosvetni delavci ne čutijo večje potrebe, da U jQyregovorlli o za-koaiskem osnutku. ■ Glede iniciativnifa odborov pa le toliko: dokler se ne bomo dogovorili, za kakšne idaipnosti smo val, takih odborov ne bo. Se in še moramo razpravlja- arja, je rasBtavljenih 90 fo-to^afij. Zanimivost razstave je, da so domači avtorji tokrat prvič raasitavali akt. Podaljšana razstava Razstavo risb, grafik, plastik in dirugih likovnih dadel-kov učencev višj'ih razredov osnovne šple »Katje Rupe-na« — odprli so jo pred dnevi v DC^enjski galeriji — so Gaugm, Pilon, Monet, Cć2ion-1 zaradi izrednega zanimanja ne itd. Razstava je bila raz- j obiskovalcev podaljšali do fca in pisatelja do nje; problem romantičnih nacionalizmov vseh barv in zvrj»-ti; vprašanja izročila in revolucije, družbe in umetnosti, kulta osebnosti in besedne inflacije, kibernetike m lingvistike. Krleža pove svoje o vojskah, socializmu, oisa-teljevanj'U ins>tituciona.lizmu, bi porušeni zid spet pozida-cenzuri, dehumaniziranosti, li, kasneje pa so se na ko- strahopetnosti, marsikaj pa misijskem ogledu odločili za lep portal - brezvestno uničen v Metlika je do nedavnega zapiral komecuisko dvorišče visok zid, v katerega je bil na gornjem koncu vzidan lep kamnit port^, ki je na sklepniku nosil vklesano letnico 1726. Kljub svoji razsežnosti pa je bil ta vhod za največje kamione preozek, zato je metliško komunalno podjetje, ki je lani na komendskem dvorišču pričelo graditi nov dom upokojencev, porušilo večji del zidu in si tako utrlo široko pot, po kateri je s svojimi kamioni dovažalo gradbeni material. Po prvotnem predlogu naj veseljiv dogodek, škoda je le, da je imela malo obisko-vak»v. Očitno je priredit.'?lji-oa Državna založil Slovenije pozabila na bcdjšo, predvsem pa na pravočasno pix>-pagando. korca 1969. Razstava je doži-.vela u5ipeh kot le malokate-ra pri.redatev te vrste. Iz vrste razstavljenih del bodo šla najboljša na republiško razstavo, ki bo predvidoma prihodnje leto. Mali kulturni barometer CANKARJKVE NAGRADK ZA vratzumi pubUkAciJanu, hkrati pa LKrO 1970 — C«nltftrjeva založba v Ljubljani je pred kratkim razpihala nagrade Ivaoa Oankarja za teto 1970. S po SOOO din bo nagradila najboljća leposlovna, esejistlč. na in dnižbcslovna oziroma po-IJudnosnanstvena dela, ki bodo iz-Ma prihodnje leto. Ftbt tako bodo nagrajene najboljie recenzije oziroma Študije. V ta namen so pripravljene trt nagrade: prva t cne-sku 1000 din, dve drugi pa po SOO dinarjev, ■ 20 LET PEDAGOŠKE ZVEZE — Pred kratlom je Zveza !doren-■sdcih pedagoških dm&tev proslavila aO-letnioo deloranja. Priganja »o iiro6ill nejcaterim, aasluinejSlm pedagoMum delavcem. ■ JUBILEJ TEHNIŠKE KNJIŽNICE — PrejSnji teden je proslavila ao let otetoja centralna tehniška knjižnica v Ljubljani. Letos je ta ustanova &tela 25.000 letnikov revij, 56.000 kjig, 690.000 do-kumentacijakih kartic in 20.000 domačih ter tujih standardov. Katalo- bo tribuna slovenskega psihoto^e-ga in filozofskega dru&tva. ■ FILM O JAKC:U — Pred kratkim so prikazali krajSi barvni film o življenju in dehi slikarje in grafika akademika Bodtidarja Jakca. Gre aa akujpoo delo Milke in Me-doda Badjure. Glasbeno spremljavo je naredil skladatelj Alojz Srebotnjak. ■ GRl>NOVO DOPRSJE — V Prešernovem gledali&ću v Kranju 90 odkrili dOT>rsni kip oisatelju in dramaturgu Herbertu Grtlnu, ki je tragično preminul pred osmimi leti. Kip je izdelal kipar Stane Ker-žič, ki »o gn pokopali te dni. ■ VOJAKI — UMETNIKI — Pred dnevom JLA so odprli v jugo. slOTan.«(ken> trlavnem mestu razstavo slikarskih in kiparskih del umetnikov, ki »o trenutno pri vo-j«Jdh. Podelili so tudi nagrade za naibolifia dela. ■ »LEGENDA« V DRAMI — V Drami SNG v Ljubljani je bila premiera »Legenda o svetem Che«. gi 6u>e lUewkture pa obsegajo 8,300 liadKOT in U6.000 knjig. Ob pro-&ta»i je priredila knjižnica razstavo v ljubljanski Mali galeriji. ■ BOROV »PLES SMETI« — Mestno gledaliiće ljubljansko je vaeto v svoj rspecioar ie eno novo delo slovenskega dramatka. Gre za Borovo komedijo »Ples smeti«, pisano po starih vzorih. Delo je napisano na temo »boj mi oUast« ■ NOVA REVIJA — Pred ki»t-kim je iz61a dvojna itevilka r»ve' slovenske snanstveoe revije »An-thropoe«, ki bo izhajala TBdw«dnt.ku reoubllke to-varlVi Titu po^MII naslov Ustnega doktorja aagrebik« univerae. I>vori»čni iH>rial metliHke kometide, porušen novembre 1969 (Iz arhiva Belokranjskega muzeja) drugo, manj ustrezno rešitev, po kateri bi ostal stari komendski portal nedotaknjen, namesto porušenega zidu pa naj bi zgradili nekako imitacijo dvoriščnega zidu z dvokapaiim nadstreškom. Toda tudi ta rešitev ni obveljala. Predvidevali so namreč, da bi v kompleks Doma počitka sčasoma vključili tudi sosednjo stavbo, pri tem pa naj bi ves zid prestavili navzven za kakih 10 metrov. Zato je bilo sklenjeno, da se p>ortal demontira in kasneje na novo postavi. Do tu bi bila vsa zadeva morda do neke mere v redu, čeprav je bilo že tu močno kršeno načelo spomeniško-varstvene odločbe, po kateri je vse mestno jedro, in torej vse zgradbe na njem, zaščiteno. Spričo zadnje odločitve bi torej bilo Komunalno podjetje, ki je urejevalo komendsko dvorišče, dolžno, da pod strokovnim vodstvom in z vso potrebno pazljivostjo demontira kamniti portal, Namesto tega pa so njegovi delavci proti večeru 13. novembra brez nadzorstva ta portal porušili in razbili. Tako je bil v nekaj urah surovo in skrajno brezvestno uničen dragocen SF>omenik metliške preteklosti, Ce kdo misli, da se je mesto s po-rxišenim portalom znebilo nepotrebne navlake, je to žalostno in kaže le na njegovo topo omejenost. Nastala kulturna škoda se zdaj ne da več popraviti, prav pa je, da zgodovina in čas neizprosno pokažeta na novodobne vandale, —ar Al'prav se piše... J Jezika se moramo učiti Pogosto slišimo, da kot Slovenci znamo slovenski jezik, zato se ga ni po- trebno posebej učiti. Kan ček resnice se skriva tudi v takih trditvah. Da se bomo čimprej otresli take enostranske skušnja, ve, pa st moramo zapomniti naslednje: pri slovenskem jeziku ločimo nekaj zvrsti oziroma oblik, od katerih naj na tem mestu imenujemo narečja in knji&ni jezik. Z narečjem smo se srečali že v rani mladosti. Vse do vstopa v šolo spremlja otroka prav narečni govor, Slovenci poznamo x>rsto narečnih govorov. Med sabo se ločijo, zato nam narečja ne morejo služiti za enotno sporazumevanje. Toda osnovno jezikovno bogastvo je knji&m jezik črpal ptav iz narečij. Slovenski knjižni jezik je dogovorjen jezik za enotno sporazumevanje. Pot oblikovanja slovenskega knjižnega jezika ni bila niti lahka niti kratka. Jezik je živ organizem. Nenehno se bogati, nenehno raste, življenje v sebi in zunaj sebe moramo poimenovati z ustreznimi in pravilnimi izrazi oziroma oblikarhi. Za to se moramo knjižnega jezika učiti in naučiti. Najdragocenejše naravno bogastvo naroda je jezik, je knjižni jezik. Zato ne smemo imeti malomarnega odnota do tega bogastva. Steber jezikovnega pouka je slovnica, ki olajšuje pot od narečja h knjižnemu jeziku. Prof. JOŽ.E ŠKUFCA 14 dolenjski list st. 52 (1031) Rad slikam matere“ Mladi, nadarjeni slikar, amater Toni Vovko iz Mačkovca, bo razstavljal v Rogaški Slatini Toni Vovko je med svojimi vrstniki že prizaian kot sposoben in nadarjen slikar. S svinčnikom, kredo ali oljem ure in ure riše like mater, radostnih in zgaranih žena, ki so po svojih dejanjih heroji, čeprav ostajajo neopažene. Našel sem ga v njegovem skromnem ateljeju na podstrešju. Bil je sklonjen nad sliko starejše ženišce, ki mi je nekaj minut prej pokazala, kje ga bom našel. — Kdaj sl začel risati? »Ko sem bil majhen, sem začel risati po očetovem časopisu. Domači so me hoteli .prevzgojiti'. Takrat n^oje želje še niso raziimeli. Rad rišem s svinčnikom, včasih tudi s kredo in oljem. Zdaj 1-mam že toliko slik, da jih je kolitićniih organizacij. Na skupščini so menili, da bo moral klub skrbeti za Predavanje o JLA za pionirje v torek dopoldne je ka-p>etan I. klase Ivan Blatnik predaval pionirjem osnovne šole »Katje Rupena« o pomenu in vlogi JLA, potem pa so pionirji gledali še nekaj PK)učnih filmov o JLA. Pionirji novomeške osnovne šole so bili poleg žužember-ških pionirjev edind, ki so se pred kratkim odvzali razpisu predsedstva občinske konference ZMS za najbolje urejen stenčas o JLA. Sten-čas novomeških pionirjev je bil razstavljen na raziStavi stenčasov, ki so jih izdelali vojaki iz vojašnice Milana Majcna. Pomagati učencem v gospodarstvu v prvi polovici januarja 1970 bo organizirala občinska konferenca ZMS v Trebnjem problemsko konferenco o učencih v gospodarstvu. Člani predsedstva že sedaj obiskujejo delovne organizacije in se pogovarjajo s predstavniki p>odjetij in mladinskih aktivov. Na konferenci bodo obravnavali predvsem taka vprašanja, kot so; odnos med mojstri in vajenci, odnosi med delavci in vajenci ter samoupravljanje v podjetju. Sklepi, ki j4h bodo sprejeli na konferenci, bodo prav gotovo pomagali rešiti marsikatero nesoglasje v delovnih organizacij ali. T. O. NA ZABAVNI PRIREDITVI MLADIH V KOČEVJU Zabeležili so rekorden obisk poslušalcev že vrsto let ni uspelo nobeni družbeno-politični organizaciji ali kulturno-umetniški skupini tako napolniti »Šeškov dom«, kot je pred kratkim mladini - Prireditev »Mladina sebi in vam« je zelo uspela Mladina (pa tudi redki odrasli) je v soboto, 13. decembra do zadnjega kotička napolnila dvorano v »šeškovem domu« v Kočevju in s tem dokazala, da ta dvorana ni prevelika za Kočevje, ampak celo premajhna, če so prireditve privlačne in če je cena vstopnic za žepe mladih primerna. Dobrih 10 dni člani predsedstva občinske konference zveze mladine, ki so prireditev organizirali, niso imeli časa, da bi šli v kino. Vloženi trud se jim je lepo obrestoval, saj že leta ni imela nobena prireditev toliko poslušalcev. Mlade so posebno navdušili ansambel »Anno Domini 2000« in protestni pevec Tine Guzej, z osvetljavo in dekoracijo pa tudi ansambel »The Mane«. Po mnenju večine mladih poslušalcev pa sta bila najboljša domača pevca (duo) Andrej Trobentar in Edo Štefančič, ki sta zapela več pesmi indijanskih plemen. Za domači ansambel »The five friends« moramo reči, da so za študij svojega pro- grama vložili precej truda, igrali pa so na izposojenih instrumentih. Nastopilo je še več domačih pevcev in pevk (Slavka Križ, Sonja in Dragica Zadnik, Janez Arko, cicibanke Alenka, Vesna in Mojca), deldamirl pa je Bojan Pertinač, Na programu je bilo tudi več intervjujev z mladinci-športniki ter predsednikom občinske konference ZM Jožetom Oberstarjem in sekretarjem Matijem-Gladom. Kvaliteta nastopajočih pevcev in ansamblov je bila zelo različna. Posebne kritike ne zasluži noben, saj so vsi vložili v študij programa prav gotovo precej truda, kar je le pohvalno. K nekaterim manjšim spodrsljajem je gotovo pripomogla tudi trema. Posebno priznanje zaslužijo člani predsedstva mladine, ki so za organizacijo prireditve vložili največ truda in jim je uspelo mladino navdušiti za svoje delo. Mladina se je zahvalila tudi podjetjem, ki so prireditev omogočila, to so TRC50-PROMET, SGP ZIDAR, IN-KOP in IT AS. Še posebno pa so se zahvalili podjetju TRIKON,- ki je omogočilo ‘mladim izvedbo modne revije. Župnik je tudi režiser Zabukovje: ker ni bilo drugega, je tamkajšnji župnik začel pomagati mladinskemu aktivu -Piše tudi igrico, ki jo bodo igrali za pusta čim tesnejše stike z matično občino ter pomagati, da bi se vračali mladi strokovnjaki nazaj v domače kraje. Študentje so se dogovorili, da bodo v okviru kluba organizirali tako imenovano »pridobitniško dejavnost«. Sprejeli so sklep, da uvedejo članstvo, za katerega je treba prispevati 10 din, imeli pa bodo tudi častne člane. Za ta naziv se lahko potegujejo bivši študentje. Trebanjski študentje so izjavili, da bi radi obdržali dober stik z družbeno-poli-tičnimi organizacijami in mladino v domači občini. T. O. Vojaki čestitajo za Novo leto Sentjcniejsk! fant j«, ki služijo vojaški rok v Novem Sadu, poši. Ijajo domaćim in sorodnikom lepe jMzdrave, bralcem Dolenjskega lista pa žeUjo srečno novo leto. Toro Pirc iz Grobelj, Slavko Čučnik iz Dol. Stare vasi, Ivan Kuz-ma iz Ostroga, Franc Gorenc iz Mokrega polja in Jože Zagorc iz Vrhpolja. Silvo Vovko, V P 6734/12 iz Valjeva poSilja vsem znancem in prijateljem prisrčne pozdrave in iskrene čestitke za novo leto. Vojaka Franc Pižmoht In Mar. tiji KMavcc iz Mostarja sta poslala tople pozdrave ter iskrene čestitke vsem našim bralcem za novo leto. Prizadevni člani mladinskega aktiva v Zabukovju radi igrajo vesele ljudske igre-Lani so pripravili kar dve, letos pa so uvideU, da bo šlo tokrat težje, ker so ostali brez režiserja. Sprva so nameravali Igrati Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan . •.«, a so fcmalu zatem, ko so pregledali prepisane vloge, ugotovili, da tako zahtevnega dela brez sposobnega režiserja sami ne bodo zmogli postaviti na oder. Pri tamkajšnjem župniku so dobili manj zahtevno delo »Lovski tat«, in ko so potrebovali režiserja, so se znova spomnili nanj. Brž so bili urejeni tudi drugi problemi: v veroučni sobi so dobili prostor*-za vaje, ob prihodu v prijetno, toplo sobo se ni bilo tre^ sezuvati kot v šoli, po vaji pa se lahko ob harmoniki zavrtijo, kolikor jih je volja, pa tudi kak liter lahko prinesejo iz bližnje gostilne. Mladi so šli po pomoč v župnišče, ker je drugje niso dobili- Osnovna šola Zabukovje ima pet prosvetnih delavčev, med njimi tudi mlado slavistko, vendar kot kaže, nihče ne čuti potrebe, da bi polagal mladinskemu aktivu pri delu- Vprašanje je tudi, kaj ob 'tem pravijo člani dru-žbeno-političnih organizacij v Zabukovju pri Sevnici. A. 2. Na zabavni prireditvi »]\Iladina sebi in vam«, ki jo je pred kratkim organiziralo predsedstvo občinske konference zveze mladine Kočevje, je nastopilo razen tujih tudi več domačih mladincev in mladink. Na sliki domača pevka Slavka Križ. (Foto: Jože Primc) IKILO MLA Prijateljske vezi med mladimi Poslej bo treba prijateljstvo med mladimi še bolj gojiti - Letošnje srečanje je lepo uspelo- Stanko Savelj in Joic iUbiC iz Valjeva poSiljata domačim fantom In dekletom lepe pozdrave, našim bralcem pa iskrene čestitke. Iz Valjeva so se oglasili Se Anton Cksular, Jano* Grabnar, Franc Klažič in Joic Jaklič, ki telijo domačim, vsem znancem in prijateljem ter bralcem Dolenj, skega lista srečno in uspeSno novo leto 1970. Tudi Jože Ablna iz Valjeva nam je pdslal lepe pozdrave In nam za. felel srečno novo leto. Uspela seminarja za mladino Sredi decembra je predsedstvo republiške konference ZMS organiziralo dvodnevna seminarja za mlaiinsJie aktiviste. V Bohinju sta bila seminarja o realizaciji sra-lišč 3. redne seje RK ZMS o nekaterih problemih in nalogah mladine v delovnili organizacijah in o realizaciji stališč problemske konference ZMS o položaju lijakov . v samoupravljanju na sre-i-njih šolah. Seminarja so se 'udeležili tudi mladinski predstavmki iz nekaterih dolenjskih občin. Na seminarju je g3v:>ril Miloš Poljanšek, predsednik prosvetno-kultumega zbora skupščine SRS, ki je govoril o namenu vzgoje na srednji šoli, nato pa je odgovarjal na njihova vprašanja. Mladini iz delovnih organizacij pa je govoril Zvone Dra gan, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose J>ri CK ZKS, o vlogi družbe-no-političnih organizacij v delovnih organizacijah. LOJZE RATAJC Letošnji dan JLA je v Novem mestu prerasel v sre<’;a-Uje med mladino in vojaki. Več kot 1000 novomeških srednješolcev je obiskalo vojašnico v Bršlinu, kjer so se udeležili vojaške slovesnosti, pozneje pa so si v sprenvst-vu vojakov in starešin ogledali učilnice in kabinete ter tako spoznali, kako živijo in delajo pripadniki JLA. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi razstavo stenčasov in SKOJ. Med novomeško mladino in vojaki, ki služijo vojaški rok v Novem mestu, se že nekaj let pletejo tesne prijateljske vezi. Letos pa je to prijateljstvo preraslo v iskreno tovarištvo, zgrajeno na trdnih temeljih bratstva in enotnosti. Mladinci so pisali ob dnevu JLA naloge, za katere so .najboljši pisci dobili iepe Novo vodstvo DPM Na nedavnem občnem zboru Društva prijateljev mladine Kočevje 17. decembra so izvolili v novi upravni odbor Vero Košir, Franca Brusa, Sonjo Jarm, Francko Pirnar, Eda Plešnarja, Dominika Trobentarja, Marijo Levstik, Marijo Pugelj, Franca žlindro, Cveta Arka in Jožeta Poloviča, v nadzorni odbor pa Jožeta Smoleja, Staneta Predsednika in ostale vodil-Pintarja in Bredo Košir, ne člane bodo izvolili na prvi seji novega upravnega odbora. knjižne nagrade, učenci osnovne šole pa bi morali urediti stenčase, vendar se je razpisu odzvala samo novomeška osnovna šola. Letošnje toplo srečanje med mladino in vojaki, je pokazalo, da je bilo med mladimi doslej še premalo prijateljskih stikov in da jih bo kazalo v prihodnje še bolj gojiti. Klubi OZN so tesno povezani Pred kratkim je bil v Črnomlju ustanovni sestanek občinske konference klubmv OZN. Na pobudo republiške konference klubov O'-^N sc nai črnomaljski gimnaziji ustanovili pripravljalni odbor, ki si je zadal na’ogo, da ustanovi osrednjo organizacijo, ki bi združevala vse klube OZN v občini. Ustanovnega sestank^i se je udeležil tudi sekre^^r republiške konference klubov OZN Ivan Gorjup. Prisotne je seznanil z okvirnim programom dela klubov OZN in z delom drugih slovenskih kiubov. Obljubil je, da bo ostala republiška konferen ca klubov OZN tesno povezana z novoustanovljeno občinsko konferenco klubov OZN v Črnomlju in jo bo tudi usmerjala pri d'Jlu. Za predsednika so izvolili Edvarda čmiča, dijaka črnomaljske gimnazije. A. LATERN SR Za temnejši stik med mladimi Na nedatvnem področnem posvetu v Novem mestu so se zbrali predstavniki občinskih konferenc ZMS iz neka-terili dolenjskih in spodnje-posavskih občin ter predstavniki specializiranih organizacij, ki vključujejo tudi mladino. Posvet je vodil Ivo Marolt, član predsedstva republiške konference ZMS. Mladi ljudje, ki so se udeležili posveta, so v krajši raapravi menili, da je potreben tesnejši stik m^ mladino, ki dela v različnih organizacijah. Omenili so, da pogrešajo tudi tesnejši st/ik med borci in mladino, ker bi le na tak način negovali in obujali spomine na NOB. Sklenili so, da mora biti odslej boljše sodelovanje tudi s starešinami in vojaki, ki bi lahko premšali svoje bogate izikušnje na mladino. Klubi OZN tudi na vaseh Na novomeških šolah je delalo šest klubov OZN. V soboto so predstavniki klubov ustanovili občinsko konferenco klubov OZN, ki naj bi povezaJa vse klube med seboj. Na ustanovnem sestanku je govoril o vlogi in pomenu bloikov predsednik RK klubov OZN Ignac čemič. Omenil je, da so novomeški klubi OZN pred leti dobro delali • in dosegli zavidljive uspehe. Zadnje čase pa so životarili. Da se to ne bi nadaljevalo, bodo morali ostati tesno povezani med seboj in z mladinsko organizacijo. Razmislili bodo tudi o tem, kako bi lahko ustanovili klube v delovnih organizacijah in vaseh. Prihodnje leto bodo praznovali klubi OZN 25-letnico ustanovitve. Na ta jubilej se bo treba dobro pripraviti. Sklenili so da bodo pripravili razstavo o delovanju OZN, organizirali pa bodo tudi proslavo. Predsednika še niso izvolili, Ireno Ba-šelj, dijakinjo novomeške gimnazije, pa so izvolili za člana RK klubov OZN. T. O. »Tovariš, vi ste | bik!« I Oni dan sta se v Ko- i čevju spoprijela dva znan-1 ca: prvi je trdil, da je I mladina dobra, kulturna | in podobno, drugi pa, da ! je pokvarjena. Prvi je potem priznal: — Oni dan mi je doma zvonil telefon. Oglasil sem se, takrat pa zaslišim z druge strani žice: »Tovariš, vi ste bik!« in otroško hihitanje. — No, vidiš, da so pokvarjeni! je zmagoslavno zatrdil drugi. l — Ni res, je branil mla- _ dino prvi. Ce bi telefo- ' niral kakšen pokvarjen tip, bi rekel: »Ti si bik!«, ; se pravi, da me ne bi vi- ^ kal! i St. 52 (1031) POTA IN STJty DEŽURNI POROČAJO B NAPADEL NATAKARJA — MetliSki miličniki so 22. decranbra priprli 2Metnega Franja Goršeta iz Bubnjar-cev, k©r je vinjen v hotelu »Bela terapna« napadel dva natakarja in razbijal steklenice. S KURIL POD KOZOLCEM — 21. decembra je Stane Brajdič-Bibko pod Burgerjevim kossolcem v Šmihelu zažgai koruznioo in se grel. Vaščani so ogenj opazili m ga pogasili. Cigana pa pregnali. ■ KROŠNJARILA BREZ DOVOLJENJA — Trebanjski miličniki so prijavili sodm-ku za prekrške Marico in Milana Džordževica iz Treš-njevice pri Paračinu, ker sta brez dovoljenja krošnjar!-la po vaseh trebanjske občine. I BEG Z UKRADENIM AVTOMOBILOM — 21. decembra so neznanci ukradli v Šentjanžu »škodo« Ladu Galetu iz Vevč in se z njo odpeljali v Mokronog. Zvečar so ukradli fička Janeeu Boršt-narju iz Mokronoga in se odpeljali v Ljubljano. Tatov Se niso odkrili, kaže pa, da so se z ukradenima ivtomo-N biloma vozili pobegli Rojen-ci vzgojnega doma iz Radeč. Prijeli so vlomilca Na podlagi tiralice so ljubljanski miličniki pred kratkim prijeli 19-letnega Staneta Juga iz Stare cerkve pri Kočevju in ga pridržali v zaporu, kjer je priznal vlom in krajo. Jug je 18- novembra zvečer vlomil v stanovanje Konrada Saliharja iz Rudnika 16 in odnesel zlato verižico, moško uro in žepno svetilko, vse skupaj vredno okoli 410 din. Naslednjega dne pa je odnesel iz nezaklenjenega stanovanja Milana Mahotarja iz Kočevja dva plinska vžigalnika, nekaj gotovine in drugih predmetov v skupni vrednosti 217 din. Vlomi v nove avtomobile 16. decembra so delavdi NOVOTEHNE pri prevzemu novih avtomobilov na novomeški železniški postaji ugotovili, da je bilo vlomljeno v petero vozil. HUMOR IZ SPISOV 22. decembra se je peljal Janez Lorenzi iz Trebnjega z osebnim avtomobilom po Ljubljanski cesti proti Bršlinu. Na nepreglednem ovinku pred hišo obcmske skupščine Novo mesto je prehiteval tovornjak in se zaletel v vojaško vozilo. Nesreča je povzročila le manjšo gmotno škodo. (Foto: D. L.) Sodna obravnava prekinjena Jamnik in Murn, ki se pred novomeškim sodiščem zagovarjata zaradi hudega pretepanja Janeza Žiberne, bosta spet sedla pred sodnike 13. januarja prihodnje leto - Jamnik je zahteval psihiatra v sredo, 17. decembra, se je v Novem mestu nadaljevala obravnava zoper obtožena Cirila Jamnika in Janeza Murna z zasliševanjem prič. Sodišče je nato prebralo tudi pričevanja nekaterih ljudi, ki so se spominjali trenutka, ko je Janik začel 19. julija v baru na Glavnem trgu pretepati Janeza Žiberno. Prav tako je sodišče zaslišalo nekaj prič, ki so govorile o Jamnikovem vedenju na delovnem mestu. Naposled pa so prebrali mnenje obducenta dr. Boruta Furlana o 2ibernovih poškodbah. Ko je sodišče Jamnika vprašalo, ali ima kaj bistvenega pripomniti na potek obravnave, je odvrnil, da bi morali rekonstruirati celotni dogodek oziroma pogledati še enkrat pot od bara do Krke, na kateri je bil 19. julija ponoči do smrti pretepen Janez Žiberna. Jamnikov zagovornik je menil, da se obravnava ne more nadaljevati, ne da bi sodišče neposredno zaslišalo tudi pričo Niko Klemenčič, ki je v sredo zaradi gripe izostala. Slednjič sta Jamnik in zagovornik vztrajala pri tem, da je treba obtoženega Jamnika pred nadaljevanjem procesa psihiatrično pregledati. ■ Po krajšem posvetu je B petčlanski senat okrožne-B ga sodišča razglasil, da so I Jamnikove zahteve sprejete ■ in da obravnavo prekinja. B Zaključni del bo tako 13. B januarja prihodnje leto. »Kaj ne bi poznal te barabe!« I Drugi dan obravnave je priča Stjepan Hlišč povedal, česa se spominja iz zgodnjih jutranjih ur 19, julija pri Se-idlovem mlinu ob Krki. »Ko sem vstal in pogledal ven, sem zaslišal neko nerazumljivo govorjenje. Mislil sem, da so spet ribiči,« je pripovedoval. »Zagledal sem dve postavi, držali sta se okrog vratu in se majave hoje vzpenjali od Krke navzgor. Mislil sem si: No, pijanca sta pač! Cez kakšno minuto mi je Pavel Zore, ki je bil to jutro tudi že zgodaj buden, zaklical, naj pogledam, kaj je pri mlinu. Pogledal sem in zagledal Žiberno, ki sem ga le navidezno poznal. Prosil me je vode. Počasi sem mu dvignil glavo in mu držal roko s skodelico. Žiberna je popil kakšen deci vode. Takoj sem odšel miličnikom povedat, da leži ob Krki Žiberna in da je še komaj živ.« I Pavel Zore, zaslišan kot naslednja priča, je takole povedal, kaj je videl in slišal 19. julija v zgodnjih jutranjih urah. »Kot vsako jutro sem tudi tokrat odšel na verando in gledal proti Krki. Videl sem, da tam nekdo leži. Potem sem Hlišču rekel, naj pogleda ... Odpravil sem se v podstrešno sobo. Cez čas sem skozi okno videl Jamnika in Majo Segedin, ki sta šla mimo. Jamnika sem vprašal, ali pozna tistega, ki tam leži, pa mi je odvrnil: ,Kdo ne bi poznal te barabe!'« B Sodišče je zaslišalo tudi miličnika Marjana Novaka, ki je prišel k Žiberni, ki je o tem milico obvestil Hlišč. »Žiberno sem poznal. Ko sem ga vprašal: »Ja, Janez, kdo te je pa tako zdelal?« je Žiberna le nekaj nerazumljivega mrmral, razumel sem le, da hoče povedati nekaj o vodi. Zdel se mi je tako slab, da sem najprej poskrbel za rešilca. na postjali milice pa povedal, naj se takoj sestavi komisija za ogled.« Obravnavo zoper obtožena Cirila Jamnika in Janeza Murna vodi 5-članski senat okrožnega sodišča, ki ga sestavljajo: predsednik Roman Ker-žen, sosodnik Stane Prijatelj in porotniki: Anton Hutar, Ivan Grabrijan in Anton Urbas. Obtožnico zastopa dr. Ludvik Golež, namestnik okrožnega javnega tožilca v Novem mestu. Jamnikov zagovornik Je dr. Viktor Maček, ki ga je na obravnavi zastopal odvetnik Mitja Stupan. Murna pa zagovarja odvetnik Tit Stanovnik. IVAN ZORAN Obrežje: trije ranjeni, 40.000 din škode Medvod z osebnim avtomobilom med vožnjo proti Ljubljani pri Obrežju prehiteval italijanski tovornjak, ki ga je vosjil Tržačan Nereo Capanni, ko se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Aleksander Bleiweis. Car, ki je medtem že prehitel tovornjak, je naglo zavil na desno, zaneslo pa ga je v Bleiweisovo vozilo. Po trčenju z ljubljanskim avtomobilom je Carja zaneslo tudi -v tovornjak. Voznika osebnih avtomobilov in sopotnik Franc Purič so bili pri nesreči ranjeni, škodo pa so ocenili na okoli 40.000 din. Mokrice: ustavljal »avtostoparjem« Ivo Safar iz Dubravice pri Za-preSiču je 21. decembra zvečer vozil osebni avtomobil mimo Mokric. Ko je pri odcepu videl dva »avtostoparja«, je zmanjšal hitrost. Za njim se je z osebnim avtomobilom nemške registracije pripeljal Branko Kraljič in ga zadel. Ranjena je bila Andjelka Kraljič. Škodo so ocenili na 6.000 I din. f I Ponikve: nesreča kljub previdnosti Jože Panagel iz Ljublj^e je 20. decembra popoldne vozil osebni avtomobil v koloni proti Ljubljani. Pri Ponikvah je voznik pred njim ustavil svoje vozilo, da bi omogočil varno prehitevanje avtomobilistu, ki je prihajal naproti Ustavil se je tudi Fanagel, tedaj pa ga je od zadaj zadel z osebnim avtomobilom IMV Alojz Lindič. Škodo so ocenili na 3.000 din. Skopice: na istem mestu dve nesreči Stjepan Zdilar se je 16. decembra peljal z osebnim avtomobilom zagrebške registracije proti Ljubljani. Pri Skopicah je prehitel avtobus v trenutku, ko se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Stanislav Kričej. Osebna avtomobila sta se zaletela drug v drugega. Pri ne sreči so bili ranjeni: voznika Zdilar in Kričej ter sopotniki Juraj Herapin, Amalija Kričej in 17-me-sečni Črtomir Podlipnik. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. Nekaj minut zatem se je na kraju nesreče nabrala kolona avtomobilov. Iz Zagreba sta se drug za drugim pripeljala Zlatko Borič in Ivan Kocijan in se ustavila. Za ivjima je prispel tudi Dalibor Du-chač iz Prekopakra. Zadel je Kocijanov avtomobil in ga porinil v Boričevo vozilo. Škodo so ocenili na 14.600 din. Poljane: dve nesreči na klancu Stanko Rijavec iz Gorice je 20. decembra vozil tovornjak gonške kmetijske zadruge proti Zagrebu. Na poljanskem klancu ga je dohitel in ga zadel z osebnim avtomobilom Ivan Jerman iz Sadinje vasi ki Je začasno na delu v Švici. Nekaj trenutkov zatem Je v Jermanovo vozilo zadel z osebij avtomobilom inž. Darij Hrešč^ iz Kopra. Gmotno škodo v obeh nesrečah so ocenili na 2.000 din. Nerajec: zbil pešca Vlasto Sevič iz Črnomlja Je 19. decembra zvečer z osebnim avtomobilom pri Nerajcu podrl pešca Stanka Hudeljo iz Knežine. Hu-delja Je bil pri padcu precej poškodovan, zato so ga nemudoma odpeljali v novomeško bolnišnic. Nesreča se je pripetila potem, ko Je Hudelja, ki je šel za dvema pešcema, nenadoma stopil proti sredini ceste. Vranoviči: trčenje V megli Jože Per iz Stranske vasi se je peljal 16. decembra popoldne z osebnim avtomobilom iz Črnomlja proti Vranovičem. V gosti megli je na ovinku prehitel osebni avtomobil Antona šimca, nato pa zadel avtomobil Antona Vraničarja iz Semiča, ki se je pripelj^ naproti. Oba voznika in sopotnik Janez Mušič iz Dragatuša so bili pri nesreči ranjeni. Škodo so ocenili na 5.000 din. Skopice: v zadnjega v koloni Lucija Vlahovič iz Trsta se je 16. decembra pripeljala z osebnim avtomobilom do Skopic, kjer je stala kolona avtomobilov. Ker je v megli prepozno opazila kolono, je zadela osebni avtomobil Krčana Vinka Voglarja. Skddo so ocenili na 1.000 din. Sodnik: Priznate, da ste pili vino, preden ste se peljali s kolesom? Obdolženec: Da, pil sem ga. Kdo ga pa ne? Saj ga še Šolarji pijejo! Sodnik: Torej ste se peljali s kolesom vinjeni? Obdolženec: Seveda sem se peljal. S čim pa naj bi se vozil, ko nimam avtomohU la? Zakaj ga zafrkavajo Obdolženec: Tovariš sodnik, ne dovolim, da me tako grdo zafrkavajo... Sodnik; Kdo in zakaj vas zafrkava? Obdolženec: Miličniki! Ne dovolijo mt piti vina. Vedno, kadar se peljem s kolesom, me ustavijo .. • Izdrh'Ojemo električne črpalke, ki vam omORO Cajo avtomatično oskrbo z vodo Iz va-šoga vodnjaka. (iospodinje, nlajšajte si v.sakodiiev-no delo s prena.šanji‘ni vode! Tudi sodobne {:ospodlnjske naprave (bojler, pralni Ktroj in stroj za pra-nje posode) zahtevajo stalno vodo in (iritisk. Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo. Vse potrebne informacije in prosprk. le dobite v na.ostala mlada državna plavalna r^rezantanta iz Krškega Nevenka Jen-kole in Franc Čargo. Franc Čargo je upravičeno osvojil naslov že tretjič. V tem letu res ni dosegel uspehov kot lani, vendar je postavitev tega nadarjenega plavalca na prvo mesto upravičena. Ko smo pr^ledovali leto&nje športne dosežke, se nam je kar naprej v ospredju izjavljalo ime naše dvakratne mladinske državne in večkratne IVICO JAKŠE, najhiirej-šo atletinjo na Dolenj* skem, so bralci in telesnovzgojni delavci izostavi- li na 2. mesto. republiške prvakinje v delfinu Nevenke Jenkole. Njen izbor za prvo športnico Dolenjske (letos smo prvič izbirali športnico) je pričakovan, presenetil pa je verjetno nekoliko nadarjeno in simpatično Nevenko. BRALCI IN STROKOVNJAKI SO ENAKO GLASOVALI Letos smo za sprmimibo povprašali za strokovno mnenje tudi 50 naših telesnovzgojnih delavcev. Čeprav nam niso vsi odgovorili, smo iz več kot 30 odgovorov lahko dobili realno oceno, kdo je. najboljši. Zanimivo, da se je večina strokovnjakov odločila ravno za krš-Sko dvojico. Naši bralci, ki prav radi ob takih priložnostih izražajo svoje osebne ocene, ki so največkrat plod osebnih simpatij, so' se v večini primerov lahko odločili. Na večini lističev smo v vrhu prebrali imena Čarga, Jenkoletove in nekaterih drugih športnikov, ki so zasedli visoka mesta. NI naš namen primerjati, kdo je bolje ocenil dejansko kvalitete naših športnikov. — Vendar se nam zdi, da so strokovnjaki le bližje, saj dejansko bolj poanajo vrednost naših športnilsov v primerjavi z drugimi i^rtniki v republiki. NEVENKA JENKOLE je letos postala najboljša športnica Dolenjske. MOŠKI; 1. Fraiic Čargo (plavanje) 989 točk, 2. Janez Novinec (smučanje) 625, 3. prof. Ilfor PcDko (odbojka šah, atletika) 545, 4 Koiitja Virant (atletika) 504 , 5. Tomo Sva-iič (rokomet) 468, 6. 2ika Maksimovič (nogomet) 276, 7. Franci Kristan (atletika) 344, 8. Jože Valant (rokomet) 240, B. Marjan Sonc ml. (smučanje) 245, 10. iKor Turk (plavanje) 233 točk. 2ENSKE: 1. Nevenka Jejiko-le (plavanje) 1188 točk, 2. Ivica Jakše (atletika) 1140, 3. Meta Zagorc (atletika) 763, 4. Tatjana Gazvoda (atletika) 585, 5. Stanka Molan (rokomet) 416, 6. Julka Bratuš — (strelstvo) 408, 7. Metka Novak (plavanje) 385, 8. Marija Fila (odbojka) 336, 9. VlasU Mišić (rokomet) 315, 10. Ana Praz-nik (šah) 299 točk. KOGA SO IZBRALI TELESNO VZGOJNI DELAVCI? MOŠKI: 1. Franc Čargo (pla-vanje) 87 točk, 2. Rudi Osterman (šah) 59, 3. prot. Igor Penko (šah, odbojka, atletika), 44, 4. Igor Turk (plavanje) 23, 5. Marjan Somrak (atletika, namiaii tenis) 13, 6. Jože Sile, (rcrfcomet) 12, 7. Kostja Virant (atletika) 7, 8. Janez Novinec (smučanje) 7, 9. Ivan Molan (speedway) 5, 10. Lojze Babnik (odbojka) 5 točk. 2ENSK£: l.r Nevenka Jenkole (plavanje) 84 točk, 2. Ivica Jakše (atletika) 45, 3. Ana Praznik (šah) 41, 4. Tatjana Gazvoda (atletika) 33, 5. Meta Zagorc (atletika) 26, 6. Metka Novak (plavanje) 25, 7. Vladka Bužančič (rc^omet) 17, 8. Stanka Molan (rokomet) 16,’ 9. Marija Fil* (odbojka) 14, 10. Julka BratuS (strelstvo) 6 točk. PREĐSTAVUAMO VAM DESETERIC« NAJBOLJŠIH ■ FRANC ČARGO: Letos je nastopil t državni plavalni reprezentanci in je med redkimi Slovenci zastopal Jugslavijo na zahtevnih mednarodnih tekmovanjih. Z njegovim trenerjem prof. Nikom Zibretom pričakujeta, da bo v tem letu nadarjeni plavalec pokazal, kaj ma. RUDIJA OSTERMANA republiškega šahovskega prvaka iz Kočevja, naši bralci niso izbrali v deseterico športnikov. Telesnovzgojni delavci pa so ga postavili na 2. mesto. ■ JANEZ NOVINEC: Mladi in nadarjeni smučar se je nekoliko nepričakovano uvrstil na drugo mesto. Njega so v glavnem podprli mladi smučarji, ki jim je Janez vzornik. Mogoče ga bo visoka uvrstitev še nekioliko bolj spodbudila, da bo s svojo drzno in zanesljivo vožnjo našel vidno mesto tudi med smučarji v naši rq>ubliki. ■ PROF. IGCR PENKO: Eden najboljših dolenjskih atletov je vse svoje sile usmeril v šah. S prizadevnim delom Je osvojil drugo mesto na šiiovskem prvenstvu Slovenije. C^rav je prof. Penko ras^pet med tremi športnimi panogami, je njegova usmeritev v šah trenutno najbolj obetajoča. ■ KOSTJA VIRANT: Mladi atlet Je v letošnjem letu dosegel nekaj lepih rezultatov. — Njegovi rezultati obetajo, da bo čez leta v članski konkurenci lahko posegel za najboljšimi dosežki v Jugoslaviji. — Največ obeta v disku, kjer Je' tretji mladinec v Jugoslaviji. ■ TOMO SVA2IC: Nekoliko presenetljiva Je uvrstitev rokometaša Toma Svažiča iz Sevnice na 5. mesto. Nedvomno sodi Svažič med boljše rokometaše na Dolenjskem, vendar njegova solidna igra prihaja bolj do izraza v conski ligi. V nasprotnem primeru pa bi verjetno morali omeniti odlične rokometaše Brežic in Ribnice. ■ NEVENKA JENKOLE: V letošnjem letu je dosegla veliko. Z vztrajno vadbo, tako lahko pričakujemo, bo Nevenka tudi v članski konkurenci posegla po najvišjih mestih. Seveda je to odvisno samo od njenega prizadevanja. V naši republiki Nevenka nima kon-kiirence, v državnem merilu pe je nekoliko težje. FRANC ČARGO je po oceni naših bralcev in telesnovzgojnih delavcev najboljši športnik Dolenjske. ■ IVICA JAKŠE: Nadarjena mlada atletinja je prva Dolenjka, ki je pretekla stcMnetr-sko progo pod 13 sekimdami. Letos je osvojila naslov najhitrejše pionirke v naši republi-rezerviran tudi v zveznem merilu, če bi nastopila. ■ META ZAGORC; Sodi pied najboljše metalke kopja v naši republiki. Vsestranska atletinja je novomeškim atletom veliko pomagala v zahtevnih tekmovanjih. V prihodnjem le-£U strokovnjaki pričakujejo, da bo Zagorčcva naredila še večji Vzpon. ■ TATJANA GAZVODA; Letos Je postala najhitrejša pionirka v Jugoslaviji. Kot Jak-šetova tako tudi ona sodi med najbolj obetajoče slovenske mlade atletinje. Svoj največji uspeh je dosegla na velikem atletskem kriteriju v Celju, kjer je na 200 metrov svoji ekipi priborila odlično drugo mesto. ■ STANKA MOLAN: To je še vedno steber brežiških rokometašic. S svojo prodorno in iznajdljivo igro vzbuja strah pri nasprotnikovih vratarkah. Njen močni strel ji večkrat odpre pot v na^rotnikovo mrežo. SLAVNO.STNA PODELITEV PRIZNANJ BO LETOS V KRŠKEM Sredi Januarja bodo najboljši dolenjski športniki jMreJeli priznanja na športno-zabavni prireditvi, ki jo bo naše športno uredništvo pripravilo v Krškem. NagraJe^h bo 6 športnikov (Franc Čargo, Nevenka Jenkole, Janez Novinec, Ivica Jaldie, prof. Igor Penke in Meta ZJigorc). S. DOKL Nagrade za pošiljatelje ankete Naše uredništvo je izmed 500 poslanih anketnih listov izžrebalo naslednje naše bralce: Franci Bobek, Loška vas 116, Kočevje; Vlasta Poljšak, Radna 6, p. BoštanJ; Jože Leban, Ribnica na Dolenjskem 249; Jože Uhan, Šentrupert 1 na Dolenjskem; Nuša Lovše, Lenart 72, BredUce; Darinka Repar, Škofljica 84; Rajko Ijtvrič, Iioka 53, Črnomelj; Marija Urh, Breg revolucije 15, MetUka; Alfonz Hostnik, Kočevarjev trg 7, Krško: Branka Lemovec, Vavta vas 33, p. Straža. Srečnim izžrebancem bomo v priliodnjih dneh poslali lepo knjigo. Polkovnik J02E NAGODE, komandant novomeške garnizije. je izročil predsedniku šahovskega kluba prof. IGORJU PENKU prehodni pokal. Tega so spet osvojili šahisti Novega mesta, ko so premagali pripadnike JLA z 12,5 : 7,5. (Foto: S. Dokl) Športniki za dan JLA ■ RIBNICA — Za dan JLA je 'Rudi Osterman, republiški šahovski prvak, odigral simultanko na 20 deskah. Zmagal je z rezultatom 16,5 : 3,5. Zmagala sta pio-mrja Božo Simonič in Pavle Ho. cevar ter vojak Vojislav Lubarda, reraiairal pa Je vodnik Dragoljub Rasula. *1. S. Kočevje in Sodražica slabo! To soboto in nedeljo se Je nadaljevalo Aiamimoteniško prvenstvo T kvalitetm repubhskl ženski ligi, kjer sodeluje ekipa Kočevja, In v drugi repi^lifiki moški li^, kjer sodelujejo nemlznotenifiki igrici Sodražice. Naši dve ekipi tcdcrat nista ponovili uspešnega stxirta v prvem delu. Zlasti so odpoivedfili .gralcl Sodražice, ki so tokrat pristsU na zadnjem mestu, C^rav so po prvem delu ceJo vodili. ■Zenske; Ilirija — Kočevje 5:1, Jesenice — Ko^vje 5:0, Kočevje — Trbovlje 5:0 b. b., Kočevje — Fužinar 0:5, Olimpija — Ko^vje 5:0, Murska Sobota — Kočevje 5:4, Triglav — Kočevje 5:1, Končni vrstni red (ženske): 1. Olimpija 28, 2. Jesenice 24,^. TL rija 18, 4. Triglav 18, 5. Murska Sobota 10, 6. Fužinar 8, 9. Kočevje 6, 10. Trbovlje O točk. ■ Moški: Na Ravnah se Je srečalo ravilniku pa bo-do zahtevali pri tehničnih pregledih motomh vozil. Predpisane so tudi kazni. Z mandatno kaznijo 50 din bo kaznovano vsako vozilo (oziroma voznik), ki ne bo ustrezno opremljeno, kdor bo dovolil uporabljati tako vozilo, pa bo kaznovan s 5 do 100 din. s Pi V ob . po Nas nik KR^ je i vel so l je je I in J čaru peli prij^ vozi no, po Pa 1 m obzi pon, ljud ti i ljud bila lenj prel vedi h ki žalo zelo POPIS PREBIVALSTVA IN STANOVAN. Po 10 letih spet ljudsko Zavod za statistiko je dal predlog za izdelavo pri popisu naj bi sodelovalo okrog 100.000 lj> stanovanjih živi več kot 20 milijonov Jug< člani odbora družbeno-po-litičn^a zbora zvezne skupščine za vprašanja notranje politike so nedavno sprejeli predlog Zavoda za statistiko, naj višje državno predstavniško telo izdela poseben KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gid., za |>ol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa oredniHtvo. Kdor ieli kako oznanilo t ,,DoleB|ske Novice” natisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enbat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. SMRT NA VEŠALIH ■ (MORILCA LASTNEGA OTROKA OBSOJENA NA VISLICE). Na Dunaju se je vršila te dni porotna obraivnava, ki je polnila sodnikom in poslušalcem srce z grozo in nepopisljivim ogorčenjem. Zakonca Josip in Julijana Hiimml sta imela petletno hčerko Anico, ki pa je bila rojena še pred njiju poroko. Spočetka sta Anioo, ki je bila pridno, tiho in plavolaso dekletce, ljubila; a ko se jima je v zakonu rodil sin Maks, se je začel za Anico pravi pekel. Pretepena in miičila sta jo prav zversko. Dajala ji nista jesti in zmr-svvati je morala v srajci. — Dasi že pet let stara,* je tehtafla. le 8 — 9 kilogramov. Bilo je samo okostje. — Umrla je Ana na kovčku. Ko je bila že mrtva, ji je dal oče klofuto. — Obravnava proti morilcema se je vinila med nepopisnim razburjenjem poslušalcev, ki so psovali morilca. Sodišče je obsodilo oba na smrt na veša-lih; najprej naj bo obešen oče, potem pa mati, ki je mučeništva kriva. ■ (JEKLENA HIŠA.) Japonski prestolonaslednik dal si je v Cikagi napraviti trdno hišo z jetela, ter ima tako biti uravnana, da bo klubovala najhujšemu potresu; veljala bo taka hiša nad 7 milijonov goldinarjeiv. ■ (DRŽAVNE TRTNICE.) Da zamorejo vinogradniki dobiti zanesljive vrste ameriških trt, katere rabijo za nasade novih vinogradov, napravila je država tudi pri nas na Kranjskem svoje trtnice. Taldh trtnic imamo sedaj na Kranjskem že šest. Prva je bila ustanovljena leta 1884 v Kostanjevici, in meri se^j 3 ha 37 a; druga trtnica je v DraSičih pri Metliki, ustanovljena leta 1803 in meri 1 ha 29 a; tretja je v Omomlju, ustanovljena leta 1893; četrta na Sdapu pri Vipavi, ustanovljena 1890, in meri 2 ha 25 a; peta je ustanovljena 1. 1896 v Novem Mestu in meri 1 ha 04 a. ■ (OBJAVA.) Radi izvanredno ponmo-ženega tovornega prometa v tej dobi priporoča se, da se poštnih pošHjatev, ako se hoče, da jih naslovljenec pravočasno dobi, ne oddaja še le prav zadnje dni pred božičem na pošto, marveč vže nekaj dnij poprej. ■ (ČASTNIM OBČANOM) imenovala je občina Višnja gora preblagorodna gospoda: sodnij skega pre^ednika novomeškega Josip CJerdešič-a in pa advokata Dr. Tavčarja. ■ (V PODSTENEH, 4. DEC). — V zadnjih »Dol. Nov.« se nahaja zlata vreden gospodarski članek, ki je za kmete živinorejce jako pomenjljiv in vreden, da ga večkrat prebero in premišljujejo, kajti neka malomarnost vlada po deželi In premalo se računa na dobiček pri živinoreji; vse se bolj briga za volovsko rejo nego za kravjo, dasiravno je pri kravah večji dobiček. Malo imamo tako velikih posestnikov, da bi svojega zemljiSča s kravami obdelati ne mogli. Ako ima posestnik pet do šest dobrih krav, precej veliko zemljišče z njimi obdela. Ako krave zmerno vozijo, se dalj časa lepe ohranijo in ne postanejo tako vampaste, kakor če so vedno v hlevu. Poleg vožnje ima pa od krav tudi teleta, mleko in maslo, in če je.postarana dobra krava mlekarica, se še s teletom v Trst proda za kacih 100 do 130 gld. in še višje. (Iz DOLENJSKIH, NOVIC 15. decembra 1899J zakon o popisu prebivalstva v letu 1971. Po tem predlogu je treba u-gotoviti . število pr^ivalcev ne samo za vso Jugoslavijo in posamezne republike in pokrajine, temveč budi za vsa naselja in občine, razen tega je treba statisti&io obdelati vse, kar se je v zadnjih 10 letih spremenilo v starostni, spolni, nacio(nalni, izobrazbeni, profesionalni in socialnoekonomski strukturi prebivalstva. Razen tega je treba ob popisu zhrati podatke o preseljevanju, ki je v naši državi važen dejavnik sprememb v razporeditvi in strukturi prebivalstva, dalje podatke o številu in strukturi začasno zaposlenih jugoslovanskih delavcev v inozemstvu, o zaposlenih v zasebnem obrtništvu, o učencih srednjih šol in o njihovi socialni strukturi, kot tudi podatke o živinskem fondu zasebnih gospodinjstev. Na koncu je v predlogu predvideno, da je treba ob popisu sibrati in izpopolniti podatke o stanovanjih v mestih in na vas^, ker bi le taho lahko omogočili podatke o stanovanjih v mestih in na vaseh, ker bi le tako lahko omogočili celotno analizo stanovanjskega'položaja, gostote naseljenosti in standarda stanovalcev. Takšna analiza bi predstavljala — kot je rečno — naj-lK>ljšo osnovo za ugotavljanje stanovanjske politike in gradnje, za izdelovanje urbanističnih rešitev v procesu vrednosti nacionalnega bogastva na tem področju. Novost, ki jo predlagajo, je v tem, da bi popis stanovanj potekal po posebna metodologiji na celotnem jugoslovanskem ■ ozemlju. Česar doslej ni bilo.' Ob prejšnjih popisih so bili namreč zbrani Srečno novo leto želi ■ (Belsjad podati v mes značaip seh s na ugi po vrši litete in sta Avtf lagi s zakoo poseb) prebi' ozeiTil zahtev čijo 1 popis’ vanj, čin števili vanj ^ enot-videv* ščano; log O' lovati valci 20ije » svojin udejst misijfi PO 1 ndh » prebi' delovi Nes pis tJ zadnji medt« memt stva. Kak mo 2* pisoifl Zl D Ni 50-ieti prazn ra kovč® Poroč sta c jih ^ sta ^ lem I ukvftT deli. druži* stitkff druži* tudi jubil^ vela'' 3vejte vozniku KR 202-71! nedeljo, 14. decembra 12.10, sva šla z možem novomeškem mostu, proti je pridrvel voz-osebnega avtomobila 202-71. Očitno se mu '€lo mudilo, saj je dr-z vso hitrostjo, čeprav tili pešci na mostu. Ko pripeljal vštric naju, fapeljai v veliko lužo taju poškropil. Prepri-\ sem, da v taki »ko-» ne bt bilo nikomur itno, gotovo tudi temu liku ne. Nič ni prijet-če teče človeku voda nogah v čevlje, zlasti "le v mrazu, ij bodo te vrstice brez-rnemu vozniku ga o-w, da smo tudi pešci je, da želimo srečeva-w krmilom kulturne i. če voznik avtomo-KR 202-71 nima Do-ikega lista, da bi to fral, naj mu o tempo-> sorodniki in znanci, iterim se mu je — na st »okopanih« — tako mudilo. MAJDA ROZMAN, Suhor 5 ) 1971 Štetje novega zakona: Jdi — V koliko >slovanov? M samo o stanovanjih tih in naseljih mestnega >&, medtem ko se na va-(atistika omejuje samo stavljanje stanovanjskih n in ne ugotavlja kva-stanovanjskega fonda iiovanjskih pogojev. Tji predloga so v raz-vetovali, naj bo bodoči zasnovan na princdipu le metodologije popisa ^tva in stanovanj na iu vse Jugoslavije, in so ■ali, naj zakonsko dolo-irincip vseobsežnosti v * prebivalstva dn stano- je sa»io na ta na-ložno zbrati podatke o ^ prebivalcev ih stano-■io najožjih ozemeljskih Predlog izrecno pred-' splošno obveznost me-^ da morajo na pred->6inskih skupščin sode- V popisu kot popiso-1*1 inštruktorji, in obve-lelovne organizacije, da * delavcem omogočijo vovanje v popisnih ko- Predhodnih dokumentar- *enah bi v akciji popisa 'alstva in stanovanj so-tU) okrog 100.000 ljudi Pomo je, da bi bilo po-■©ba iBTvesti, ker je bil popis pred 10 leti, pa so bile velike spre-e v strukturi prebdval- In kolikSne, to bo-fedeli Sele z novim po- f ata poroka v >agomlji vasi ^ dolgo tega, kar sta Jico skupnega življenja ovala Anton in Barba-•Pančič, po domače Bu-'^a, iz Dragomlje vasi. *^a sta se 1919, imela otrok, od katerih est še živi. Družino preživljala na ma-(Osest^, zato se Je oče )ai tudi s kirovsklmi ^ zadnji vojni Je vsa ■^a delala za NOB. Ce-vseh šestih otrok z ‘ftnu se pridružiyecno in želin», da b^ Ata še veUko let preži- V Breči. mmfm Na bencinskih čmalkah vzdolž avtomobilske ceste se je treba hitro zasukati, vozniki neradi čakajo. Ne sprašujte nas za poštenost! Na bencinskih črpalkah ob naših najprometnejših cestah je bilo tudi v letošnji turistični sezoni precej živahno. Na sto tisoče litrov dragocene tekočine so ljudje v modro-rumenih uniformah na bencinskih črpalkah postregli voznikom osebnih vozil, ki so jih nevidne sile gnale na yse strani sveta. Vsakodnevni stiki z ljudmi , najrazličnejših navad, zahtev in narodnosti zahtevajo od delavcev na črpalkah veliko zbranosti, ustrežljivosti in vljudnosti. Skratka, treba se je prilagoditi vsakemu posameznemu kupcu, ki ob tem opravku izraža tudi kanček svojega trenutnega razpoloženja. Večkrat sem se že spraševal, ali ti nešteti stiki med ljudmi ne puščajo tudi za novinarsko beležnico kaj zanimivega. Nisem bil razočaran. Napisal bi lahko veliko. Vendar se bom tokrat ustavil samo pri »malo pomembni« besedi ČLOVEČNOST. Turkinja ni dobila plašča Na bencinski črpalki v Trebnjem so mi povedali, da jim je najbolj ostal v spominu obisk neke Turkinje, ki je iskala svoj krzneni plašč. Tega je namreč med potovanjem v Nemčijo pozabila v toaleti; ni pa vedela, na kateri bencinski črpalki. »Bilo nam je nerodno, radi bi ji ga vrnili, vendar ji nismo mogli ustreči!« so mi povedali na trebanjski bencinski črpalki. Denarnice, dokumenti, razna oblačila, avtomobilsko orodje, to pa so predmeti, ki jih naši obiskovalci v svoji raztresenosti kaj radi pozabljajo. Ko ljudem vrnemo izgubljene predmete, smo vedno deležni zahvale. Prepričani smo, da vsi ljudje računajo, da se pri nas ne more nič izgubiti. Presenetila me je vaša ljubeznivost... Na Otočcu jim doživljajev ne manjka. Najbolj zgovoren dokaz za človečnost sta dve pismi, ki jih je dobil ta maloštevilni kolektiv. Takole piše Zagrebčan Grgin: »Dolžnost mi je, da se vašemu kolektivu, posebej pa še nepoznanemu tovarišu, iskreno zahvalim, ker ste me obvesti- li o denarnici in dokumentih, izgubljenih na vaši bencinski črpalki. Zelo sem bil vesel denarnice, še bolj pa me je razveselila vaša ljubeznivost in človeška poteza, s katero ste pokazali, da ste izreden kolektiv, sestavljen iz poštenih ljudi.« PETER GRGIN Mikuliceva 25 Zagreb Drugo pismo pa je prišlo ia daljnjega Oregona (ZDA). Mister Ticlijr piše takole: »Upam, da se sf>ominjate moje žene, sina in mene, ko smo se ustavili na vaši lepi in prijazni črpalki ter se skupaj slikali. Obljubili smo vam dve sliki, ki jih danes tudi pošiljamo. Potovanje po Evropi je bilo prekrasno. Obiskali smo Nizozemsko, Švico, Francijo, Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo, Grčijo, Španijo in Portugalsko. Imate čudovite ljudi, prijazno deželo, ki je podobna naši lepi deželici v državi Oregon. George J. Tichjr Windsong Drive Liberty Lake, WBshingttici 99019, ZDA. Vozniki vedo za svoj predal N^ Griču pri Čatežu se menda ustavljajo največ vozniki tovornih vozil, zato so vedeli veliko povedati o teh »težakih« na naših cestah. Ti ljudje, ki ure in dneve presedijo za volanom, so večkrat tudi pozabljivi (verjetno zaradi utrujenosti). »Pri nas večkraf popravljajo vozila, zato nemalokdaj ostane kakš- no orodje pod avtomobilom. Vedno ga spravimo v poseben predal, za katerega pa vozniki že dobro vedo. Brez vprašanja gredo iskat pozabljeno orodje. Nismo imeli še primera, da bi kdo ne našel pozabljenega predmeta. Posebno se spominjamo voznika italijansk^a tovornjaka, ki je preveč plačal za gorivo. Napako smo ugotovili kasneje. Zapomnili smo si ga, ob ponovnem obisku opozorili na našo napako in mu nalili za preostali denar goriva. Tudi sam ni vedel za to, morda nas je pa preizkušal.« Tako so mi povedali na čate-ški bencinski črpalki. Ne, nismo testirali poštenosti, hoteli smo opozoriti samo na nekatere lepe človeške poteze ljudi v nmieno-modrih oblačilih. »Nočemo izgubiti zaupanja, ki je med nami in vozniki. Tega je težko pridobiti, lahko pa ga hitro zapravimo,« nii je nekdo mimogrede omenil. SLAVKO DOKL Zmrznil ha poti k hčerki Štaudohar je v 70 cm visokem snegu prišel 10 kilometrov daleč peš, nato pa je omagal in na cesti zmrznil - Mislila sta, da je medved 21. decembra okoli 0,30 je na cesti Črnomelj—^Brezovica pri vasi Nemška Laka 2mrzinill 3Metni Peter štaudohar, gradbeni tehnik tovarne zdravil KRKA v Novem mestu. Štaudohar, ki je z družino staroval v Novem mestu, je nameraval obiskati hčerko in sivoje starše v Predgradu. Z avtobusom se» je pripeljal prek Črnomlja do vasi Bistrica. Naprej cesta ni bila plužema, zato avtobus ni moged do Starega trga. Štaudohar se je napotil dalje peš. Za seboj je vlekel sani (verjetno za hčerko), na njiih pa je imel naloženo okoad 15 kg težko .potovalno torbo. Po 70 cm globokem snegu je prepešačil okoli 10 ikiHometrov, nato pa je ver- jetno obnemogel, se ulegeJ na sani, najbrž zaspal in zmrmil. Našla sta ga Peter Mavrin iz Jelenje vasi in Karel Kavšek iz Starega trga, ki sta se vračala iz Črnomlja, kamor sta prignala par volov. Okoli pol ene ponoči sta na cesti pri Nemški Loki opazila nekaj temnega. Najprej sta misfldla, da je medved, in sta se oborožila s kolom in z nožem. Ko sta prišla bliže, srta videla, da na sartkah leži Peter Štaudohar. Skušala sta mu pomagati, vendar je bilo zaman tako njuna pomoč, kot p>omoč vaščanov NeniSke Loike in sKiravsbvenih delavcev iz Predgrada in Kočevja. J02E PRIMC mVARIŠKO SILVESTROVANJE Iz dna srca hvaležen komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, ki je potskrbelo, da bomo staroupokojenci preživeli zadnji dan v letu dostojno, sem taval ob reki »Potuhnjenki«. Pred davnimi desetletji sem prav tod iskal zaposlitev. Na prenovljenem gradu, l^er je takrat i>isalo »Pozor, hud i>es!«, je bilo zdaj z zlatimi črkami napisano »MOTEL« in tam nad težkimi hrastovimi vrati, kjer je bilo prej »NI VSTOPA«, je zdaj pisalo: »GOSTIŠČE — GRAJSKO VESELJE«. Črka G ni bila razsvetljena in se je zato še lepše bralo: »RAJSKO VESELJE«. Tu sem sklenii preživeti zadnji večer v letu, ki je bilo zame in za druge sta-roupokojeince »stradalno leto«. Niti ficka nisem porabil od »mesečnih prejemkov«, kakor pravimo v učenem jeczilfcu vsakemu dohodku, mi pa penziončku. Tako oborožen s sredstvi za en mesec naprej, sem kmalu zvečer stopal v grad. V garderobi sem moral obvezno pustiti klobuk, katerega je nekoč nosil šolski upravitelj in mi ga je nj^ova milostljiva podarila, da bL včasih zmolil kakšen očenaš za pokojnega soproga. Pokojnika sem se res i^mnil vselej, kadar sem se pokril s klobukom, da bi pa še molil, se pa do tega večera nisem spomnil. Potem so mi slekli še površnik, ki sem ga dobil od Rdečega križa že pred dvema letoma. Mislil sem, da moram to pustiti tam zaradi sigurno^, če bi ob odhodu ostal kaj dolžan, zato sem potegnil izza vratu še kravato, ki mi jo je za god kupila gospodinja v gostilni pri »šmarnici« in je njena cena tudi presegala moje »prejemke«. V salonu je bilo tako lepo, da sem kar strmel. Na vseh mizah, razen na oni pri iJ^i, kjer je že sedel gost mojih let tudi z namenom, da bo tu premočil, so bm napisi »REZERVIRANO«. Pri peči mi je ponudil prostor nasproti sebe tisti edini prvi gost in se mi predstavil kot staroupokojeni Kori Stradel. Začel mi je pripovedovati, da dobro pozna »to bajto«, ker da je tu nekoč služil kot hlapec. Tudi takrat da so imeli silvestrovanje, le da so prihajali samo povabljeni, kot so župnik, glavar, sodnik, stražmojster, postajenačelnik in podobna branža. Dvorana je bila kmalu polna in na odru so začeli igrati. Nenadoma se je ob godcih pojavila še ženska in začela prepevati. Bila je pa tako »revno« oblečena, da je rekel Kori: »Poglej, kakšna revščina, skoro gola, pa pred toliko ljudmi.« S Korlom sva potihem tekmovala, kdo ga bo več popil in pojedel več klobas. Opohioči so ugasnile luči. Vsi so se objemali, le midva sva si dostojno segla v roke in zaželela skorajšnje zvišanje pokojnin, ki je bilo že preteklo leto obljubljeno. Luči so se prižgale in ugašale. Na koncu so le še medlo svetile. »Ne vem, če vidim prav,« je rekel Kori in buljil na oder, kjer so bili godci in kjer se je kot jegulja zvijala tista — zdaj popolnoma gola baba. Njen glas je kar ^al skozi ušesa: »... zar za mene nade nema, jer je moja nada izgubljena...« / »Je, gola je!« sem pojasnil Korlnu, ki brez očal še slabše vidi kot jaz. »Ampak ni od tod,« je še dodal Kori in že se nisva več zmenila za »prikazen«. Pravkar sv^ ponovno trčila »na zdravje«, ko sva zaslišala rezek glas: »Dame birajo.« »To se naju ne tiče,« je pripomnil Kori in i^aznil kozarec. Takrat pa se je že pojavila tista pevka, sedaj že »oblečena«, in to, kar je bilo na njej, je bila svilena ruta, prevezana čez hrbet tako, da je en vogal rute visel čez zadnji in drugi čez sprednji »žleb«. Začela me je stresati in rad ali nerad sem moral z njo%)lesati, čeprav tega v svojem življenju nisem nikoli po^^l. Pehala me je sem ter tja po dvorani in me strašila. Rahlo sem držal oznojeno, vitko, kakor trta gibčno telo. Gledal sem ji čez ramo in pazil, da se nisem dotaknil uvelih, le kakor bi na desko pljimil, velikih dojk. Moji škornji, čez katere sem imel spuščene hlače, so bili kot galoše in so zdaj dajale takt s svojim »klop — klop — klop«. Luči so ugasnile in se spet v hipu prižgale. Plesalka je izurjeno položila na moje lice dlan in ga strastno polju-bovala. Takrat sem se zavedel in jo odrinil od s^be ter zbežal h Korlnu, ga objel in prosil za zaščito. »Včasih si je tudi grajska gospoda privoščila kaj takega,« mi je pojasnil. Ob petih zjutraj sva sitresla skupaj ‘na mizo poslednje božjake. »Nič ne bo,« je ugotovil Kori, in res, imela sva samo še za dva deci radenske vode. Predlagal sem, naj greva drugam, kjer bo to vredno še najmanj pol litra vode. t ♦ I ♦ I ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ I ♦ t Novomeški srednješolci so se udeležili vojaškega slavja v vojašnicah v Bršlinu. Navdušeno so ploskali, ko je komandant garnizije polkovnik Jože Nagode podelil najboljšim vojakom nagrade in priznanja. (Foto: M. Padovan). BREZDOMEC (Honorar l(X)din) šolniki so se sestali Na Bizeljskem so se ravnatelji in učitelji osnovnih Sol Bizeljsko, Artiče Globoko Ln Pišece pred dnevi sestali s predsednikom kultu r-no-prosvetnega zbora skupščine SRS Milošem Po’ljanškom. Razgovoru so prisostvovali tudi predsednik občinskega sveta za šolstvo prof. Marjan Gregorič, načelnik oddelka za družbene službe občinske skupščine Brežice Miloš Kovačič in predstavnik zavoda za šolstvo iz Novega mesta Miroslav Vute. Razgovor se je vrtel okoli materialnih težav na osnovnih šolah in pomatnjkljivi strokovni zasedbi^ šol, pa tudi pri učnih usj^ih in pedagoških vprašanjih so se prisotni takrat ustavili. Program za piknik v Toplicah PrihodJXje leto bodo ponudili dolenjskim izseljencem gostoljubje v Cateških Toplicah. Pri organizaciji tega srečanja bosta sodelovali slovenska in hrvaška izseljenska matica. Na zadnji seji pripravljalnega odbora, ki jo je sklical izvršni odbor občinske konference SZDL, so imenovali predsednike p 5d-odborov za organizacijo propagande v tujini, za kulturni program, za finančni načrt in za organizacijsko tehnične priprave. Dolžnost vsa-k^a predsednika je, da si sam izbere svoje sodrtavce. RADIO BREŽICE PETEK, 2«. DECEMBRA: 18.00 —18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30—19.30 — Olasbena od^ daja — Izbrali ste aami — to. krat drugače. NEDELJA, 28. DECEMBRA: 11.00 — Domače sanlmivosti — Od tu in tam — novoletna reportaža — Nedeljski pogovor s poslancem gospodarskega zbora skupščine SRS Ivanom Cerjakom — Za naše kmetovalce — inž. Lojze Pirc: Kmetijstvo 6b prelomu leta — Zabava vas trio Henčka Burkata — Pozor, nimaS prednosti! Pogovor s postuSald — Obvestila, reklame ln spored klnematogra. fov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 30. DECEMBRA: 18.00 —18.40 — Novo T knjižnici — Jii-goton vam oredstavlja — N^J Športniki v tem letu — Obvestila, reklame ln spored kdnematogra-.'fov. 18.40—19.30 — Novoletna glasbena oddaja. ČETRTEK, 1. JANUARJA: 9.05 9.15 — Novoletni poslanci predsednikov občinske skupščine Brežice in Krško. 9.15—12.00 — Novoletna voM'la delovnih kolekti. vov. NEDELJA, 4. JANUARJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Komentar seje občinske skupščine Brežice — Jakob Demač: Pred letno ■kupSftlno občinsk^a sveta ZKPO Brežice — Jz slovenske glasbene zakladnice — O novem konceptu Dolenjskega Hsta se pogovarjamo z uredndkom tednika Tonetom Gošnlkom — Nedeljska reportaža: Kako smo dlvestrovall — Pozor, nimaš prednosti! Obvestila, reklame In six»ostavljati sredi poletja. Pod streho lahko sprejmejo 212 gostov. 2e jutri bodo začeli oddajati prenočišča v njih. Za. novo leto bodo priredili v Toplicah silvestrovanje. Vse prostore so gostje že rezervirali. Cene so se gibale med 50 in 100 din na osebo. Italijo in Avstrijo pa še 10 tisoč ton. Razen kuhe gline bi rudnik lahko prodal odjemalcem v Jugoslaviji 20 tisoč ton šamo-tirane gline različne kakovosti. Za naštete količine, bi morali globoški rudarji nakopati 85 tisoč ton gline na leto. Raziskava* je odprla rudniku še dodatne možnosti. Ugotov. Ijeno je, da ima Globoko odlično glino za izdelavo keramičnih ploščic, ki bi jo prodajali kar surovo. Zaloge so izredno velike. V študiji je predvideno, da bi te gline lahko nakopali na leto 22 tisoč ton. Prihodnost rednika torej le ni t§ko črna, kot je kazalo sprva. Svojo poslovno politiko kolektiv sedaj lahko opre na znanstvene raziskave in se na podlagi teh dogovarja % odjemalci. J. T. V nedeljo, 2L decembra, je bila v Brežicah redna letna konferenca Zveze mladine. Sklepčna tokrat ni bila, ker so izostali mladinci iz jPišec, z Bizeljskega, iz Sromelj, Velike Doline, z Velikega Obreža in še nekaterih drugih krajev. Doma jih je zadržal v^sok sneg in bi morali pešačiti v Brežice, ker avtobusnih zvez niso imeli. Kljub razmeroma skromni udeležbi se je razvila živahna razprava o težavah in pomanjkljivostih v dosedanjem delu aktivov in občinskega vodstva. Vsi po vrsti so poudarjali, da manjka sposobnih ljudi in da sta volja in sposobnost kakor dve sprti sosedi. Najslabše je udejstvovanje mladine v mestu, kjer mladinskega aktiva sploh ni. Precej si obetajo od otvori- Kod bo hodil dedek Mraz Občinska zveza prijateljev mladine v Brežicah prireja obiske dedka Mraza po vseh krajevnih središčih, v otroškem vrtcu v Brežican, v bolnici in v prosvetnem domu. Prijatelji mladine se ubadajo z velikimi finančnimi težavami. Kolektivi se niso najboltje odrezali s prispevki za pKJgostitev in skupinsko obdaritev otrok. Nakazali so le 3.000 din, obrtniki pa 2.000 din. Eto danes se je v blagajno dedka Mraza morda nateklo že kaj več. Os{la4iijie w Dol. Ii.«itii! tve novega doma JLA, kjer bo imela mladina končno svoj prostor in več možnosti za družabno, izobraževalno in organizacijsko udejstvovanje. Na konferenci so poročali predsedniki aktivov iz delovnih organizacij, predsedniki o dosedanjem delu. Na vasi kaže mladina precejšen interes za delo, vendar se vrste ZMS sproti zmanjšujejo, ker se zaposlena mladina udejstvuje drugod. Tudi na gimnaziji tožijo nad težavami pri vključevanju dijakov v ZMS. Najbolje dela mladina v šolskem športnem društvu-Uspešno sodelujejo tudi v pevskem zboru. Priznanja občanom za dan armade Komandant garnizije Cer kije Prane Jordan je 20. novembra priredil sprejem za upokojene starešine in predstavnike občinskih skupščin ter dnizbenih organizacij v Spodnjem Posav\}u. Sprejem je bil v brežiškem prosvetnem domu. Na njem j^ podelil značke za sodelovan.;e v JLA. Taka priznanja je dobilo Štirinajst občanov iz krške, brežiške in sevnlške občine. Konferenca je ugotovila, da ^ pesimizem ni na mestu, če- ^ ravno je ponekod le p>eščica ^ mladih ljudi zbrana v organi- ^ zaciji. Bolje deset delovnih ^ kot nobeden. Mladina ni ni- ^ kjer brez inte'resov, zato je ^ naloga .organizacije ZM, da ^ te interese prebudi z novim ^ pristopom ki da jih pravilno' usmerja, t^ko so sklenili na ^ konferenci. ^ J. T. (AB) BREŽICE LASTNIKI MOTOR^IIH VOZIL POZOR! Vse rezervne dele, avto gume, letne In zimske. za vaša motorna vozila dobite po konkurenčnih cenah v naši trgovini AVTOMATERIAL v BREŽICAH, Pod obzidjem 32! (S ODBORNIKI NE PREJEMAJO VEČ SAMO POVZETKOV . Delovni kolektivi nas upoštevajo Za sodelovanje s podjetji so pomembni medsebojni odnosi - Če v gospodarski organizaciji uvidijo, da jim želimo pomagati, potem tako vmešavanje priznavajo Tovariš podpredsednik, kakšna so bila dosedanja prizadevanja občinske skupščine, njenega predsedstva in sveta za gospodarstvo za to, da bi usmerili delovne organizacije na pot trdnejšega gospodar* jenja? — Ne samo na zadnji seji skupščine, tud^ že prej smo govorili o gospodar j enjii v delovnih organizacijah in pri tem zasledovali dva cilja; seznaniti odbornike in občane s poslovanjem^ v preteklem obdobju in sprejeti take sklepe, ki' bi v praksi najhitreje učinkovali. Sezna. njanje odbornikov s poslovnimi uspehi je ena tistih kon- kretnih nalog, ki so ji predsedstvo občinske skupščine, njena uprava in organi skupščine posvetili precej pozornosti. Za zadnjo sejo so odborniki prejeli analizo poslovnega uspeha v gospodarstvu in negospodarstvu, ki jo je pripravila služba družbenega knjigovodstva Krško. Ta analiza je bila pozitivno ocenjena v svetu in okupšči-ni. Z njo smo dosegli, da je vsak odbornik lahko temeljito spK>znaI poslovne uspehe sleherne delovne organizacije. Prej so dobivali samo povzetke. Pomembno se mi zdi tudi to, da je bil oddelek za go- NOVO v BREŽICAH OSNOVNOSOLSKI UCENCI ai bodo Jutri oglec^l predstavo mladinakega g4edaliSča Iz I^^blja-ne. Razvedrile Jih bodo prikupne Bgodbioe o dedku Mrazu in novoletnih doživljajih. Dopoldne bodo prisil v Bražioe otroci Iz PiSec, Artič, Globokega in z Bizeljskega. Sledili bosta le dve uprizoritvi za uCence breži&ke osnovne Sole ter podružničnih Aol Mrzlava vas, Čatež in Skopice. ■ DPD SVOBODA BRATOV MI-L.\VCEV že dva meseca Studira dramo MISka Kranjca »Pot do zločina«. Premiera je n^x>vedana za mesec, februar 1970. Za vaje so pred kratkim dobili sobo pri želez niški postaji, ki Jo lahko ogrevajo. Doalej so vadili v prostorih obrata IMV, ki pa za to zlasti pozimi niso prime ■ OBČINSKA TUm.STICNA ZVE-X\ prireja skupaj z delavsko univerzo izobraževalno akcijo za turi-■tične delavce In tiste občane, ki BO ukvarjajo s turiziTiom. Preda- vatelji obiskujejo vsa večja občinska srediSča. Seznanjajo Jih z lepoto naSih krajev, z estetsko ureditvijo naselij, s potrebami sodobnega turista ipd. Predavanja so razmoremo dobro obiskana in jih Je doslej posluSalo nad tisoč ljudi. ■ V SOBOTO JE BILA v brežiškem pi'ćmetnem domu občinska pionirska konferenca. Udeležili so se je zastopniki vseh petnajstih pionirskih odredov. Predsedniki so poročila ,o delu v minulem letu. nato le sledil kulturni program. Pionirji 30 pripravili zelo pester spored za to priložnost. ■ MKSTO JE ZE TEDEN DNI okraSeno. Delovne organizacije so se zelo potrudile, da so za novo leto pričarale praznično vzdušje na ulice in v trgovine •Zvečer Je mesto živahno razsvetljeno in pi- -sani trakovi raznobarvnih žarnic so speljani nad glavno ulloo. Vse kaže, da so se letos Se bolj kukor lani potrudili za to, da bi bilo v mestu čim več paše za oči. Predstavniki Šolskih aktivov se pripravljajo na razpravo na nedeljski konferenci Zveze mladine v Brežicah. (Foto: Jožica Teppey) rpodarstvo (oz. njegova analitska služba) razbremenjen zbiranja in obdelave podat- • kov O 9-inesečnem poslovanju. Tako »ano laliko racionalno izkoristili čas za anali-zaranje posameznih gospodarskih organizacij, kar bo postala stalna praksa. Na po* budo predsedstva sjtupščine smo začeli najprej proučevati položaj v Tovarni pohištva. Predsedstvo js bilo informirano o problematiki v drugih podjetjih, da bi lahko uskladilo naše akcije. Svet za gospodarstvo bo na prihodnjih sejah razpravljal posebej o Cateških Toplicah, Kovinopla-stu. Rudniku Globoko, Opekarni Brežice in drugih delovnih organizacijah. — Kako delovne organizacije upoštevajo priporočila skupščine? , — Splošno je razširjeno mnenje, da priporočila oble-že v predalih. Menim, da je to samo delno res. Ce je priporočilo naslovljeno na posamezno delovno organizacijo, tedaj o njem kolektiv razpravlja. Tako je na primer delavski svet Tovarne pohištva že obravnaval priporočilo in sklepe sveta za gospodarstvo. Tudi Rudnik Globoko je upošteval naše priporočilo. Menim, da je treba vzpostaviti primeren odnos in ustrezno vzdušje in da morajo biti naša prizadevanja .strokovno utemeljena. Potem v F>odjetju to pravilno razumejo kot pomoč skui> Ščine, Precej delovnih or-, ganizaclj se obrača na razne strokovne institucije, kakor tudi na skupščino, čeprav bl<^ se te pomoči lahko .še bolj posluževale. J. TEPPEY Ig BREŽIŠKE VESTI v KRŠKI OBČINI BODO POTREBNE ŠE VELIKE INVESTICIJE Stare šole z vijugastimi strehami Kdaj bodo na vrsti šole na Zdolah, v Leskovcu in Koprivnici? v zadnjih letih smo se šolniki začeli ozirati po naših sosedih in ugotavljati, da nsiše šolske stavbe bolj kot pri njih iz leta v leto propadajo, ker šole s sredstvi, ki so jih dobivale za materialne izdatke, niso mogle vzdrževati šolskih zgradb. Položaj se že nekoliko izboljšuje. Za brestaniško šolo, ki. je že dograjena, bo kmalu zrasla nova šola tudi v Krškem. Viri finanCnih sredstev za krško šolo so v glavnem znani in večji del zagotovljeni. Računajo, da se bo šolsko leto 1971-72 lahko začelo že v novi stavbi. Tudi šolska stavba na Senovem je obnovljena. Izmenjati bo treba le še centralno kurjavo, ki je odslužila. Najbolj pereče je stanje v Koprivnici. To šolsko ^rad. bo bo treba začeti reševati čim prej. Soli primanjkujejo učilnice in diiigi prostori. Učiteljstvo v tem kraju že obupuje, kajti nemogoče je zahtevati od prosvetnega delavca, da bo na tej stopnji razvoja, ko se marsikje po nepotrebnem troSi denar, ko rastejo razini nepotrebni, a dragi objekti, razkošni vikendi itd., še z mirnimi očmi spremljal ves ta neenako, memi razvoj mesta in vasi in pri tem mimo čakal, kdaj bodo nekoliko večje blaginje, ki je pravica naše družbene socialistične ureditve, deležni tudi otroci v Koprivnici. čez tri leta bo šola na Zdolah praznovala 110-letni. co obstoja. Streho ima vso vijugasto, okna preperela, a tudi omet na stavbi močno odpada. VpraSujemo se, aU bo nekdanja slavna zdolska šola praznovala ta jubilej v tako slabem stanju kot nobena, kolikor jih p>oznam v bližnji in daljnji okolici? Pri investicijah ne smemo Strah za grad je bil odveč Ko je turistično društvo pred letom dni sprejelo na Otvoritev delavnic na TSŠ v Krškem 23. decembra je bila na TSŠ v Krškem majhna slovesnost: v goste so povabili predstavnike šolstva, občinske skupščine in delovrdh org^izacij, da so prisostvovali otvoritvi, prostorov za praktični poiik in laboratorijske vaje. Krška tehnična srednja šola, ki je bila ^o' pred kratkim najslabše opremljena šola te vrste v Sloveniji, je z dograditvijo novih delavnic za odločilen korak bliže verifikaciji. Strah pred ukinitvijo šole je dokončno izginil in doslej ji je zagotovljen obstoj tudi za jutri. Za gradbena dela so porabili 950.000 din, za opremo pa 160.000 din. Opremo bodo morali še izpopolniti, za kar, pričakujejo več razume-vania pri delovnih organizacijah. IZKORISTITE popm«;t! Tudi v prodajalnah ELEKTROTEHNE v Krškem in Sevnici lahko kupite televizijski sprejemnik Ei NIŠ s 25-odstotnim popustom. Pred novim letom obiščite prodajalne EliEKTROTEH-NE, ki so bogato založene. Našim kupcem želimo srečno novo leto! stanovanje v brestaniški grad delavce železniškega gradbenega podjetja, ki je elektrificiralo progo, je doživljalo precej očitkov. Ljudje so se bali, da bodo Bosanci grad razdejali, da bodo morda celo uničili kaj v muzeju in podobno. Bilo je treba precej poguma, da so kljub pomislekom sklenili z železnico pogodbo. Vredno je bilo, saj so s tem zaslužili lepe denarje za vzdrževanje gradu, za kar sicer ni nikjer rednih virov. Za najemnino so prejeli okoli pet milijonov starih dinarjev. Če nič drugega, streho bodo lahko zakrpali. V grajskih prostorih je vse leto prebivalo 100 do 250 delavcev. V glavnem so bili to Bosanci. Kljub temu da so se jih bali, niso vse leto napravili niti ene neprijetnosti. Strah je bil torej odveč. Srečanje z JLA Krškem so se v nedeljo srečali športniki sindikalnih rezrezentanc iz spodnjeposav-skih občin s športniki garnizije Cerklje. Tekmovali so v šahu, streljanju in kegljanju, v Cateških Toplicah pa so se pomerili v namiznem tenisu. S to prireditvijo, ki je postala že tradicionalna oblika srečanj za praznik JLA, so tudi letos počastili 22. december. pozabiti šole v Leskovcu. V njej primanjkuje učilnic in še te, ki jih imajo, so delno preuredili iz stanovanj, zato so premajhne in podobne u-čilnicam v krškem samskem bloku. Na RaM bo treba izmenjati vsa okna, pročelje šole in tla, in jo tako rešiti pred nadaljnjim propa-danj«n. Skoraj vse ^le v občini potrebujejo investicijska sredstva za izgradnjo telovadnic, za izmenjavo starih peča s centralnimi in nadomestitev izrabljene šolske opreme ter nakup učil. S tem, da je družba prepočasi reševala šolske probleme, je storila veliko škodo mladim generacijam. Prosvetni delavci so postaH nezaupljivi do optimističnih napovedi za normaliziranje m izboljšanje razmer v šolstvu, o čemer beremo v dnevnem časopisju z velikimi in širo-kogioidnimi naslovi. Sicer pa smo v naši občini le ub-raU pravo pot, ko smo se oslonili na lastne sile in vsak iz svoj^ia žepa prispevali denar za novo šolo mlademu rodu. S. Smerdel 2ia snisKimi vrati v Kostanjevici živžav, pred šolo samotna mati z otrokom sredi zimske tišine. (Foto; Jožica Teppey) SKUPŠČINA BO POMAGALA ŠIBKEJŠIM Posojil za sproti vedno več Zvezane roke podjetij zaradi dolžnikov in kreditov Ko so odborniki občinske skupščine Krško dobili podatke o devetmesečnem poslovanju gospodarskih organizacij v občini, so se resno zavzeli za pomoč skupščine in drugih družbenih dejavnikov pri reševanju poslovnih težav pri vseh tistih delovnih kolektivih, ki zato nimajo dovolj lastnih moči. V krizi se je tako znašla tovarna celuloze in papirja, ki ji že vse leto primanjkuje lesa in ki bo zaradi slabe založenosti z osnovno surovino morala za novoletne praznike prekiniti obratovanje. Stroji se bodo ustavili za pet dni. Zaskrbljujoče je tudi stanje v tovarni industrijske opreme in konstrukcij. V poslovanju Kovinarske močno izstopa pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, kar dokazuje visok porast obveznosti dobaviteljev. Isto velja tudi za gradbeno podjetje Sava. Takšno stanje povzroča, da iščejo podjetja izhod v najemanju kratkoročnih kreditov. Z njimi pokrivajo potrebe po obratnih sredstvih, vendar s tem še bolj povečujejo poslovne stroške. Torej ta način ne zagotalja prave poti iz ne^ likvidnosti. Pojav nelikvidnosti še vedno ogroža in ovira nadaljnji razvoj gospodarstva v krški občini. Za panogo industrije in rudarstva so obveznosti precej manjše od terjatev. Vendar so se terjatve v devetih letošnjih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani povečale za 70,1 odst., obveznosti pa za 97,1 odst. Obveznosti so presegle nekaj nad 16 milijonov din, medtem ko so terjatve znašale 62 in pol milijona dinarjev. Po podatkih, ki jih je Dobro je, da veste! z ZDRAVSTVENO ZAKONODAJO NE PREDOLGO ODLAŠATI Poštenjakov nikar prizadeti! Sindikati podpirajo prispevek za dograditev bolnišnice v Novem mestu Predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Krškega, Se\^nice, Novega mesta, Črnomlja in Brežic so se 19. decembra sestali v Krškem s predstavnikoma Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ter medobčinskega zdravstvenega centra Novo mesto. Slabo vreme je, žal, aad.r-žalo nekatere povabijence doma, toda razprava je kljub temu dobro stekla. Najprej so pretresali predvideno financiranje zdravstvenega zavarovanja v prihodnjem letu. Ugotovili so, da prihaja do protislovij med resolucijo republiške skupščine, ki vztraja pri dosedanji porabi sredstev, a strokovna druženja v zdravstvu na drugi strani poudarjajo, da sedanja sredstva ne zadoščajo. Na sestanku so med drugim dejali, da ni priporočljivo še naprej zbirati denar z osnovnim, dodatnim, iopol-nilnim in izrednim pris;iev-kom, ampak da bi se moral stekati po enotni stopnji. To bi lahko dosegli s sistemsko rešitvijo. Predstavniki sindikata so v sklepu podprli stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 5,2 odstotka, ter 0,2 odstotka namensko za dogradi- tev bolnišnice v Novem mestu. Pri določanju partioipacije je treba v prihodnje ščititi predvsem poštene zavarovance, ne pa tistih, ki zdravstveno zavarovanje zlorabljajo. Ce so prizadeti zavarovanci z nizkimi mesečnimi prejemki, je načelo solidarnosti pK>rušeno. Na srečanju v Krškem so nadalje kritično ocenili osnutek zakona o zdravstveni službi in financiranju zdravstvenega zavarovanja v naši republiki. Menili so, da bi morala biti oba zakona sprejeta najpozneje do konca marca prihodnjega leta. M. Ž. Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 -no;; vih dinarjev, je zavar" rovan za primer nezgodne smrti. Bazen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vašej nezgodno zavarovanje! Prihodnje leto akcija na cesti Za srečanje borcev Gorjanskega bataljona, ki bo Jvilija prihodnje leto v Podbočju, bodo uredili cesto od šutne do Planine. Prebivalci iz območja Gorjancev si že dolgo prizadevajo, da bi jo usposobili za normalen promet.* Spomladi jim bodo pomagali mladinci s prostovoljnim delom, pričakujejo pa tudi pomoč pripadnikov JLA. Delovno akcijo za mladino bo organiziral občinski komite ZMS. zbrala služba družbenega knjigovodstva, lahko sklepa-' mo, da pretežni del gospodarskih organizacij v občini ostaja pri starem. Ta zastoj je nevaren. Zato je toliko bolj potrebno, da si gospodarske organizacije priskrbijo podrobnejše analize poslovanja in da za to angažirajo strokovne službe v podjetju in zunaj podjetja, če same nimajo dovolj strokovnjakov, ki bi to izpeljali. Občinska skupščina se bo z nekaterimi panogami dogovarjala o tem, kakšne možnosti imajo za skupno poslovanje in skupno nastopanje na tržišču. J. T. Obisk v Lamutovem salonu Razstavo otroške grafike v Kostanjevici so si 19. decembra ogledali predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Brežic in Krškega skupaj s predstavniki komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in medobčinskega zdravstvenega centra iz Novega mesta. Občani Brestanice in okoliških krajev bodo pričakali novo leto ob glasbi domačega ansambla STEB. Pela bo Meta Malus, ki Jo Je odkril strokovni vodja orkestra Mato Zakonjšek in ki je doživela že lep uspeh prav s tem ansamblom. Rezervacija silvestrovanja v brestaniškem Domu svobode je 25 din' na osebo. Domačini torej ne bodo razočarani, čeravno jih je v zadnji številki nekoliko presenetila napačna vest, da bo njihov ansambel igral v hotelu Sremič v Krškem. AGROKOMBINAT dale kredite Za obnovo vinogradov je AGROKOMBINAT Krško sprejel doslej 82 prijav. Kmetje so razen tega naročili že 60.000 sadik. Kombinat daje vinogradnikom kredite za 10-letno obdobje s 4-odstotni-md obrestmi, vendar brez vknjižbe na kmetovo lastnino. Za prva tri leta ni obresti, šele četrto leto začne teči vračilni rok. Kmet bo lahko vračal posojilo v grozdju ali vinu. AGROKOMBINAT je za obnovo vinogradov že opremil svojo strojno postajo. Trije težki in en lahek buldožer čakajo na ugodnejše vreme. Vse naročene površine bodo lahko zrigolali v 14 dneh. Slabosti znotraj podjetja v kolektivu Celuloze Krško je bila zadnji teden samoupravna in politična dejavnost zelo živahna. Sestanke so organizirali tovarniški komite Zveze komunistov, izvršni odbor sindikalne organizacije in samoupravni organi. Pri vseh so bile na dnevnem redu težave, ki so nastopile zaradi pomanjkanja lesa. Razen objektivnih težav, na katere podjetje ni moglo bistveno vplivati, so zabeležili tudi nekatere notranje slabosti: pomanjkljivo sodelovanje med tehničnim in upravnim vodstvom podjetja ter pre-skromne stike z občinsko skupščino. Tudi obveščanje zaposlenih ni potekalo tako, kot so pričakovali. Te pomanjkljivosti bodo skušali v podjetju Čimprej odpraviti. Združevanje v pokrajini Sindikalne organizacije v Posavju so 19. t. m. predlagale, da bi ustanavljali komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v skladu z dolgoročnejšim razvojem pokrajine. Prvi so torej pokrajinski interesi ne le v gospodarstvu, ampak tudi v družbeni dejavnosti. KRŠKE NOVICE ■ REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL — Od 24. decembra dalje poteka podaljševanje registracije za vsa motoma vozila, ki jim poteče veljavnost registracije z 31. decembrom 1969. Registracija bo še 25., 26., 29. in 30. decembra od 7. do 15. ure v pisarni občinske skupščine. Motoma vozila morajo biti poprej tehnično pregleda, na. Tiskovine za registracijo so na voljo v prostorih Avto-moto društva. ■ NI INTERESENTOV - Zaradi pomanjkanja garaž je stanovanjska enota pri tovarni pohi. štva predlagala svojim stanovalcem preureditev dosedanjih ko. košnjakov v Resi v garaže. Interesenti naj bi jih preuredili na svoje stroške po enotnem načrtu. Zato bi imeli 8 let brezplačno garažiranje. Kaže, da ljudem ni do lastnih inv^ticij, čeprav imajo avtomobile na prostem. ■ UPOKOJENCE ANKETIRAJO — Skupaj z novoletnimi voščili je tovarna papirja poslala svojim upokojencem anketo, v kateri že-li zvedeti, kakšen način stikov naj bi kolektiv v prihodnje imel z njimi. Nekateri upokojenci so namreč menili, da bi morali spre. meniti dosedanje oblike srečanj. ■ SINDIKAT O REKREACIJI — v Celulozi se že sedaj Dogovarjajo o rekreaciji in letovanju v prihodnjem letu. Na nedavnem sindikalnem sestanku so menili, da samo bazen in počitniški dom v Poreču ne zfl"0tavlja načrtne'ra dela pri izkoriščanju prostega časa. Sindikat bo ponovno predlagal samoupravnim organom ure. ditev rekreacijskega centra ob Krki in na Veliki Planini. Ta predlog so organi samoupravljanja že obravnavali, vendar so ga odložili brez prave utemeljitve. v nedeljo pride dedek Mraz DruštATO prijateljev mladine v Sevnici bo priredilo sprejem dedka Mraza za predšolske otroke nad tremd leti starosti v nedeljo, 28. decembra, ob 10. uri v dvorani doma TVD Partizan. Za obdaritev so prispevale delovne organizacije. Malo je ostalo po delitvi Krmeljski obrat Metalne je v devetih mesecih letos dosegel 13,5 milijona novih dinarjev celotnega dohodka. Po plačilu vseh stroškov in osebnih dohodkov v zsnesku 4,84 milijona dinarjev je ostalo še 5.293 dinarjev, kar je ob velikem celotnem dohodku dokaj skromen finančni uspeh. Po mnenju vodstva je to tudi posledica razlik med plansko in obračunsko vrednostjo. Krmeljski obrat se bori tudi s p>omanjkanjem obratnih sredstev, zaradi česar je imel že večkrat blokiran račun. Povprečni zaslužki v prvih devetih mesecih letos so znašali poprečni osebni dohodki v gospodarstvu 974 din, v družbenih službah pa 1.145 din. Posamezna večja podjetja so imela taka poprečja: Metalna 1.094, Kopitarna 827. Lisca 962, Jutranjka 888 din. Kmetijski kombinat 844, Trgovsko podjetje Sevnica 999, Gostinsko podjetje 948, Mizarska zadruga 986, Kovinsko podjetje Sevnica 921, obrat Tehnogradenj 902 in Komunalno stanovanjsko podjetje 951 din. Orožje so obnovili Ob zadnjem pregledu o-rožja so izvrgli 21 kosov, 30 lastnikov so napotili, naj ga dajo najprej popravit, čez 60 lastnikom pa so dali dovoljenje samo za posest, ne pa za uporabo. To je skupno več kot četrtina vsega strelnega orožja, ki ga imajo posamejaiiki ali delovne organizacije v sevniški občini. Seveda imajo posamezniki predvsem lovsko orožje (da ne bo preplaha). Letos je bilo izdanih že čez 60 nabavnih dovoljenj. ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE JE KONČANA, sezonski delavci so odšli. Da so odpeljali vacone, v katerih so stanovali, so minuli teden pn TVD Partizan po cesti položili zasilne tire in vagone prepeljali cez cestni prehod (Foto: M. L.) KRATEK PREGLED LETOŠNJEGA GOSPODARSTVA Po rasti še vedno vodi JUTRANJKA v celovi gledano se je zmanjšala ekonomičnost poslovanja podjetij - Medsebojni dolgovi še vedno naraščajo - Skladi manjši kot lani___________ Služba družbenega knjigovodstva je pripravila poročilo o letošnjih gospodarskih rezultatih v sevniški občini. Pri tem je zajeto devetmesečno obdobje. Iz analize objavljamo najbolj značilne splošne ugotovitve, ki označujejo minulo obdobje. Vsa podjetja v občini so ustvarila v tem času za 190 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka ali 21 odst. več kot lani. Hitra rast iz preteklih let se torej nadaljuje, očitno pa se manjša ekonomičnost gospodarjenja. Bolj kot celotni dohodek so se p>ovečali strožki — kar za 26,3 odst., pri tem pa se je zmanjšala ekonomičnost. Gospodarske organizacije zaposlujejo že blizu 2.800 ljudi, kar je skoraj za desetino več kot v lanskem letu. Po zbranih podatkih ^e narasla tvidi delovna storilnost — vendar le za poldrugi odstotek, pri čemer je treba up>oštevati, da je bila v nekaterih podjetjih že sedaj izredno' visoka. Vse kaže, da težav s plačevanjem še dolgo ne bo konec. Letos so terjatve do kupcev narasle še za 55 od- SEVNIŠKI PABERKI ■ ANTENA JE POSTAVUENA. Pred novim snegom so postavili anteno novega radijskega oddaj-r»ilca v Sevnici. Ker so tudi druge stvari že nared, se bo lokalna radijska postaja Sevnica prvič oglasila na Silvestrovo ob 16. uri popoldne. Zdaj že pripravljajo program. ■ Ii^CEJO STROKOVNE SODELAVCE. Z novim obratom, ki bo zaposloval čez 300 ljudi, je konfekcija Jutranjka dosegla optimalen obseg proizvodnje. Naslednja naloga je pridobiti strokovne sodelavce, kd bodo pripomogli k poglobljenemu delu na področju tehnologije in poslovnosti. Kaže pa, da aposobnih sodelavcev ne bo lahko dobiti. Podjetje jih znova i&če prek oglasov. ■ SPOMLADI NOVA CENTRA-L.\. Te dni so otoiskall Sevnico pnxLstavniki novomeškega pofetne-ga ptodjetja in se zanimali za te-letonijo v mestnecn ureditvenem obmofiju. Kot )e znano, bo Sevnica prihodnje leto, verjetno že spomladi, dobila novo telefonsko centralo v trgovsizem srediSču v novem delu mesta. ■ TOKRAT DOBER OBISK. Za minuli teden so v Sevnici ponovno sklicali konferenco krajevne oigan'zacije Socialistične zveze. k;itere pa se je (za razliko od prve> udeležilo dovolj ljudi, da je lahko opravila svoje delo. Po konferenci so se domači kinoama-terji predstavili s filmi in dlapo-zlt VI s pro.slave .<»toletn\ce sevnl-Sk**);u taborn ■ V ilLEVlH IZDELOVANJE ZIDAKOV. Obrat mariborske Teh-nogradnje, (prej Komunalno obrtno podjetje) pripravlja v nekdanjih ži^nakih hlevih v BoStanju izdelovanje zidakov in drugih gradbenih elementov. Za takin^i izdelki je veliko povp>raševanJe. zato bo treba s preirrejanjem prostorov za novo proizvodnjo pohiteti. ■ O VODOVODU. V BoStanju je bil v nedeljo sklican sestanek članov vodovodnega odbora. Dnevni red je obsegal poročilo o vodovodu, spremembo pravil in izvolitev novega odbora. ■ IZDEI^VA NOVE IZMERE. Cez sto let stare izmere zem-IjiSč pri izdelavi urbanistične dokumentacije ne zadoščajo več sodobnim zahtevam, zato bo treba za območje Sevnice. Smar a, Radne in dela Boštaixja narediti novo izmero, ki bo obsegala blizu 400 ha. V denarju bo to veljalo do 700.000 dinarjev, od česar naj bi polovico prispevala občina, pol pa republika. V ta namen bo občina najela posojilo pri celjski kreditni banki. Tako je .sklenil svet za urbiuiizem, stanovanjske In komunalne zadeve danes teden. ■ V NEDELJO bo v BoStanju seja članOv vodovoda. Obravnavali bodo preteklo poslovanje vodovodnega p>ododbora, spremenili pravila in izvolili nov odbor. Izvolili naj bi tudi petčlan.ski odbor, ki naj bi razpolagal s sred 'i’vi, ki se bodo nabrala od prispevka za mestno zemljiSče. stotkov in že presegle 40 milijonov novih dinarjev. Več kot še enkrat manjši so dolgovi sevniških podjetij do svojih dobaviteljev, vendar so tudi td malone Se erdcrat večji kot iani. Med industrijskimi podjetji pride več kot p>ol celotnega dohodka na konfekcijo Lisco, ki je svoje celotni dohodek in stroške povečala za 37,2 odst., dohodek za 44,7 odst. in ostanek dohodka (sklade) za 40,3 odst. Skupno so podjetja v devetih mesecih ustvarila 21 milijonov din skladov, kar je 8,5 odst. manj kot lani. V analizi je precej prostora namenjeno kmetijske- Ustanovitev sklada za kulturo Včeraj je bila v kolodvorski restavraciji v Sevnici sklicana zadnja letošnja seja občinske skupščine. Pomembna točka dnevnega re-^ da je bil zlasti odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kulturnih In tele-snovzgojnih dejavnosti, ki naj bi pomenil solidno os novo za razvoj. Skupščina je imela na dnevnem redu še več drugih stvari, o čemer bomo izčrpneje poročali v prihodnji številki. Zbori borcev do 10. marca 16. decembra se je v Sevnici sestalo predsedstvo občinske organizacije ZB in obravnavalo priprave na občne zbore krajevnih organizacij, ki morajo biti opravljeni do 10. marca O natančnem raz ore-du se bodo dogovorili še' s predstavniki vseh 10 krajevnih organizacij Občni zbor občinske organizacije bo v a-prilu. Priprave na sindikalni občni zbor v di-ugi polovici januarja bo v Sevnici občni zbor ob-člnskega sindikalnega sveta. V ta namen sklicujejo v sindikalnih podružnicah delovne sestanke, ki naj bi bili opravljeni do 10. januarja. Na njih obravnavajo vsebinsko priprave ter volijo delegate za občni zbor. mu kombinatu »Zasavje«, ki je letos zmanjšal celotni dohodek za 15,4 odst., pri tem pa tudi stroSke, tako da je to obračunsko obdobje končal z 20.725 dinarji prebitka. Trgovsko podjetje Sevnica je imelo letos za 7 odst. večji celotni dohodek, porab. Ijena sredstva pa so bila večja za 9,4 odst. Med obrtnimi podjetji ima, v odstotkih merjeno, največjo rast Kovinsko podjetje. Zelo se je povečal tudi celotni dohodek Komunalno stanovanj, skega podjetja, ki je narasel za 71 odstotkov. M. L. 15. DECEMBRA SVOJEVRSTNA PREDSTAVA: Sevnica na filmskem traku »Samopostrež-na<< kraia Drugi časi, drugi običaji. S samopostrežnimi trgovinami so prišli k nam tudi novi kriteriji za krajo. Zadnjič so v samopostrežni trgovini v Sevnici prijeli žensko in ji na kraju samem dokazali. da je kradla s po. 'ic, vendar je uprava ni ielela prijaviti. Podobni primeri so znani tudi drugod. Podjetja nočejo prijavljati, menda iz konkurenčnih razlogov, češ da bi oster postopek preplaUl tudi druge kupce. Torej: če te dobijo, samo sramo. ta, če ne, pa — dobitek. 13 kinoamaterjev se je združilo v kinosekciji — Pogovor s predsednikom inž. Šeškom Gozdarski inženir Vinko Šeško je v delovnem času vodja gozdnega obrata v Sevnici, v prostem pa navdušen kino in Toto-amater. 2e v študentskih letih so ga pritegnile skrivnosti fotografije, diapozitiva in filma. Kadar se odpravi v hribe (to je večkrat, saj je tudi predsednik planinskega društva, ali kam drugam, jemlje s seboj kamero, s katero lovi enkratne trenutke, pejsaže in motive, ki jih pKjnuja čudovita narava. Vinko je te dni postal predsednik novoustanovljene kinosekcije sevniške Ljudske tehnike, ki za začetek združuje 13 ljubiteljev filmanja in diapozitivov. Tu imajo za zdaj 9 snemalnih* kamer. »Da smo se sklenili organizirati v sekcijo, je po svoje pripomogla predstava 15. decembra, ko smo sevniški amaterji prikazovali filme z letošinje proslave stoletnice tabora ter diapozitive. Razen mene so pri tem sodelovali še Pavkovič, Motore, Tomšič in Anzelc. Ljudje so bili, kot pravijo, zadovoljni. Mnogi za naše delo sploh vedeli niso,« je dejal inž. Šeško. »Namen naše sekcije,« je nadaljeval, »je organizirano izmenjavati izkušnje in se strokovno izpopolnjevati. V, kinoamater-stvo bomo uvajali tudi druge. Sklenili smo, da se bomo pozimi sestajali vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, poleti pa enkrat na mesec.« M. L. 106 PROŠENJ NA PRVI NATEČAJ Prvič - najbolj potrebnim Razdeljenih je 270.000 din za stanovanja borcev — Drugi natečaj bo marca, tretji junija Studenec: zakaj Ho nas ne? Prebivalci Studenca in bližnjih vasi sprašujemo, kaj je s skrbjo za cesto od Impoljce do Studenca. Ne moremo razumeti, zakaj ne bi mogli tudi s te ceste odstraniti snega, kot delajo drugje. Zdaj je vožnja skoraj onemogočena. Neprilik s snegom se je zbal tudi naš dovoznik mesa, tako da smo kupci ostali tudi brez tega. F- M- POJASNILO Na sestavek »Resen položaj v kombinatu«, ki je bil objavljen 20. novembra, smo prejšnji teden prejeli daljši odgovor kmetijskega kombinata »Zasavje«. Ker je odgovor prispevek k polemiki o klavniškem problemu v Sloveniji, ga bomo v celoti objavili na eni prednjih strani našega lista v prihodnji številki. Odločitev nikakor ni bila lahka: 106 prosilcev je zaprosilo za nad 5 milijonov novih dinarjev posojila, p>osebna komisija občinskega odbora Zveze borcev pa je imela na voljo vsega 270.000 dinarjev. »Ko smo objavili prvi natečaj, smo se zavedali, da bo veliko nekdanjih borcev prosilo za pomoč. Posebno v odročnih krajih še mnogi živijo v zelo slabih stanovanjih, ponekod v pravi revščini. Naša občina je dobila 0,62 odst. denarja, ki je v Sloveniji na- Semafori namesto zapornic Da bi zmanjšali stroške, ki jih je občina dolžna plačevati za vzdrževanje prehodov cest četrtega reda in poljskih poti čez zeležniške tire, nameravajo v Zapužah pri Boštanju in pri Jelovcu zapornice nadomestil z *av-tomatičnimi semafori, kar je precej ceneje vzdrževati. V ta namen bi občina prispevala 100.000 dinarjev, ki bi se izplačali že v dveh letih in pol. Denar bi si sposodili pri celjski kreditni banki iz sredstev matematičnih re- menjen za stanovanja borcev. Ker se zavedamo, da so potrebe mnogo večje, smo del denarja — 300.000 dinarjev — oročili pri banki, na kar bomo po 13 mesecih dobili Še 220 000 dinarjev posojila. Na ta način bomo skuSali pomagati vsaj najbolj potrebnim-« pripoveduje predsednik občinskega odbora ZB Jože Jetv ČIČ. Da je razdelila prvih 270.000 dinarjev, je imela komisija veliko dela, ko sl je ogledovala stanovanjske razmere vsakega prosilca. Največ posojil je bilo odobreno za popravila stanovanjskih hiš, za kar je zaprosilo od 106 kar 82 prosilcev. Posojila znašajo 5.000 do 10 000 dinarjev, dana pa so pod ugodnimi 'pog(> ji, tako da jih bodo ljudje lahko počasi vračali. t s ; : «1) & • e 0 s 1 m" GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA vabi na veselo SILVESTROVANJE V kolodvor.ski restavraciji Izbran menu in pristna domača pijača. Zabaval vas bo plesni ansambel »YPSILON«! Vsem svojim gostom želimo srečno In veselo novo leto 1970! SPNISKI.VESTMIK 1- Prvi stroj, ki vari sam Avtomatični varilni stroj znamke ARMCO že vari cisterne v trebanjskem podjetju KEMO> OPREMI Po letih obstoja zelo mlado podjetje KEMOOPREMA v Trebnjem preseneča obiskovalca s svojo tehnično opremljenostjo. Ne dolgo tega smo pisali o izdelovanju tipskih montažnih hal z uporabo avtomatskega točkastega varjenoa, ki ga ori tem uporabljajo, zdaj pa imajo še eno novost: v podjetju dela pri nas prvi avtomatski stroj za varjenje cistern. Napravo je dobavila tvrdka ARMCO, njeno delovanje pa je sila zanimivo tudi za obiskovalce, kot so člani izivrš-nega odbora občinsike konference SZDL, ki so si v četrtek ogledali njeno delo. Naprava deliije izredno natančno in hitro ter nadomešča celo vrsto delavcev pri nenavadno napornem in enoličnem delu, kot je zavaritev velikih kolobarjev debele pločevine, ki sestavljajo cisterno. Kaikšne so njene trfinič-ne in ekonoimiske prednosti, bodo še natanko izmeriii. KEMOOPREMA ima še velike načrte, po katerih namerava v nekaj letih doseči 3 do 4 milijarde S din celotnega dohodka. Za investiranje bo potrebovala posojilo. Podjetje se bo razvijalo v treh smereh: v izdelavo tipskih industrijskih dvoran, cistern ter opreme za kemično industrijo. To so izdelki, po katerih je vse večje povpraševanje. M. L. Jutri o občnih zborih ZB Jutri, 26. decembra, se bo v Trebnjem sestal občinski odbor Zveze borcev, da bi določil razpored občnih zborov organizacije, ki bodo o-pravljeni v januarju in februarju. Na dnevnem redu je tudi program dela za prihodnje leto in obravnava statuta organizacije. Nič ni brez čistih računov Novi statuti so priložnost, da se izboljšajo odnosi med obrati in matičnimi podjetji Komisija za družbeno-eiko-nomske odnose pri občinskem komiteju ZK, ki jo vodi Jože Godnjavec, je 19. decembra sklicala p>osvet s predstavniki šestih največjih obratiav s sedeži zunaj občine, ki zaposlujejo tretjino vs^ zaposlenih v trebanjski občani, čeprav se posveta niso vsi udeležili, je bil vendarle koristen. V razpravi je sodeloval tudi Roman Ogrin, sekretar občinskega komiteja ZK. Vzroki za sedanje nezadovoljstvo so znani. V obratih s sedeži v drugih občinah največkrat ne vedo natanko za rezultate svojega dela, nimajo materialne osnove za J^amoupravo, običajno so slabo otweščeni, matično podjetje se ne, zanima za delo dniSbS'no-poiitičn'h organizacij v obratih, pogosta je slaba organizpcija dela, nastajajo pa tudi težave pri zbiranju denarja za družbeni standard. Razumljivo, da v sedanjih težnjah po integraciji, ko se število takih obratov veča, ni nihče proti zdnaže-vanju, nasprotno: tako združevanje v občini podpirajo, ob tem pa terjajo, naj se dosledno razčistijo ekonomski odnosi med obrati tn centra’ami. Statuti, ki jih pripraivljajo, so priložnost, da se stvari sistemsko izboljšajo. V razgovoru s predstavniki trebanjskega obrata GG Novx) mesto in Tovarne ši- Več prometa — man' Dražja zdravila in večja poraba ter prodaja kozmetičnih in drugih izdelkov, da se je promet lekarne v primerjavi z lanskim letom za četrtino povečal. V desetih mesecih letos so v trebanjski občini prodali za 812.655 dinarjev zdravil, sanitetnega materiala In drugega blaga. Značilno je, da so v poslovalnicah lekarne lani dosegli dobrih 40 odstotkov razlike v ceni, letos p« celo manj kot 30 odstotkov. Kljub povečanemu prometu , se je zato dohodek povečal [ le za nekaj odstotkov, pov-prtični osebni dohodki pa so od lanskih 1.186 din narasli le za 4.2 odst. valnih strojev z Mirne se je pokazalo, da so zadeve v različnih podjetjih sicer različne, vendar pa v glavnem trditve o neurejenih odnosih dr-wjo in terjajo, da se le-ti izboljšajo. M L. Šentrupert: niso pospravili za seboj »Ob modernizaciji ceste proti Mokronogu je cestno podjetje jemalo pesek ob Bistrici, prostor pa ob odhodu pustilo neurejen, tako da Ob višji gladini voda poplavlja bližnja zemljišča. Zahtevamo, da krivec, brž ko je mogoče, to malomarnost odpravi,« so terjali na zboru volivcev v Šentrupertu, kb so obravnavali krajevne probleme in delo krajevne skupnosti. odklonjena darila?! Ko SO prejšnji teden aktivisti občinske organizacije Rdečega križa razdeljevali delno rabljena oblačila in obutev, ki so jih dobri ljudje prispe-vali za pomoči potrebne, so bili presenečeni. Ko so z avtomobilom darila pripeljali tudi v Sentlov-renc, so jih tamkaj zavrnili. Mar v šentlovrencu in okoliških vaseh ni ljudi, ki bi jim pomoč prišla prav? Dobro založene trgovine (na sliki je Mercatorjeva blagovnica v Trebnjem) vabijo k novoletnim nakupom. (Foto: M. Vesel) NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O LETOŠNJEM GOSPODARJENJU Skoraj pol gospodarstva - neznanka Nevzdržno je, da za pol gospodarstva skupščina stroški, manjši skladi — Zmanjšana izguba nima podatkov — Večji v kmetijski zadrugi Vse bolj težavno je posredovati kolikor toliko celovito podobo o gospodarjenju podjetij v trebanjski občini, ker ni podatkov o poslovnih rezultatih obratov, ki imajo svoje sedeže zunaj občinskih meja. Njih število pa se je zadnja leta (pripojitev TSŠ Mirna) še povečalo. Vse težje je tudi občinski skupščini in njenim organom vplivati na gospodarjenje, zato je tudi po tej plati opravičljiva zahteva, da obrati morajo imeti svoje obračune, saj brez njih sploh ne vedo, kako gospodarijo. Za letošnje poslovne rezultate podjetij, katerih podatke imamo na voljo, je značilno, da se je za dobro petino povečal skupni celotni dohodek, še bolj kot ta pa so se povečali tudi stroški. Na 100 dinarjev porabljenih sredstev so lani podjetja ustvarila 133 dinarjev, letos pa &amo 128,28 din celotnega dohodka. To pomeni, da se je še zmanjšala ekonomičnost go- spodarjenja, ki je bila že tako in tako nizka. To je seveda močno vplivalo tudi na sklade podjetij, ki so bili v prvih devetih mesecih letos za 30 odst. manjši kot lani in so znesli skupaj vsega 3,6 milijona dinarjev. Ob tem pa so se za 28,8 odst. povečali skupni osebni dohodki, od česar odpade precej na račun povečanega števila zaposlenih. Z izgubo je končala to ob- Leto 1970 bo še boljše Osebni dohodki in materialni izdatki v osnovnih šolah so se letos povečali za 26 odstotkov vcdno dan in jc Poten Srčna Za dobro četrtino so se letos v primerjavi z lanskim letom povečali dohodki osnovnega šolstva, ki so znašali v prvih devetih mesecih 2,99 milijona dinarjev, lani pa 2,37 milijona. Za 26 odstotkov so se povečali tudi materialni izdatki, kar je velik napredek — vendar še vedno premalo v primerjavi s potrebami. Skupni osebni dohodki so se letos povečali za 26,2 odst. v jlrimerjavi z lanskim letom. Skupno povprečje vseh 154 zaposlenih je znašalo letos 1.080 dinarjev, lani pa je 874 dinarjev. Povprečja so po posameznih osnovnih šolah precej različna, na kar vpliva zlasti kvalifikacijska struktura zaposlenih. Najvišje povprečje ima osnovna šola Mokronog — 1.207 din, najnižje pa osemletka v Velikem Gabru — 876 dinarjev. Podatki, ki jih objavljamo iz poslovnega poročila, ki ga je pripravila služba družbenega knjigovodstva, dokazujejo, da se je položaj šolstva bistveno izboljšal. Izboljševal pa se bo tudi v prihodnjem letu. Republiška izobraževal, na skupnost bo poskrbela, da ČESTITKA Občinska organizacija Rdečega križa se iskreno zahvaljuje vsem, ki so letos darovali kri, in jim želi srečno novo leto! se bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev povečali skupno še za petino, materialni izdatki pa od 25 do 30 odstotkov, odvisno od potreb v posamezni šoli. V. Loka: pripravljajo »Raztrgance« Na Veliki Loki se je te dni sestal odbor kultumo-prosvetnega društva »Ivan Cankar« in sklenil, da bo letošnjo zimo pripravil partizansko .igro »Raztrganci«, ki jo je napisal Matej Bor. Zadnja leta je to društvo pripravilo uprizoritev več ljudskih iger in imelo z njimi uspeh tudi v drugih krajih. Na seji so sklenili, da bo društvo pripravilo letošnje silvestrovanje, in sicer v dvorani zadružnega doma. Vel. Loka: vztrajajo pri sejmih Kmetje iz Velike Loke in okolice še niso pozabili na obljubo kmetijske zadruge Trebnje, da bo spomladi 1968 obnovila redne plemenske sejme je v tem kraju — v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Ta čas je že zdavnaj minil, sejmi, ki bi bili po prepričanju kmetov zelo koristni, pa še vedno ni. Na to so znova opozorili na zboru volivcev te dni. Zdaj kaže, da bodo sejme le obnovili. Kmetje predlagajo, naj bi bili vsak drugi četrtek v mesecu. računsko dobo le kmetijska zadruga Trebnje, če ne upoštevamo Vodne skupnosti Mirna, ki ima tudi manjši primanjkljaj. Pri zadrugi je treba navesti, da je izguba v primerjavi s celotnim do-dodkom malenkostna, saj znaša le 21.049 din, lani pa je v istem času nanesla 251.738 dinarjev. Rezultati v posameznih dejavnostih in podjetjih, so zelo različni. Presenetljivo (dokler ne vemo za vzroke) je opazno zaostajanje industrije kot dejavnost- Letos ima skoraj še enkrat manj.še sklade kot lani, pa tudi celotni dohodek zaostaja za drugimi gospodarskimi panogami. Na vse to ima posebno velik vpliv slabši poslovni uspeh v mirenski »Dani«, ki je posledica večje konkurence na trgu in večjih družbenih dajatev. Kljub večji količini izdelkov podjetje ni doseglo niti lanskega celotnega dohodka niti tretjine lanskih skladov. Spodbuden je ponoven napredek obrtnih delovnih organizacij, ki so povečale celotni dohodek za 22 do 47 odst., skupne sklade pa za 56,3 odst. Se naprej se naglo veča tudi dohodek komimalne stanovanjske dejavnosti, ki je narasel skoraj za polovico, skladi pa za več kot trikrat. M. L. Šola tudi v Dobrniču v petek, 19. decembra, je začela s poukom večerna kmetijska šola v Dobrniču, za katero se je prijavilo 31 kmetovalcev. To je že tretja kmetijska šola, ki je letošnjo zimo začela delovati v trebanjski občini. Prav razveseljiv je obisk, ki močno presega pričakovanja, kar dokazuje, kako je bilo kmetijsko izobraževanje potrebno. K zanimanju seveda veliko prii>omorejo tudi kvalitetna pre^vanja. Mirna: obisk je odsev dejavnosti Okoli sto ljudi se je prejšnji teden udeležilo zbora volivcev, na katerem so razen občinskega statuta obravnavali tudi d(»e ■ .nje delo krajevne skupnosti ter sprejeli načrt za prihodnje obdobje, že sam obisk je odsev velike prizadevnosti in uspehov krajevne skupnosti, ki je po svojem delu med prvimi, če ne prva v občini. Tej krajevni skupnosti, ki jo bo še nadalje vodil Ivan Janežič, bomo v eni prihodnjih številk posvetili obširnejši sestavek. Dol. Nemška vas: voda In elektrika Elektrificirati je treba zadnje naselje na območju krajevne skupnosti in pri tem pomagati vaščanom Gradišča. V Dol. Ponikvah je 11 hiš še brez vodovoda, Dol. Dobrava pa še vsa. Po vsej verjetnosti bo treba postaviti tudi pomožni električni transformator za vasi češnjevek, Lukovek in Dobravo,, kjer je električna napetost zelo slaba. Na te naloge so udeleženci zbora volivcev v Dol. Nemški vasi opozorili, ko so obravnavali delo krajevne skupnosti v minulem obdobju in sprejemali načrte za naprej. TREBANJSKE IVERI ■ VABILO ZA DAROVALCE KRVI. v torek, 30. decembra, bo v Novem mestu krvodajalska akcija, v kateri naj bi po razporedu sodelovalo tudi 50 ljudi iz trebanjske občine. Krajevne organizacije RK zbirajo prijave. ■ NOVOLETNI POPUST. Pro. dajalna Novotehne v Trebnjem nudi popust pri nakupu pralnih strojev. Pri denarnem vplačilu daje 300 novih dinarjev popusta, pri posojilu pa 200 dinarjev. ■ NOV PREDSEDNIK KS. Tor. kovega zbora volivcev v Trelmjem se je udeležilo razmeroma malo ljudi, kar je novo potrdilo, da je v večjih krajih zanimanje za krajevne probleme mnogo manjSe kot v majhnih, kjer so ljudje odvisni zgolj od svojih prizade-vanj. Na zboru so izvolili nov svet krajevne skupnosti, ki ga bo vodil Ivan Longar. ■ VELIKO PRIJAV. Delavski univerzi se je s pomočjo mladinske organizacije poerečllo zbrati okoli 30 prijav za večerno osnov, no šolo, ki bo začela delovati v jimuarju. ■ ŠTUDIJE ŠE NI V TREBNJEM. Spodnji del Temeniške doline zelo zanima, kako je s Studijo o vodnih virih in preskrbi z vodo, saj še niso pozabljeni poletni tedni, ko Je zmanjkovalo vode. Ker poraba vode nenehno narašča, se veča tudi bojazen, da bo preskrba e vodo še manj za> nesljiva. Studija je sicer že na. rejena, vendar je še na pregledu pri izvedencih vodnega sklada Slovenije. ■ ZADOŠČA ŽE PRISOTNOST? Kemooprema je izdelala za občin, sko sodišče poseben gong, s kate-ruim lahko sodnik, ki vodi razpravo prekine vpitje ali drugačno motenje razprave. Na sodišču pa zdaj ugotavljajo, da so stranke mnogo bolj mirne in da gonga skoraj ni treba uporabljati. ■ TRGOVINE VABIJO. Okra. šene trgovine vabijo k novoletnim nakupom. Povečini so dobro založene z igračami in drugimi reč. mi, prtfnemimi za obdaritev otrok. ■ ZAČELO SE JE. Baza AMZ Slovenije v Trebnjem ima te dni polne roke dela z vozili naših in tujih delavcev, ki se za praznike vračajo iz zahodnih dežel, kjer so začasno na delu. V nedeljo na primer so ves dan vlačili pokvar. Jene avtomobile, ki so obstali na cesti. Med njimi ni bilo tako rekoč nobenega domačega. Proslava dneva naše armade v počastitev JLA je 20. decembra priredil predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Heglea: sprejem za aktivne in rezervne oficirje, spKxneničarje in sorodnike padlih borcev. Ob tej priložnosti so predstavnikom JLA čestitali učenci osnovne šole in dijaki gimnazije. Zahvalil se jim je narodni heroj Jože Boldan-Silni, ki je pi<> nirjem in mladincem izročil tvHif darilo. Nato je pred-stsHvnik JLA Vukoje Mrda-noivic podelil 2i»čko JLA gi-iruiazijki Lidijd Mohar in učencu osemletke Bojanu Moharju. Zvečer je bila v šeškovem domu akademija, na kateri je govoril narodni heroj Jože Boldan-Silni; v kulturnem delu programa so nastopili učenci glasbene in osnovne šole, dijaki gimnazije in vojaki. Naslednji dan je bilo v Kočevju več športnih tekmovanj med reeervnimi in aktivnima oficirji. Na sam pra-zjiik, 22. decembra zvečer, pa je bila v Likovnem salonu odprta foto razstava. PRED PREUSMERITVIJO RUDNIKA Nobenih ,,iger“ na račun rudarjev Odborniki podprli načrte o preusmeritvi, ki jih je izdelal rudnik sam — Upoštevati pa je treba tudi inačici o ustanovitvi obrata VEGE in o zaposlitvi rudarjev v drugih domačih delovnih organizacijah Silvestrovanja v Kočevju Gostir^ko podjetje HOTEL PUGLED bo organiziralo silvestrovanje v skoraj vseh svojih cbratih. Rezervacije (s hrano oziroma pijačo) veljajo v hotelu 75 din, kavarni 45 din, gostilni »Rog« 45 din, v Kolodvorski restavraciji pa ni rezervacij, čeprav bo ples. V hotelu, Jcavarni in gostilni »Rog« bo ples tudi 1. januarja zvečer. Rezervacije za hotel so bile razprodane že pretekli teden. Silvestrovanje s plesom bo tudi v podjetju RESTAVRACIJA, l^er ne bo rezervacij. Vsak bo plačal le tiso, kar bo EK>jedel in spil. Volitve in imenovanja v ločeni komisiji za izvedbo referenduma za združitev podjetij kemična tovarna MELAMIN in LIK — Lesna industrija Kočevje sta delavska sveta obeh podjetij imenovala: B za podjetje MELAMIN: Leona Mitarja (predsednik komisije). Staneta Lukaveč-kega in Ferdinanda Letiga (oba za Člana), I za podjetje LIK: Ivana Merharja (predsednik komi--sije), inž. Antona Turka in Antcma Bregarja (obe za člana). Na nedavni seji zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Kočevje so odborniki razpravljali predvsem o preusmeritvi Rudnika. Najpomembnejši sklep razprave je bil, da zbor prvenstveno podpira načrte za preusmeritev, ki jih je izdelal Rudnik sam, se pravi načrte o izgradnji obratov za predelavo gline. Kolektiv Rudnika pa naj pri tem upošteva nekatere pripombe na svoj program, ki so jih dali razni republiški organi in ustanove, nanašajo pa se predvsem na tiste dele programa, ki govore o realnosti investicije, kvaliteti gline in zaposlenih. Sprejet je bil tudi sklep, da se pripombe, ki jih je dal na program preusmeritve Rudnika Gradbeni center Slovenije ovržejo, ker so premalo utemeljene, nekatere pa so celo izpeljane iz povsem na-^pačnih osnov- če pa center na svojih pripombah vztraja, naj jih ponovno dokaže. Dedek Mraz bo obdaril otroke Danes ob U. in 16. uri bo v Seškovem domu v Kočevju za šolarje igrica »Dedek Mraz prihaja«. Isto igrico bodo v naslednjih dneh večkrat ponovili, na koncu vsake pa bo dedek Mraz obdaril otroke članov naslednjih kolektivov: 26. decembra ob 15.30 občinska skupščina, ELE-KTRO, 27. decembra ob 15.30 kemična tovarna MELAMIN, 28. decembra ob 10. uri AVTO KOČEVJE. 28. decembra ob 15. uri KOVINAR, KOČEVSKI TISK, 29. decembra ob 15.30 LIK. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ ZADNJA ŠTEVILKA revij za vTtldlcarJe, rejce malih živali In ljubitelje narave Je iz61a. Tako je letnik 1968 sakljućen. Ta revija, ki izhaja vsak mesec, Je med ko. čevskirni vrtičkarji priljubljena in ima 47 naročnikov. &teviio naroč. nikov ie naraiča. Revija je pisa. na aelo razumljivo, pa tudi slike so zelo pestre. ■ ■ ■ DR. JANEZ KLUN JE ZAPUSTIL Kočevje. Preselil se je v Ljubljano, kjer se bo specializiral za ginekologa. V Kočevju je bil vrsto let in smo z njim izgubili dobrega in vestnega zdrav, nlka. Marsikateri bolnik ga bo pogre&al, pogretali pa ga bodo tudi občani, ki so a njegovim odhodom zgubili družabnega čio. veka. Občani želijo, da bi se po končani specializaciji vrnil v Ko-čevje. ■ ■ ■ UPOKOJENCE JE POVABILO več kočevskih podjetij na družabni sestanek, seveda vs^do le svoje. Na takih sestankih ob koncu leta, ki postajajo že obi. čaj, se pogovarjajo o položaju v podjetju, obujajo spomine na svoje delo, se pogovarjajo o načrtih podjetja, seveda pa je po- N Nadalje so odborniki zahtevali od Gospodarske zbornice — predstavnika sta bila prisotna na seji — hitro, nep>o-sredno, otipljivo in nepristransko pomoč Rudniku pri njegovi preusmeritvi. Poudarili pa so, da mora vsak, kdor bo tako aU drugače vplival na tako ali drugačno preusmeritev Rudnika, prevzeti tudi vso odgovornost, če sprejeta preusmeritev ne bo za kolektiv Rudnika najboljša. Večji del razprave je namreč prevejala misel, da so nekje v ozadju sile, ki bolj ali manj zakrito namigujejo, da Naval na televizorje v tednu po pocenitvi tele-vizorjev El Niš so v kočev-ski NAMI prodali vse, kar so jih imeli na zalogi. Skupno so do preteklega tedna prodali 35 televizorjev, nadaljnjih 21 kupcev Pa je televizorje naročilo. Zar£^i novoletnega popusta prodajo precej več tudi ostalega blaga. Med večjimi stvarmi gredo zelo v promet pralni stroji. S seje občinske skupščine Kočevje 'Na zadnji seji ObS Kočevje, ki je bila 23. decembra, so razpravljali in sklepali predvsem o zaposlovanju, izobraževanju, nekaterih prispevnih stopnjah v prihodnjem letu, sprejeli pa so tudi več odlokov. Potrdili so tudi poTOčiio komisije za družbeni nadzor o nekaterih nepravilnostih v občinski upravi (predvsem v zvezi s stanovanjskimi krediti) in sklenili, da bodo ves ta material predali javnemu tožilstvu, ki naj ukrepa naprej. Več o seji prihodnjič. Sprejem za kulturnike Predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler je 19. decembra sprejel na razgovor predstavnike občinske Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij, ki so ga seznanili s programom dela za lefco 1970 in šibkim finančnim položajem kulture. Predsednik pa je kulturnike seznanil z nič kaj rožnatimi izgledi za oblikovanje občinskega proračuna za prihodnje leto. MenU je. tudi, naj bi v prihodnje v občini pomagali predvsem tistim kulturnim dejavnostim, v katerih dela največ mladine. Več bomo o razgovoru poročali v eni prihodnjih številk našega lista. jim zamisel o preusmeritvi, ki jo je izdelal Rudnik, ni všeč. Vse doslej pa ti namigi niso bili dovolj prepričljivi, da bi kolektiv Rudnika in odbornike prepričali, da program Rudnika za preusmeritev ni dober. Pač pa so odborniki in kolektiv Rudnika doslej dobili vtis, da bi z denarjem republiškega rezervnega sklada, ki je namenjen za preusmeritev kočevskega Rudnika, nekateri radi reševali druge zadeve. Odborniki so posebno poudarili, da bi z veseljem sprejeli dobronamerne, utemeljene in prepričljive pripombe ne. program Rudnika, vendar ne bodo dopustili, da bi se kdor koli igral z usodo kočevskih rudarjev. Dr. Dougan pride v Kočevje Kot smo zvedeli iz zanesljivih virov, bo v kratkem (predvidoma že 7. januarja) obiskal Kočevje predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan. S predstavniki občinske skupščine, turističnih in gostinskih organizacij se bo pogovarjal predvsem o bodočem razvoju turizma na Kočevskem. Kočevska je turistično zelo slabo razvita že Y primerjavi z ostalo Dol«iJ-sko, čeprav tudi Dolenjska precej zaostaja za razvojem turizma v Sloveniji. Temu so krive predvsem slabe ceste, ki so na Kočevskem skoraj vse makadamske. Občni zbor sindikata 22. decembra je bil v Kočevju občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na njem so razpravljali največ o samoupravljanju, izobraževanju, združevanju podjetij, uskladitvi samoupravnih aktov z dopolnitvami ustav, o infonmiranosti, beneficirani delovni dobi, rekreaciji, cenah in drugem. Izvolili so 31-član?ki novi plenum 9b-činakega sindikalnega sveta in 3-članski nadzorni odbor. Občnemu zboru so priso-, stvovali tudi predstavniki republiške Zveze sindikatov in predstavniki sindikatov okoliških občin. Več bcmo o tem poročali prihodnjič. skrbljeno tudi za razvedrilo in zabavo, saj je blini novo leto. ■ ■ ■ PRECEJ ZAsIlDENA JE BI^ ta mesec dvorana doma »Joieta Seška«. Za rasne kulturne in zabavne prireditve Je bila od. dana kar T.krat. 2al 10 bile nekatere zelo slabo obiskane, čeprav v Kočevju radi poudarjamo, da Je v mestu premalo kulturnih prt. reditev. Dvorano Je rezerviral tu, di Dedek Mraz, ki bo pridno otroke obdaril in m Jim predMa. vU v igrici »Dedek Mraz priha-Ji«. ■ ■ H^ZA Sn.VESTROV.\NJB X pridno pripravljajo gostinski obrati. Ndcateri obrati so ra^ro. dali ie ne vstopnice, čeprav so cene rezervacij visoke (v cenah sta vračimani tudi hrana in pi. jača). Večina občanov pa bo pričakala novo leto doma. ■ ■ ■ novoletna DARILA Ai> začela poSilJati svojim poslov, nim sodelavcem in kupcem ko. čevska podjetja. Običajna darila, ki pa jih Je letos manj kot v preteklih letih, ao: koledarji, beležke, kemični svinčniki in po. dobno. Vsak navija zase Na nedavnem posvetu gospodarstvenikov kočevske občine so razpravljali tudi o financiranju narod, ne obrambe. Nekateri so predlagali, naj bt v občinski sklad za financiranje narodne obrambe prispevala vsaka delovna orga. i^zacija določen (enak) 'fneseic na zaposlenega, drugi pa naj bi prispevek plačevali v določenem odstotku na vsak dinar dobička. Tako je inž. Savo Vovk, direktor kmetijskega podjetja zdruienega KGP Kočevje, predlagal: — Od vsakega dinarja dobička naj bi podjetje plačalo 0,04 din v sklad za narodno obrambo. Direktor kemične tovarne Jože Košir pa ga je 20-vrnil, namigavajoč na izgube, ki jo imajo nekatere kmetijske organizacije: — To pomeni, da bi ti rad iz sklada še kaj dobil! PREDSTAVLJAMO VAM: „Roške fante“ iz Kočevja M 2e 13 let se vrtimo po njihovih taktih ČJlani ansambla ROŠKI FANTJE ste? Mihael Radosavljevič-Pi-čo — bobni, Tone Obra-novič — ritem in solo kitara, Peter Frangež — harmonika, Alojz Kužnik — trobenta in Janez Hočevar — klarinet in sakso-■fon. Od kdaj ansambel obstaja? Od leta 1956, V teh trinajstih letih f>a se je več članov že izmenjalo. Naj-starejši član je bobnar Mihael Radosavljevič-Pičo. Kdo je vaš aranžer, komponist? Aranžerja skladb, ki jdh igramo, sva Alojz Kužnik in jaz. Midva sva tudi napisala nekaj skladb v narodnozabavnem melosu. Kje vse ste doslej igrali ozdroma nastopali? Na raaiih prireditvah po vsej Dolenjski in delno Hrvatski. V tej jesensko zimski sezoni igramo vsako soboto na plesu v kavami ZVEZDA, poslovalnici HOTELA PUGLED. Kakšno glasbo igrate? Narodnozabavno in plesno, ki ju ljudje radd poslušajo in sta najbolj po-puiaoslenih so 3 podjetja zaposlovala manj ljudi, kot je bilo predvideno, 4 več, 2 pa točno po planu. Do kcmca novembra so industrijska podjetja izvozila za 17,8 odst. več kot v istem, obdobju lani. Najobčutneje povečanje so zabeležili pri ITAS (74,1), LIK (54,3), INKOP in TRIKON. Nobeno podjetje pa ni jzvozilo manj kot lani. Kljub temu so podjetja dosegla svoj izvozni plan za letos in s 70,1 odst. Izvozni plan je presegla le kemična tovarna (za 2,3 odst., ostala podjetja pa so pod njim. Mali oglas, ki ga oDjnvite » Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi Prebere ga 1!>0.000 gospodinj, vdov. ccv. kmetovalcev. dijakov, uslužbenk In vojakov doma in po svetul Poizkusite) Nov program izobraževanja Tudi v prihodnjepi letu bo Delavska univerza Ribnica imela več šol, tečajev ih seminarjev Na podlagi izkušenj preteklih let je delavska univer-za Ribnica pripravila za prihodnje leto obširen program izobraževanja, ki zajema družbeno, strokovno in splošno izobraževanje. V delu programa, ki govori o družbenem izobraževanju je predvidena predvsem organizacija političnih šol, raznih seminarjev in podobnega. Na področju strokovnega izobraževanja bo organizirala delavska univerza razne tečaje Za pridobivanje kvalifikacij, šolo za odrasle, splošno kmetijsko šolo itd. V delu programa, ki zajema splošno izobraževimje, pa Je predvidenih več jezikovnih in gospodinjskih tečajev, obramb- na in turistična vzgoja prebivalstva, prometna vzgoja in drugo. Delavska univerza sl Je z novim programom izobraževanja zadala občutno več nalog kot v preteklem letu. Program bo l£ihko izpolnila le, če bodo uresničena prizadevanja za tesno sodelovanje z delovnimi organizacijami in drugimi dejavniki v občini. To poudarjamo predvsem zato, ker se Je v preteklih letih dogajalo, da delavska univerza za svoje delo ni našla vedno razumevanja pri delovnih organizacijah. Upajmo, da bo v bodoče to sodelovanje boljše in da ne bo bojazni, da delovni program tmi-verze ne bi bil izpolnjen. Krajevna skupnost pritegnila občane Prebivalci vasi na območju krajevne skupnosti Sušje v ribniški občini so v letu 1969 opravili precej komunalnih del — Večino del so opravili sami, neka[ denarja je prispevala KS, nekaj pa so se zadolžili Do oktobra že vse prodano ŽIČNICA ima vedno več naročil, zato so začeli graditi novo veliko proizvodno dvorano Avgusta 1969 je začel ribniški obrat podjetja 2ICNICA Ljubljana graditi s svojo gradbeno skupino novo 420 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano. Zdaj je že pod streho, do konca januarja bo zaprta in zasteklena, nato bodo opravili še ostala potrebna dela, in če bo šlo vse po sreči, jo bodo za prihodnji 1. maj že odprli. Graditi so jo začeli zato, ker imajo vedno več naročil in morajo povečati proizvodnjo. Razen tega zahtevajo kupci tudi večje proizvode (sušilne kanale, popolne lakirnice), zaradi česar potrebuje obrat tudi večje proizvodne prostore. Proizvodnjo imajo prodano že do oktobra prihodnjega leta. Ce bi novo proizvodno ovezavo s svetom. Za ureditev cestnih propu- stov potrebujejo še za okoli 900 din cevi. Vaščani Vinic pa so si s prostovoljnim delom uredili vaško pot. Vrednost opravljenega dela so ocenili na 1500 din. Krajevna skupnost Sušje je torej znala pritegniti prebivalce posameznih vasi in zaselkov, da so k denarju krajevne skupnosti dodali v rašiih oblikah še svoj prispevek in tako ponekod delno, nekod pa v celoti uredili kakšno komunalno zadevo, ki jih je že dolgo žulila. S takim načinom dela namerava krajevna skupnost nadaljevati. Več denarja za vzdrževanje šol Amortizacijo bodo šole obvezno združevale pri temeljni izobraževalni skupnosti, vendar bodo z njo gospodarili kolektivi osnovnih šol Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Ko-Cevju in Rabnici naslednje maloprodajne cene: V letu 1970 bo na razpolago več denarja za vzdrževanje šolskih poslopij v ribniški občini. Tri četrtine amortizacije bo treba obvezno združevati v skladu občinske temeljne izobraževalne skupnosti, vendar bodo s tem denarjem gospodarili kolektivi osnovnih šol. Nastopa torej novo obdobje, 'ko bodo občinski upravni organi izgubili te pristojnosti. Spomladi bo padla odločitev v podjetju RIKO proučujejo, če bodo spomladi odprli v Loškem potoku kovinski obrat ali ne Zamisel o ustanovitvi kovinskega obrata v Loškem poteku Je stara najmanj 10 let. 2e ko je to območje spadalo pod občino Loška dolina, Je KOVINOPLASTIKA Lož nameravala v Loškem potoku odpreti svoj obrat, vendar dalj od besed ni prišlo. Seja konference ZK Za 24. decembra ob 16. uri Je bila sklicaiia druga seja občinske konference ZK Ribnica s naslednjim dnevnim redom: sprejem programa dela za naslednji dve leti, potrditev delovnih programov komisij konference, sprejem soglasja k poslovniku komiteja in častnega razsodišča In obravnavanje predloga resolucije za konferenco Zveze komunistov Slovenije, ki bo 8. in 9. januarja. Opomin za nered-neže Na prvi seji revizijske komisije občinske konference Zveze komunistov Ribnica, ki Je bila pred kratkim, so sprejeli program dela komisije za prihodnje mandatno obdobje. Ugotovili so tudi, da člani Se kar redno plačujejo članarino, neredne plačnike pa bodo v teh dneh opozorili na njihovo dolžnost. Imenovali so komisijo za letni popis imovine Zveze komunistov. Ribniško podjetjee RIKO ima resne namene, da bi v -JLoškem potoku odprlo kovinski obrat. Strokovne službe podjetja že idelujejo potrebne študije in analize, do spomladi pa se bodo predvidoma odločili, če bodo v Loškem potoku odprli obrat ali ne. Po dosedanjih predlogih so zelo velike možnosti, da bo Loški pK)tok končno le dobil kovinski obrat. Na noge bi mu pomagal RIKO, ki bi priskrbel stroje in delo ter prodajal izdelke. S kadri ne bi bilo težav, saj se zdaj precej Potočanov vozi na delo v ribniški RIKO in drugam. Kasneje, ko bi delo steklo, bi kolektiv obrata lahko sam odločal o svoji nadaljnji usodi. Za ustanovitev kovinskega obrata so Potočani, njihove organizacije, posebno pa krajevna skupnost zelo navdušeni. Zavedajo se, da bi le tako lahko zadržali mlade doma. Zdaj morajo namreč po svetu s trebuhom za kruhom. »Lorenzc< v Ribnici Trio »Lorenz« iz Ljubljane Je gostoval 17. decembra v Ribnici. S svojim kvalitetnim izvajanjem je nudil poslušalcem velik glasbeni užitek, saj je bil ves koncert podan zelo doživeto, škoda Je le, da Ribničani niso popolnoma napolnili dvorane domače glasbene šole. Vsakemu, ki je zamudil to edinstveno glasbeno doživetje, je lahko žal. krompir Kočevje: Ribica: (cena v din za kg) 0,80 0,80 sveže zelje 2,00 2,00 kislo zelje 2,60 in 2,90 2,60 kisla repa 2,60 2,60 ohrovt 3,60 — cvetača 4,70 5,20 fižol v zrnju 5,15 do 5,85 4,00 in 6,50 čebula 3,65 3,80 česen 14,40 13,00 solata 4,70 in 12,00 5,00 in 7,60 špinača 5,10 5,20 korenje 2,00 2,00 peteršilj 4,40 4,00 zelena 2,60 — Jabolka 1,40 do 1,80 1,00 hruške 3,65 2,00 grozdje 5,00 4,80 limone 6,40 5,90 mandarine 7,20 6,30 pomaranče 4,80 in 5,80 5,30 banane 6,20 6,20 jajca (cena za kos) 0,78 do 0,90 0,87 in 0,97 Precej šol v občini je potrebno boljšega vzdrževanja. V šoli v Sodražici še vedno ni dokončana streha nad veznim hodnikom. Skoda pa nastaja tudi na starih šolskih zgradbah v Ribnici. 2e zdaj bo treba oceniti, koliko de-denarja bo v letu 1970 na razpolago za vzdrževanje šolskih poslopij in katere šole so vzdrževalnih del najbolj potrebne. Pri izvajalcih pa bo potrebno doseči, da bodo dela pravočasno in kvalitetno odpravljena. Znano Je namreč, da je bila ureditev strehe nad veznim hodnikom v osnovni šoli Sodražica pravočasno naročena, kljub temu pa ni ^ bilo opravljena. Poka tudi ena izmed sten sanitarnega prizidka te šole. Inženir, ki je nadzoroval gradnjo, je ugotovil, da se zaradi tega sanitarni prizidek Predlog za večji prispevek lahko uporablja, ker je razpoka nastala zaradi posedanja temeljev. Vendar bo moral izvajalec del razpoko pri stropu zadelati. Nadalje meni, da se bo ta predelna stena umirila in da tudi sicer ni utemeljena nobena bojazen, da bi se zidovi še naprej pogrezali. Spet uničena cesta Komaj se Je dobro začela zima, že je začel razpadati del asfaltirane ceste od Prigorice do 21ebiča. Lukenj v njej je iz dneva v dan več, vožnja po njej pa je vedno bolj nevarna za vozila in promet. Del te ceste od Žlebiča do Ribnice je bil predviden za ponovno asfaltiranje že 1969. Načrt žal ni bil uresničen. Prav bi bilo, da bi v letu 1970 ponovno prelili z asfaltom vso cesto od Žlebiča do Prigorice. Ta odsek, ki Je del nove ceste Škofljica— Kočevje, je bil namreč asfaltiran že več let pred modernizacijo kočevske ceste, stran 25 Umrl je Prijatelj Pred Itratkim smo v naSem H. stu predstavili bralcem bivšega borca Franca Prijatelja iz Vinice pri Sodražici, danes pa ga že ni več med nami. Nesreča je hotela, da je 18. decembra trčil na križdSču v Zlebifri z avtobusom in bil tako hudo poškodovan, da je dva dni kasneje v ljubljanski bolnišnici umrl. Pokojnik je bdi med Ijudmj zelo priljubljen. Vsa leta po osvoboditvi je bdi delaven član druž-beno-političnih organizacij, posebno Zveze borcev. Bil je tudi napreden gospodar, dober mož in skrben oče. Družina ga bo težko pogrešala, saj bd bil lahko Se dolgo med njimi. Umrl je star 62 let. Od pokojnika se je poslovilo veliko ljudi: nekdanjih bojnih tovarišev, prijateljev in znancev. Naj mu bo lahka domača zemlja! ' —r Čestitke Železniku Posebna delegacija občinske skupščine Ribnica in družbeno-političnih organizacij Je 16. decembra obiskala Franca Železnika in mu čestitala ob njegovi 70-letni-ci. Franc Železnik, ki živi zdaj v Ribnici in je 14. decembra praznoval 70 let, je bil dolgo vrsto let upravitelj osnovne šole v Lc^em potoku, nato osnovne šole v Banji Loki in v Ribnici. Kasneje Je bil referent za šolstvo, borce in invalide. Bil Je napreden mož, zato je bil v stari Jugoslaviji pogosto preganjan. Proslave v Ribnici V vsej ribniški občini so dan JLA lepo proslavili, največja proslava pa je bila 21. decembra v Ribnici. DopoJd-ne je bila slovesnost v voja-šiki enoti, zvečer pa akade-nija v domu Partizana. Na dopoldanska slovesnosti so se zbrali razen pripadnikov JLA tudi predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij iz Kočevja in Ribnice ter nejbolj-šd učenci šol iz ribniške občine. Dopoldne so bila razna športna tekmovanja. 22. decembra pa so bile proslave na osnovnih šolah; na njih so podelili nagrade za najboljše spise o JLA. Jutri sindikalni občni zbor Za jutri, 26. decembra, je sklican občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ribnica- Na nedavni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so med drugim poudarili, da Je treba posvetiti posebno pozornost kadrovskim pripravam za sestavo novega vodstva občinskega sindikalnega sveta, ki naj bi štel 19 članov, predsedstvo 7 članov in nadzorni odbor 3 člane. Razpravljali so tu^i o bodočem delu sindikata in njegovi vlogi v naših dnižibenih dogajanjih. Ce bo večji prispevek, bo tudi več narejenega Pred kratkim je bil v Ribnici posvet nekaterih občinskih odbornikov in predstavnikov sveta krajevne skup-nostd Ribnica. Na njem so razpravljali o izpolnjevanju programa krajevne skvipno-std v preteklem letu in o programu za leto 1970. Zelo Ni denarja za davke Na zadnji seji sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Ribnica, ki Je bila 18. decembra, so razpravljali in sklepali o prošnjah občanov za zni^^ nje davkov. V letu 1969 je izprosilo za znižanje davkov kar okoli 250 občanov. Število takih prošenj je iz leta v leto večje. Na kmetijah jo vedno več ostarelih kmetov, ki s težavo obdelujejo zemljo, zato tudi ne pridelajo toliko, da bi lahko redno plačevali davke. Starejši kmetje so navezani na svojo zemljo, obdelovati pa Je ne morejo zadovoljivo. podrobno so pregledali taidi porabo denarja iz komimal-nega sklada in sklada za uporabo mestnega zemljišča. Merili so tudi, da bo treba izdelati prednostni vrstni red del in porabe denarja za posamezna območja Ribnice. V letu 1970 bo treba napraviti še precej za komunalno ureditev Ribnice, zato bodo volivcem v letu 1970 predlagali, naj zvišajo stopnjo prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Ce se bodo s predlogom strinjali, bo možno hitreje reševati, komunalne probleme. Tudi gozdarji v svojem domu Ribniški goadarji so se te dni preselili v svoj gozdarski dom v Ribnici. Doslej so bili v prostorih ribniškega zadružnega doma. Novi pro-stoai so večjd in udobnejši. Gozdarji so v prvem nadstropju gozdarskega doma. —r RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ na silvestrovanje se pripravljajo vsa gostišča v ribniški občini. Povsod bo dobro poskrbljeno za pijačo in jedačo ter veselo razpoldž^e. Ribniška RESTAVRACIJA bo kakor vsako leto tudi letos pripravila pestro silvestrovanje. Silvostirova večerja bo veljala le 40 dinarjev. Prljav-Ijencev^za silvestrovanje in čakanje novega leta v RE^AVRACIJI jfe že precej. Tudi v domu na Travni gori bo Silvestrova noč pravo doživetje. Kdor želi priletno pričakovati novo leto, naj si čim-prej oskrbi rezervacijo. ■ ■ ■ NOVOLETNI POPUST, ki je pred novim letom običajen pri vseh trgovskih podjetjih, nudijo tudi naše trgovine. Kot smo zvedeli, bodo nekatere poslovalnice ribniškega trgovskega podjetja JELKA prodajale nekatere vrste blaga s popustom. Izdaten popust ponuja 6e prodajalna ppbju vaška organizacija SZDL, kar so ljudje povedali na nedavni ^ni konlerenci. Poudarili pa* so, da bi morali rešiti še vrsto perečih vaških zadev. Najbolj so se na konferenci zavzemali, da bi socialno ogroženi občani dobili kakršno koli družbeno pomoč. Imeli so precej pripomb na delitev stanovanjskih posojil borcem, ker so mnenja, da bi v prvi vrsti morali uix)števa-ti jKJtrebe. Pri razpravi o kmetijstvu so Desinčani zahtevali garantirane cene pridelkom in ureditev zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Kdor ne dela, naj ne krtizira Takega mnenja so bili v Stari Lipi na krajevni konferenci Socialistične zveze. Organizacija je bila letos zelo delavna, saj je organizirala več razgovorov o kmetijstvu, zbirala je pomoč za Banjaluko in mlečne kiihi-nje, organizirali so akcijo za olepšavo vasi in uredili okolico šole. Pri vsem tem pa se še najdejo občani, ki jih pri delu ni bilo zraven, a vse kritizirajo. V letu 1970 nameravajo popraviti vaški studenec, želijo pa tudi, da bi bilo v bodočem programu javnih del območje Vinice in Stare Lipe zajeto pri gradnji vodovodov. Kljub snegu reden promet Delavci cestnega in komunalnega podjetja so sproti očiščevali sneg z vseh glavnih mestnih ulic v čmom-tju, kakor tudi na vseh pomembnejših cestah na območju občine. Avtobusni promet* se še normalno odvija. Prebivalca Maverlena in Stražnjega vrha pa želijo, da bi vsaj včasih plug s koCev-ske ceste zavil tudi k njim. K. W. VELETEKSTIL se je spet izkazal Podjetje Veletekstil iz Ljubljane, ki ima v Črnomlju svojo poslovabii-oo, je tudi letos pred novim letom lepo obdaril otroke z območja Sinjega vrha in Marindola. Otrokom iz teh krajev, ki veljajo za najbolj, siromašne v občini, so raa-delili za 15.000 din oblačil, perila in Šolskih potrebščin. V. poročilu upravnega odbora je bila zajeta jcelotna dejavnost črnomaljskih ribičev. Viden napredek _ je bil doseŽMi slasti v razvoju športnega- ribolova, obenem pa sa ukrepali tudi . proti posameznim članom, ki pri ribolovu ne upoštevajo zakona o sladkovodnem ribištvu in drugih predpisov. V razpravi so poudarili potrebo po nadaljnjem u-trjevanju enotnosti in tbva- rištva v . ribiških vrstah, predlagali pa so tudi še strožje ukrepe zoper tiste, ki spodkopavajo. tovarištvo in delajo proti interesom ribiške družine. ' Bela krajir^a je že po naravni legi, privlačna za domače in tuje ribiče, zato je bila letos in bo še naprej ena glavnih skrbi ribiške družine poribljavanje vod\. V vode so vložili letos že 20 tisoč linjev, 100 kg smuča in Stanovanja le za nekatere? Kar zadeva stanovanja, so na najsiabšem prosvetni delavci in neposredni proizvajalci V črnomaljski občini je bilo lani v gradnji 114 zaseiHiih stanovanj ter 19-stanovanjski blok. Letos so izdali že 59 gradbenih dovoljenj, jsačeli pa so graditi tudi 26-stanovanj-ski stolpič. Vse lepo in prav, napredek je hvalevreden, vendar ne gre pozabljati tudi na družine, ki nikakor ne morejo priti do primernih bivališč. Vzemimo prosvetne delavce. Na Vinici stanujeta dve učiteljski družini v enem stanovanju, v Dra-gatušu zaradi stanovanjske krize ne morejo dobiti strokovnih moči in imajo letos večino učiteljev vozačev, stanovanj za prosvetne delavce manjka tudi v Črnomlju in ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PRED DNEVI SO BILI v občini Omomelj končani zbori volivcev, ki so bili hkrati tu«ii letne konference SZDL. Udeležba Je bila povsod zado%’oljiva. Obrav' navali so programe javiidh del v letu 1870, naloge SZDL, bor-čevske zadeve jn kraijevno problematiko. ■ TUDI MESTNA ORGANIZACI-3A SZDL Je sklicala konferenco, na kateri Je bilo navzoftih 80 članov. V poročulih so obravnavali delo organizacije, ki bd z uvedbo sekcij, posetono pa sekcije za kul turno-prosvetno dejavnost, Se uspešneje! delala. V razpravi so konkretno razpravljali o nekaterih komimalnih delih, ki niso bila izvršena, zavzemali pa so se tudi za ureditev ozkih prometnih grl v mestu m za olepSanje zunanjega videza mesta. ■ .MEDTEM KO V VEČINI s!o venskih mest zunanji videz že daje novoletno vzdušje, pa je v Črnomlju dosloj le malo Izložb okrašenih. Prav bi bilo, .da bi krajevna skupnost in Društvo prijateljev mladine prosila za sodelovanje gospodarske organizacije, da bi mesto s skupnimi močmi okrasili. V Črnomlju naj bi novoletno vzduSje vladajo zlasti ob vsej .Kolodvor^ ulici ter na Ce-Staneta Rožmana. ■ ČRNOMALJSKI SOLARJI BO. DO imeli dedka Mraza šele na staro leto, ker so teden dni pouka zamudili zaradi gripe. Na novoletni proslavi si bodo ogleda- li, tudi film »Ukradeni zrakoplov«. ■ SL/\VNOSTNA PODELITEV LINH'VllTOVIII ZNAČK za dra matiko in Gallusovih odličij za glasbo bo v soboto, 27. decembra, ob 15. uri v sejni sobi občinske skupščine. Odbora za dramatiko in glasbo pri republiškem svetu ZKIO Slovenije bosta podelila to odličje 47 predlaganim zaslužnim kulturnim delavcem za dramsko udejstvovanje in 14 kulturnim delavcem, ki so se ukvarjali z glasbo. Po podelitvi bo za nagra;ence skromen prigrizek v prostorih restavracije Grad. delno v Semiču. Prosvetni delavci trenutno od ustanove ne morejo pričakovati finančne pomoči pri gradnji lastne stanovanjske hiše, preden pa učiteljska družina v banki sama privarčuje za stanovanje, pa minejo leta. V podobnem položaju so delavci v podjetjih. Ker gospodarskim organizacijam manjka strokovnjakov, večina podjetij vsa razpoložljiva sredstva usmerja v nakup stanovanj za strokovni kader, medtem pa si morajo delavci pomagati, kakor vedo in 2avajo. Komur se zdijo stanovanjske razmere nevzdržne, gre. navadno v Nemčijo po boljši zaslužek. Res m mozinosti, da bi lahko čez noč sipremenili položaj prizadetih, toda problem obstaja in treba je nanj opozoriti. RB. Drobilec ni izkoriščen Na vaški konferenci Socialistične zveze v Stranski vasi so ugotovili, da je bila organizacija uspešna, z asti pri reševanju komunalnih zadev. Za popravilo vaških poti so celo kupili drobilec, vendar vaščani zanj niso pokazali posebnega zanimanja. Na konferenci so precej raz- pravljali o gradnji ceste Se-mič-^radac. Va§5ani ■ želi jo da bi cesto gradUi "po novi trasi, da bi se s tem izognili hudim vzponom in ovinkom. Ljudje so pri teh delih pripravljeni sami pomagati. V bodoče pa se bodo v Stranski vasi zavzemali zlasti za to, da bi v 5-letnem novem programu javnih del vas dobila vodove^ Predlagali so tudi, naj se območ e Stranske vasi priključi krajevni skupnosti Semič. Standard kvari ljudi Tudi v Semiču je tako, da se ljudje s standardom ne zanimajo za delo v organizacijah Ob otvoritvi novega mehanskega obrata v tovarni BELT in 20-letnici podjetja so si gostje z zanimanjem ogledovali nove prostore. Na ftstografiji: direktor tovarne ekonomist Vladimir Lončar razlaga, kako poteka proizvodnja zavornih bobnov za avtomobilsko industrijo. (Foto: Ria Bačer) Naj se razmahne športni ribolov! Na občnem zboru ribišice družine Črnomelj so podali enoletni obračun dela —' V prihodnje še več skrbi za poribljavanje voda 100 kg somov. Podobno vlaganje je v prograrriu tudi v letu 1970; ^ Letos iso črnomaljski ribiči organizirali eno družinsko in tri meddružtnska tekmo-vanja»- ki so dobro uspela, zlasti zadnje v Vranovičih. Člani ribiške družine pa so sodelovali tudi na tekmovanjih v Krmelju, Kostanjevici, Brestanici in v Gradcu, kjer so zasedli prvo mesto, mladinci pa so bili na tem tekmovanju drugi. Organizirali so tudi dve ribiški veselici v Črnomlju in na ta način prišli do denarja, s katerim so domače vode obogatili z ribami. MILAN MALEŠIČ Stari trg: želimo zaposlitev Na krajevni konferenci SZDL je bilo navzočih več kot 60 ljudi. O dosedanjem delu je poročal predsednik Slavko Barič in omenil, da so si vaščani z organizacijami vred sami prizadevali dobiti v Stari trg kak manjši industrijski obrat, da bi ljudje dobili zaposlitev. To je največja želja vseh Poljancev, imajo pa Še kup drugih težav. Prip>ombe so imeli na pluženje ceste čez Tančo goro in oskrbovanje ceste proti Blaževcem, obravnavali pa so tudi škodo, ki jo je na-, redila divjad. Kakor je povedal Marko Režek, je vsa škoda popisana in bo izplačana v najkrajšem času. Jutri seja skupščine v petek, 26. decembra, bo ob 8.30 zasedala občinska skupščina Črnomelj. Na seji bodo obravnavali predlog programa dela skupščine v prihodnjem letu, ustanovili bodo občinski sklad za pospeševanje kmetijstva in razpravljali o začasnem financiranju v prvem tromesečju leta 1970. POPRAVEK v zadnji številki 'našega lista smo na črnomaljski strani objavili poročilo z občinske konference ZK v Crnonjlju ter poročilo z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta. V tiskarni so naša dva sestavka deloma pomešali, tako da zadnja dva odstavka, objavljena v članku o sindikatu, sodita h konferenci ZK. Bralce prosimo, da neljubo ‘ iskarsko zmešnjavo oprostijo. Zadnje dve leti Socialistična zveza v Semiču ni pokazala nobene dejavnosti, saj se v tem času še odbor ni se- Bojanci so pozimi nedostopni Vas, ki je oddaljena od vseh krajevnih središč v občini Črnomelj, ima slabe zveze že pri lepem vrem^u, pozimi pa je v hudem sn^u povsem odrezana od sveta. O tem so govorili na nedavni letni konferenci krajevne organizacije SZDL, ko so razpravljali o perspektivni ureditvi tega območja. Ljudje želijo, da bi v 'u 1970 uredili prostor bivše osnovne šole za vaško družbeno življenje, prav tako pa sta urejanja potrebna pokopališče in gozdna cesta od Bojan-cev do Tribuč. V letošnji zimski sezoni si vaščani želijo predavanja iz kmetijstva, zanima pa jih tudi narodna obramba. Nova konferenca ZK Včeraj, 24. decembra, ob 16. uri 5e bila v Črnomlju sklicana občinska konferenca Zveze komunistov. Dnevni red je predvideval izvolitev organov konference in obravnavo predloga resolucije za prvo konferenco ZKS. Poročilo sledi. stajal, ker se niso mogli zediniti, kdo bo kakšno funkcijo opravljal. Mrtvilo je prekinii nedavni posvet, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL, na katerem so ugotavljali, zakaj je do tega prišlo. Na posvetu in kasnejši krajevni konferenci članstva so kritizirali zlasti občane, ki so si ustvarili prijeten dom s precejšnjim udobjem in jih ni videti ne čutiti pri nobenih skupnih akcijah, kakor tudi ne pri delu v organizacijah in društvih. So sicer izjeme, a zelo redke. Semičani so izvolili novo vodstvo organizacije, v kateri je predsednik Jože Vidmar-Nace, podpredsednik Metod Plut, sekretar Leopold Marinček in blagajnik Edi Malnarič. Nakazali so vrsto nalog na področju kulture, narodne obrambe, kmetijstva ter obveščanja občanov in upajo, da bo v prihodnje več uspehov. LEKARNA ČRNOMELJ želi vsem občanom srečno in zdravo novo leto 1970! OBČINSKA SVETA ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ ĆRNOMEU IN METLIKA raspisuje NATEČAJ ZA ŽUPANČIČEVO NAGRADO ZA LETO 1970 Skupin«, ki žele sodelovati t natečaju, se lahko prijaviljo do 15. januarja 1970 pri Zavodu za kultumo-prosvetno dejavnost v Craomlju. Poeoji tekmovanja so navedeni t pravilnikih, ki jih prejmejo x ostalim gradivom vsa prosvetna dru.štva. šole in zainteresirani vodje skupin v Beli krajini. lO-ODSTOTNI POPUST! Do novega leta prodajamo vse tekstilno blago in konfekcijo z 10*odstotnim popustom. Vsem našim odjemalcem želimo srečno novo leto 1970! ČRNOMELJ Občinska skupščina Črnomelj OBČINSKA KONFERENCA SZDL — OBČINSKA KONFERENCA ZKS — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — OBČINSKI ODBOR ZZB NOV — OBČINSKI KOMITE ZMS Ob novem letu pošiljamo iskrene pozdrave vsem občanom z željo, da bi se še naprej prizadevali za napredek Bele krajine. SREČNO 1970! komam itl'tNS^UkWIG ^ •* ovedati, kaj in kje smejo modernizirati. Kdo pa naj to ljudem pove in razloži? Ker mesto še nima svojega arhitekta^urbanista in ker na žalost metliška občina ni vključena v območje nobenega spomeniškovarstvenega zavoda, bi bilo najbolje, če bi občinska skui>ščina imenovala posebno komisijo, ki naj bi nadzorovala obnove, predelave in gradnje v zaščitenih predelih mesta. V tej komisiji naj bi bili ljudje, ki imajo smisel za lepoto in stare vrednote in ki jim ni vseeno, če pokvarimo ali ohranimo to, kar so nam zapustili predniki. —ez la ob predloženem o&nutdcu 5-leitnega načrta za vlaganje investicij v gospodarstvo in negospodarstvo, ki zahteva 25 milijonov dinarjev sredstev, Osnutek je že na seji doživel prve spr^injevalne predOoge, popravljali pa ga bodo Se, ker bodo o njem raspravljali tudi občani po terenu. Večkirat so poudarili, da velikopoteznih akcij za modernizacijo podeželja m Metlike ne bo mogoče ures-ničdti brez sodelovanja občanov, delovnih kolektivov in občinske skupščine. Po razlagi direktorja Komunalnega za\x>da za socialno zavarovanje Zvoneta Šušteršiča so odborniki izglasovali 5,4-odstotno stopnjo osnovnega jwispevka za zdravstveno zavarovanje, namesto 5,2-odstotnega. Preostalih 0,2 odst. sredstev bodo namensko uporabili za dograditev bolnišnice v Novem mestu. Na seji so sprejeli še od-loik o začasnem financiranju proračunskih i>otreb v prvem tromesečju 1970, rešili p>a 50 tudi nekaj tekočih zadev. V zadrugi je plan presežen Do konca septembra letos je kmetijska zadruga Metlika ust\^rila za 4 milijone din celotnega dohodka, kar je 4 odstotke več, kot so planirali, v primerjavi z lanskim letom pa je letošnje poslovanje za 50 odstotkov boljše. Se lepši uspeh kaže zadruga pri sredstvih za sklade. V letošnjih 9 mesecih so imeli 2,680.000 din ostanka čistega dohodka, to pa je petkrat več kot v istem obdobju lani. Zadruga ima še veliko težav, vendar pa letošnje poslovanje ne razveseljuje samo kolektiva, ki bi rad dosegel še več, temveč tudi celotno občinsko gospodarstvo. Bo kmalu nova tržnica? Sodobno tržnico v Metliki ^ dolgo pogrešajo, računajo pa, da jo bodo gradili v ofcviru predlaganega 5-ietne-ga programa javnih del. Lokacija je že predvidena ob Cesti bratstva in enotnosti med Opalkovo in Hmjakovo hdšo. Objekt bi gradili v dveh etapah, in sdcer tako, da bi bila pod oesto japrta tržnica s potrebnimi sikladi-šči, zgaraj pa pokrit, a odprt prostor za prodajo pridelkov. Po oceni bi gradbena in obmiška dela veujala 1 milijon dinarjev, ) V letu 1970 več asfaltirania Na območju metliške občine so vse ceste I. in II. reda že asfaltirane, unajo pa še 25 kilometrov makadamskih cest, ki sodijo v oeste III. reda in so v zelo slabem stanju. V 5-lefcnem progframu ' javnih del je zapisano, da bodo v prihodi^lih letih te ceste modernizirali. Nagibolj nujen je asfalt na ce^ Metlika-Drašiči, dalje od Radoviče do Slakov, od Metlike do Rosalnic in od Podzemlja do Krasinca, Predvideno je, dr bodo te ceste dobile 5 m široko cestišče s 6 cm debelim asfaltnim slojem, vsa dela pa bi veljala okoli 6,800.000 din. Vpisali so posojilo Metliaca tovarna »Komet« je vpisala 10.000 din posojila za modernizacijo železnic. Tudi posamezniki, člani te delovne organizacije, niso zaostajali. Nekateri so vpl-.sali za 500 din posojila, drugi pa kar za 1000 ali 2000 din. Čeprav niso odvisni le Od prevoza s potniškimi in tovornim vlaki, so se delavci odločili, da bodo pomagali železničarjem. SPREHOD PO METLIKI ■ ZAVOD ZA KULTURNO-PRO-SVETNO DEJAVNOST v Cmomlju bo v letošnji zimski sezoni orga^ ziral adnrinistrativno-daktilograf-ski tečaj za administrativne delavce, ki £e nimajo zahtevane kv^-fikacije. Zainteresirani naj se javijo aavodu v Cmomlju. ■ ZADNJI TORKOV ŽIVILSKI SEJEM je bil v znamenju bližajočih se praznikov. Gospodinje so segale predvsem po perutnini, zlasti po puranih, čeprav je bilo tega razmeroma dosti, je šla pe-niUilna hitro v denar. Pure so prodajali od 50 do 60 din, purane 70 do 75 din, par piščancev pa po 35 dinarjev. Jajoa so bila po 90 do 100 par. ■ V PETEK, 19. DECEMBRA, so v Metliki pokopali 71-letnega koilarakega mojstra Franca Sujca. SuSec je svojo obrt opravljal čez pol stoletja, in čeprav Je izučil kolarstva pieoej fantov, je zdaj verjetno z njim v Metliki ta obrt izumrla. V mladih letih je Sužec • nastopal pri Sokolu, od 1919. leta pa je sodeloval pri metliSkih gasil. cih. Tudi vojne' tegobe niso mimo mimo njega: 1942. leta so mu Italijani ustrelili sina edinca. ■ NA NOVEM SEJMISCU OB SUdICI so v začetku decembra ra^anirali zemljo z buldožerjem. Komunalno podjetje je postavilo tuidi provizorno leseno barako za sejmilčno službo, nc^pravili pa bodo še ograde za živino in ves prostor ogradili z žično ograjo, napeto na betooske stebre. Sejmišče, na katerem bodo s tem opravljena šele začetna dela, bo sem preseljeno v začetku spomladi. ■ NAJ SE ZAPIŠEMO v to kroniko da je bila letos imnteoa dolgo zaželena regulacija potoka Suhorja, od priključka glavne mestne kanalizacije pa do klavnice. Suhor in odpadne vode tečejo zdaj po zaprtem kanalu. Tako je odstranjen neprijeten vonj, ki se je tod Siril v ^letnih mesecih, hkrati pa je mi^la tudi nevarnost pred okužbo. Za regulacijdca dela, ki so veljala 85.000 dinarjev, je razen občine prispevala- tudi Vodna skupnost Dolenjske. Zakaj slab učni I uspeh? Občinska skupščina je na zadnji seji obširno razpravljala o šolstvu. V sprejetih sklepih in priporočilih je med drugim naložila novomeški enoti Zavoda za šolstvo SRS, naj še v tem šolskem letu ugotovi vzroke slabega učnega uspeha v osnovnih in srednjih šolah. Dedek Mraz na Prevolah Suhokraj inski otroci se letos upravičeno veselijo dedka Mraza. Obiskal jih bo 28. decembra ob 14. uri. Bogat bo kot le kaj: otrokom bo pripeljal deset sani, ker ve, da se radi sankajo, in vsakemu otroku bo izročil zavojček. Učenci že dlje časa pripravljajo bogat kulturni program, da bi dedka Mraza pričakali kar najbolj slovesno. Otroci so iz srca hvaležni i>odjetju VODOVOD Novo mesto in kmetijski zadrugi Hinje, ki sta naložila dedku Mrazu darila v koš. Pričakujejo pa, da bo primaknila kaj tudi I. slovenska artiljerijska brigada, po kateri nosi šola ime, in da se jih bo spomnil morda še kdo drug. D. P. Pri PSONIRJU so proslavljali V nedeljo, 21. decembra, so zaposleni iz SGP Pionir imeli na Otočcu lepo in prijetno slovesnost, na kateri so se poslovili od petnajstih upokojencev. Ob tej priložnosti so tudi nagradili delavce, ki so v podjetju 10 in 20 let. Direktor podjetja Ivan Kočevar je spregovoril o razvoju podjetja in poudaril prispevek vseh slavljen^. cev za tako hiter in uspešen razvoj podjetja, ki ima svoja gradbišča po vsej Jugoslaviji. Dvajsetletnico praznujejo: Anica Filipčič, Evgen Panker, Milka Pungerčar, Marija Smolič^ Ernest Tonkovio; Franc Bartolj, Alojz Pavlič, Jože SenJčar, Jože Potokar in. Viktor Bauman. Hvala vojakom krvodajalcem Na dan JLA je predsednik občinskega odbora Rdečega križa Boris Savnik v vojašnici Milana Majcna v Bi^linu iaročil pismeno zahvalo vojakom in starešinam novomeške garrjizije za sodelovanje v letošnjih krvodajalskih akcijah, pripadniki JLA so priskočili na pomoč tedaj, kp je bilo š krvjo najibolj kriti&M>. Veselo silvestrovanje Kolekitdv avtoprevosoiiške-^ podjetja GORJANCI se je v soboto, 20, decembra, zbiral na Otočcu na svojem že tradicionalnem silvestrovanju. Ker se zaradi narave dela ne morejo sicer ni-koili seistati, je takšno srečanje toUl^ pomembnejše, scyf se v kolektivu qb tej priložnosti med seboj spoznajo in razvedrijo. 12 članom kolektiva sta za 10-let-no delo direktor Štefan Galič in predsednik DS Boris Galič podelila zapestne ure, voznikom, ki so z v02rili - FIAT prevozili 300.000 km brez okvar, pa po 1000 ddn nagrade. Zatem je Lojze Slak s svojo harmoniko in fanti s Praprotnega poskrbel za dobro razpoloženje. USTAVNO SODIŠČE O PRISPEVKU OD MESTNIH ZEMLJIŠČ Kaj je v tem odloku spornega? Odlok o prispevku od uporabe mestnih zemljišč ni protizakonit, pač pa je pomanjkljiv, zato mora občinska skupščina Novo mesto v 45 dneh v okviru svojih pristojnosti odpraviti pomanjkjivost Občan Vinko Matko iz Gotne vasi je naslovil na ustavno sodišče SRS vlogo za presojo ustavrfosti občinskega odloka o prispevku od uporabe mestnih zemljišč. V vlogi omenja, da so prebivalci okoliških vasi s tem odlokom v slabšem in podrejenem položaju, kar je protiustavno, in da občina ne more predpisovati prispevkov za nekaj, česar ni (komunalna opremljenost okoliških vasi je slaba), hkrati pa izraža dvom, da bi občina v okoliških vaseh kaj naredila, \in meni, da bi moral biti ta prispevek, če bi že ostal v veljavi, v okoliških vaseh vsaj za 50 odst. nižji kot v ožjem mestnem predelu. Komandant novomeške garnizije polkovnik JOŽE NAGODE se je na svečani akademiji v počastitev dneva JLA poslovil od petnajsitih starešin, ki zapuščajo aktivno službo v armadi. Komandant (na sliki) se je poslovil tudi od podpolkovnika JOŽETA LUŽARJA. (Foto: S. Dokl) Na ustavnem sodišču je bil 5. depembra letos obravnavan del 2. člena spornega odloka o prispevku od uporabe mestnih zemljišč. V tem delu govori 2. člen o zemljiščih, ki so izven ožjih gradbenih okolišev, so pa zajeta z urbanistični mali zazidalnimi načrti- Ta člen je zaradi dokaj ne- Itedek Mraz že prihaja v vas Otroci nestrpno štejejo dneve, ki jih še ločijo od novega leta, ko jih bo obiskal dedek Mraz in jih razveselil z darili Samo še nekaj dni manj/ta do novega leta. Radovedni malčki postopajo pred razsvetljenimi izložbami, pritiskajo radovedne noske ob šipe in ugibajo: »Ali mi bo dedek Mraz prinesel tako' igračo, kot je tale ... pisal sem mu za smučke... rad bi imel veliko, veliko sladkarij ...« Novorheške otroke, ki obiskujejo vrtec, bo obiskal dedek Mraz Lani so nekatera traj. Prinesel jim bo veliko igrač, ki jih bodo prav vsi veseli. Igračke bodo last vseh, vsi se bodo igrali z njimi. V vrtcu še ne vedo, kako bogato jih bo obt^ril dedek Mra^. Lani so-nekatera podjetja darovala za njihove Ustaške serije? v omarici filatelističnega društva na novorrie. ški pošti so razstavljene ustaške znamke. Razstavljenih je 9 vrst znamk. Izdala jih je fašistična NDH med zadnjo vojno, znamke pa popularizirajo hoj proti partizanom, u-staško vojsko in vojnega zločinca Anteja Paveliča^ na nekaterih pa so natiskana tudi usaška gesla. Pošta je zelo prometen kraj, zlasti zdaj pred no. voletnimi prazniki, te dni pa so na vrhu vsega praznovali tudi dan JLA. Znamka je majhna slika, slika pa je izrazno sredstvo. Ko gledaš te znamke,. naravnost bode v oči to, da so razstavljene samo ustaške. Odveč je razpravljati o tem, ali je storjeno to namerno ali nenamerno. Ce že gre za spodrsljaj, je milo rečeno tak spodrsljaj nedopusten in obsodbe vreden. Rane iz zadnje vojne še niso zaceljene in tudi v Novem mestu še živijo ljudje, ki so na svoji ko. ži čutili divjanje ustaških klavcev. Zato je najmanj, kar pričakujemo, to, da bo razstavljalec te znamke takoj umal^nil iz omarice in da se kaj takšnega ne bo več ponovilo! varovance nekaj denarja, letos pa slabo kaže . Dedek Mraz bo presenečen, ker so otroci pripravili nekaj lutkovnih igric, s katerimi bodo razveselili tudi šolske otroke. Na iwvomeškl osnovni šoli bo dedek Mraz najprej razveselil najmlajše. Učenci 1. in 2. razrj^a bodo gledali pravljično igro, potem pa bpdo dobili darila. Učenci višjih razredov bodo imeli razred- Prvi baletni nastop Učenci baletne šole pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost bodo imeli svoj prvi javni nastop jutri, ko bodo v vlogi Snežink, Škratov in Zvezdic plesali na odru v Domu kulture pred prihodom dedka Mraza. S plesom, ki so se ga naučili pri baletni kore-petitorki Milici Buh, bodo nastopili še pojutrišnjem in v nedeljo. ne slovesnosti, na katerih se bodo medsebojno obdarovali. Osmošolci so se odločili za novoletni ples v šolski telovadnici. V šmihelski osnovni šoli bo . novoletna slovesnost nekoliko okmjer^v-ker je gripa p>o-šteno zdesetkala učence in učitelje. Imeli bodo le obdaritev. Otroke, ki obiskujejo šolo v Lazah, bo tudi letos obdarovalo podjetje »2ito«, ki je pokrovitelj, šole. • Največ otrok bodo z novoletnimi darili razveselili starši. V delovnih organizacijah so za obdaritev otrok prispevali denar, darila pa skoraj povsod izbirajo starši sami. V novomeškem Domu kulture si bodo otroci lahko ogledali. filme o Tarzanu, za šolske otroke iz drugih šol bodo predvajali film iz živalskega sveta. 26., 27. in 28. decembra ob 17. uri pa bo prišel med. otroke v spremstvu snežink in živali dedek Mraz. jasne zakonodaje, kiAireja to področje (nejasno je, kaj je to mestno zemljišče), verjetno pomanjkljiv toliko, da v njem ni določbe o komunalni opremljenosti ter določbe o tem, kaj se šteje po tem odloku za komunalno opremljeno zemljišče. Zato je bilo občinski skupščini naloženo, paj v 45 dneh v svoji pristojnosti odpravi to pomanjkljivost. . To pomeni, da bo občinska skupščina v obravnavi 2. člena morala dodati odločbo, morajo biti zemljišča, ki lena morala dodati odločbo, da žijo v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazic^l-nim načrtom, komunalno tako opremljena, da je omogočena , postopna stanovanjska in druga gradnja. Za kortiu-: nalno opremljena se bodo torej štela zemljišča, ki imajo dovozno pot, elektriko ih vodo. Glede drugih priportib tov. Matka smo na občinski skupščini zvedeli: smisel odloka je v tem, da ustvarja trajno osnovo za komunalno urejanje mest in naselij mestnega značaja v občini. To je bilo pojasnjeno na zborih občanov, ko je bil predlog odloka v javni razpravi. Novo mesto bo kmalu komunalno urejeno in predlog za razširitev mestnega območja že zajema vasi, ki niso zajete v sedanjem odloku o prispevku od uporabe mestnih zemljišč. Prispevek je solidarnosten in poudariti velja, da bi kaj kmalu zadoščal za »pozlatitev« ožjega Novega mesta. Dokaz, da ni namenjen samo urejanju središča, so letošnji posegi za ureditev Šmihela, Bršlina in Žabje vasi, kjer je bila porabljena večina denarja. V mestnem središču pa so bile z denarjem od prispevka doslej urejene samo Ulica talcev ter Prešernov trg s Sokolsko in škrabčevo ulico. 2e. iz povedanega je razvidno, da se do sedaj zbrani prispevek od uporabe mestnih zemljišč uporablja pretežno za komunalno urejanje obrobnih predelov mesta in za zahtevnejše posege tam, kjer se bo odvijala stanovanjska gradnja v prihodnosti. M. J. Akademija in sprejem ob dnevtf JLA 20. decembra zvečer je bila v domu JLA slavnostna akademija v počastitev JLA. Med prireditvijo se je ko-^ mandant novomšeke garnizije v imenu aktivnih pripadnikov JLA poslovil od petnajstih sarešin, ki so šli v pokoj. Ob tej priložnosti se jim je zahvalil * za njihovo Podhod za pešce še letos Lastnika hiš št. 1 in 3 na Cesti komandanta Staneta sta se 19. decembra zg:lasHa pri pristojnem oirganu ObS in sklendla pogodbo o prepustitvi potrebnih delov obeh hiš 2sa izgradnjo podhoda za pešce. Njuno pohvale vredno razumevanje za potrebe mesta bo omogočilo, da bo SGP PIONIR lahko že v marcu 1970 začelo urejati podhod in da bo ta urejen v pnrem polletju 1970. Vseliudska obramba Obrambne priprave so segle, odkar je bil sprejet novi zakon o narodni obrambi, že do slednje vasi In delovne organizacije. Zlasti se bo treba zavzeti za gradnjo zaklonišč, pa tudi več vaj enot civilne zaščite bo potrebnih. Preden bomo v občini res pripravljeni na vseljudsko obrambo, bo treba nameniti. za to še veliko denarja. dolgoletno delo v vrstah armade ter ^ih ptovabil še k nadaljnjemu so^lovanju. Izročil jim je tudi priznanje in nagrade. Kultuimi program so pripravili učenci in dijaki novomeških šol; pel je pevski zbor Dušana Jereba, recitirala pa sta dramska igralca iz Ljubljane Majda Potokarjeva in Janez Rohaček. V razgibanem programu so sodelovale tudi telovadke TVD Partizan in vojaki z. odlomkom Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. V nedeljo, 21. decembra dopoldne, sta komandant gamiiaije in predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar pripravila sprejem za oficirje JLA ter javne in kulturne delavce iz občine Novo mesto. V počastitev praznika JLA je bilo tudi več zanimivih športnih srečanij v Novem mestu in BrSlinu. Sd Letos še nobenega sestanka Podobno kot v drugih krajih tudi v Prečni zbirajo samoprispevek občanov. Nihče pa ljudem ne pojasni, koliko denarja je krajevna skupnost na ta način že dobila, kaj se bo delalo in podobno. Novoizvoljeni svet krajevne skupnosti se namreč še zdaj ni sestal, da bi o tem razpravljal. KO SE POSLAVLJA STARO LETO... Kdo bo koga z znižanjem? Med trgovci se je razbesnel novoletni konkurenčni boj v znižanjih (Končno!) NOVOTEHNA je Objavila, da nudi kupcem' pralnih . strojev GORENJE PS 653 izjemen novoletni popust. V času' od' 10. do 31. decembra lahko kupijo ta pralni stroj, 'Če ga plačajo v gotovini, za . 300 din ceneje, če ga ku. ■pijo na kredit, pa za 200 din ceneje. MĆVOTEHNA . nudi ie dni v svojih pr<> ■ dajalnah tudi veliKO blaga z manjšimi napakarni po 'znižanih cenah. S tem je bila dana prva spodbuda za novoletna znižanja in popuste. V občini imamo več trgovskih podjetij, več pa jih prav gotovo zaradi konkurence. Pri lijERCA-TORJU so opazili NOVO-TEHNINO pobudo. Kon. kurence ne moreš pustiti kar tako mimo, zato so sklenili: »Ce lahko oni delajo brez zasluika, lah- ko tudi mi! Samo gda, .kšeft’-« Objava v bi blagovnice~,-iiH^e^ ^ dh nudijo kupcem pri gotovinskem , , nakupu vseh pralnih^ strojev'^enamke GorenjeiJOO din izjemne, ga novoletnega popuštci, kupcejp. na kreHit pa 200 din takšnega popusta.- Ra-. ..zen tega nudiJo^S-odstot-‘ni novoletni popnšt vsem kupcem inozemskih pralnih strojev, štedilnikov, peči, 'štvalviih str'q^ev' in hladilnikov.: V trgovini se je torej na zelo viden način začel - konkurenčni boj. Pri tem ni vprašanja, kdo bo koga uničil s tekmovanjem v znižanjih. Potrošniki so veseli tega, da bodo lahko kupovali ceneje in da jim , po takšnih nakupih ne bo treba v Ljubljano. Zato so trgovcem tokrat iskreno hvaležni! ■ obvest;l9 LEKARNA NOVO MESTO obvešča zdravstvene zavode in prebivalstvo, da bo LETNI POPIS BLAGA po naslednjem razporedu: lekarna Novo mesto: 27. in 28.12.1969 lekarniška postaja Dolenjske Toplice: 30. 12. 1969. V navedenem času bosta Lekarna in njena enota zaprti. Zdravila se bodo izdajala samo na nujne recepte. NOVOMEŠKA KOMUNiT NA OSNOVNI ŠOLI »MILKE ŠOBAR-NATAŠE« SO ponosni na novo ime šole Jože Borštnar, Natašin soborec, je pionirjem priporočil, naj posnemajo v ljubezni do domovine junakinjo, po kateri nosi ime njihova šola Smihelska osnovna šola nosi novo ime. Podružnična šola je tudi v Lazah, prav v teh krajih pa se je rodila Milka Šobar-Nataša — narodni h&-roj. Zrasla je iz skromnega dekliča v jimakinjo, na katero so še danes ponosni njeni soborci, njeni znanci in domači. Zato ni čudno, da so tudi pionirji ponosni na ime, ki ga odslej nosi njihova šola. Prisrčne slovesnosti, ki je bila v soboto, 20- decembra, na spominski dan, ko je bila Milka Sobar — Nataša imenovana za narodn^a heroja, so se iideležili tudi njeni svojci ter komisar njene čete in njen soborec Jože Borštnar. Pionirji so presenetili navzoče s prisrčnim in pestrim kultvunim programom. O junakinji, po kateri nosi poslej ime njihova šola, pa jim je govoril njen soborec Jože Borštnar. Povedal jim je, da je partizanko Natašo prvič srečal na Mimi gori v četi II. belokranjskega odreda. Takrat je bila še mlado, nasmejano dekle. Brhki deklič, ki je zrasrf v težkih razmerah, nikoli ni poznal strahu- Vedno je partizanka Nataša jurišala na Čelu svoje čete, dokler je ni 17, avgusta 1943 zadela pri Sv. Križiu nad Litijo mina. Borci so jo ce- Komite o nalogah organizacij Jutri popoldne bo komite občinske konference ZK -razpravljal o sklepih prve seje konference in o nalogah organizacij ZK. nili, spoštovali in bili ponos-ni nanjo. Zato se je Jože Borštnar zahvalil vodstvu šole v imenu republiškega odbora ZZB in v imenu borcev Cankarjeve brigade, ker so se odločili prav po njej poimenovati šolo. Pionirji so nesli na Natašin grob v Rožnem dolu venec, njeni sestri pa so podarili Natašino sliko in cvetje. PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Stvarna zavzetost za človeka Razpravljali so o stališčih občnega zbora iii'o programskih nalogah sindikata, ki se vedno bolj usmerja k skrbi za človeka Na prvi seji novega plenuma občinskega sindikalnega sveta 18. decembra popoldne so razpravljala o stališčih občnega zbora ObSS in o stališčih sindikata do nadaljnjega razvoja skozi resolucijo skup-. ščine SRS, o okvirih ekonomske politike ter politiki zbiranja in uporabe sredstev za splošno potrošnjo 'v letu 1970. Kot že nekaj let nazaj so tudi tokrat v razpravi tehtali vrednost stališč glede na potrebe delovnega človeka in skušali ugotovita, kakšne posledice bo imela zanj sprejeta usmeritev. K stališčem občnega zbora predstavljajo stališča osnovo je bilo več pripomb. Prlaot- za večleitno delovanje sindi-ni so se strinjali s tem, da kata. Razumljivo je, da bo zatorej treba sprejete programje osnove dopolnjevati. Ker so v enaki meri namenjene članstvu, 09n;axMtD in organizacijam, so menili, da ne bi škodovalo, ko bi v njih zajeli tudi stvarne predloge posameznikov iz razprav na občnem zboru. StaiiSča, ki so jih posamezniki posredovali v razpravah, so stališča članov iz njihovih organizacij, zato bi bila to n^fboljša «pod-. buda za aktivniB^Se delo o? ganizadj. Zavzeli so se tudi za to, d& bi v stališčih upoštevali predlog iz razprave o starejših delavcih. Sindikat naj /pliva, da bodo delovne organizacije ob prilagajanju notranjih predpisov XV. amandmaju sprejele določilo o osebnih dohodkih starejših delavcev, ki so pred upokojitvijo. V razpravi o okvirih eko- Prisrčne slovesnosti ob poimenovanju šmihelske osnovne šole po narodnem heroju Milki Šobar — Nataši se je udeležil tudi njen soborec Jože Borštnar, ki je zbranim pionirjem pripovedoval o partizanki Nataši. (Foto M.Padovan) Presenečenja za novo leto V nekaterih novomeških trgovinah nudijo novoletni popust - V »Novi modi« bo kupcem stregla Saša Zajc, lepotica Evrgpe V novomeških trgovinah imajo zadnje dni polne roke dela. Zanimalo nas je, kako so trgovci poskrbeli za izbiro pred novoletnimi prazniki in kakšna presenečenja so pripravili- Tole so nam povedali: RU2A ZUPANC, Mladinska knjiga: »Naše kupce smo presenetili z bogato izbiro najrazličnejšega spominkarskega ~ blaga. Najmlajšim so namenjene igračke na pogon, uvožene iz Japonske. Cene igračk so znižane celo za 40 odstotkov. Kupci lahko kupijo pri nas tudi praktična darila iz ro-ževine, uvožena iz Vzhodne Nemčije. Letos imamo prvič na zalogi bogato izbiro kristalnih okraskov za novoletna drevesca, ki so uvoženi iz Sovjetske zvecze.« FRANC RODIČ, Novotehna: »Tisti, ki so nameravali kupiti gospodinjske stroje, so prav storili, če so z nakupom počakali. Naša trgovina daje popust na pralne stroje Gorenje, tip 653, in sicer za gotovino v višini 300 din, na kredit pa 200 din. Pred novim letom bcmio znižali tudi cene nekaterim gospodinjskim strojčkom, nižje pa bodo tudi crae posode. Zadnje dni imamo polne roke dela. čeprav nekateri trdijo, da je promet slabši kot lani, pri nas ta trditev ne drži.« PETER LUZAR, »Mercator«: »Vsako leto smo dajali popust za nakup nekaterih gospodinjskih strojev, zato tudi letos nismo razočarali kupcev. Elektroindustrija Niš je dala popuste za določeno vrsto televizorjev v višini 25 odstotkov, pri nas pa velja novoletni popust 5 odstotkov za nakup vseh uvoženih in domačih pralnih strojev. Štedilnikov, peči, hladilnikov in šivalnih strojev- Zdi se mi, da je v naši trgovini nekoliko manj kupcev, kot jih je bilo lani ob istem času.« MARIJA PATERNOSTER. »Dolenjka« — Okras: »Pri nas nimamo novoletnih popustov. Cene so zmerne. Ker smo imeli bogato zalogo, se cene ur, zlata in kristala v naši trgovini Se niso dvignile, zato kupci radi kupujejo pri nas. Zadnje dni prodamo zelo veliko kristala in zlata. Videti je, da nekateri kupci ne sprašujejo za cene, kupijo, če jim je ladelek všeč. Imamo pestro Izbiro. Se vedno prodamo tudi veliko umetnega cvetja. Okusi so različni. Kupci kar naprej sprašujejo po njem.« LOJZE GOIX)B, Nova moda: »Naše novoletno presenečenje je Saša Zajc, lepotica Evrope, ki bo prodajala v naši trgovini in pomerjala nekatere modele v petek, 26., in soboto, 27. decembra. Nameravali smo organizirati modno revijo, pa smo spoznali, da imamo premalo prostora. Se pred novim letom bomo imeli razprodajo nekaterih izdelkov, ker bi s^ radi znebili prevelikih zalog. Tako bodo prišli na račun tudi tisti kupci, ki nimajo globokega žepa.« M. PADOVAN Kdo naj daje denar? v izobraževalni dejavnosti Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto je še vedno nerešeno sofinanciranje posameznih dejavnosti. Predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto, organizacijske enote Zavoda za šolsko SRS in sveta za prosveto in kulturo občinske skupščine Novo mesto bodo zato proučili to vprašanje in predlagali rešitve. Cesta je obnovljena Po nekajletnih razpravah se je svet bruaiiške krajev- skupnosti v minulem mesecu omočil za obnovo ceste Brusnice — Leskovec — Suhadol. Odkupili so del kam-iK>loma v Leskovcu, šest delavcev je nepretrgoma štirinajst dni delalo na cesti, vozniki z vprežno živino pa so vozili material. Cesta Je zdaj obnovljmia, opravljena dela, so vredna okoli 7 tisoč din. Spomladi bodo cestišče še utrdili. Upokojenci so dolžni . . . Novo leto je pred vrati in međ upcđcojenci je mnogo takšnih, ki še niso poravnali članarine, čeprav Je zelo nizka. Društvo zato vabi vse zaostankarje, naj svojo dolžnost izpolnijo Se pred novim letom, najpozneje pa vsaj v januarju in februarju prihodnje leto. To velja tudi za vse druge obveznosti, ki jih ima morda kak član do svojega društva. HOTEL METROPOL NOVO MESTO čestita svojim gostom za novo leto 1970! nomske politike tn razvoja družbenih dejavnosti je bilo največ govora o tem, kako bo povečanje prispevkov vplivalo na gospodarstvo in kako na zaposlene neposredno. Povedano je bilo, da se je sindikat v skupščini socialnega zavarovanja zavzemal za takšno povečanje neposrednih plačil zavarovancev, ki ne bi prizadelo bolnikov. 2al mu je to uspelo samo deloma, ker je tehnično nemogoče obračunavati neposredne prispevke uporabnikov storitev upoštevaje njihovo socialno zmožnost. Predstavniki sindikata so na skupščini socialnega zavarovanja podprli predlog za 0,2 odst. povečanje osnovnega prispevka, ki je namenjeno za dograditev novomeške bolnišnice. Zdravstveni dom Novo .mesto naj pripravi program razvoja, v katerem 1xj-do upoštevj«ie dejanske ,pOr trebe, gospodarnost, pa tudi stvarni predlogi gospodarstva. Seja občinske skupščine Na včerajšnji seji je občinska skupščina sprejela odloke o spremembah proračuna za leto 1969, o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov in odloka o prispevkih za uporabo mestnih zemljišč, dala je soglasje skupščini socialnega zavarovanja o stopnjah prispevkov in rešila več upravnopravnih ter premoženjskopravnih zadev. O seji bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Bogdan Osolnik o zunanji politiki 23. decembra popoldne je Bogdan Osolnik kot poi^la- I nec zvezne skpščine in predsednik odbora za zunanjo politiko pri družbeno-poiitič-nem zboiru zvezne skupščine predaval občinskemu politič-remu aktivu o jugoslovanski zunanji politiki in o najpo-memlmejših političnih dogodkih v zadnjem obdobju. Premalo stanovanj za učitelpe v - osnovnih in podružničnih šolah v občini primanjkuje stanovanj za učitelje. To je nemalokrat vzrok, da se učitelji težko odzovejo razpisu za prosta mesta na takšnih šolah. Vse šole odvajajo 4-odst. prispevek za stimovanjsko izgradnjo, ki se zbira v skladu skupne porabe samo za gradnjo stanovanj. V posamičnih, zlasti manjših šolah se bo ta denar zbiral zelo dolgo, preden bo zadoščal za gradnjo enega samega stanovanja. Zato je občinska skupščina na zadnji seji priporočila, naj šole ta denar združujejo. Preteldi tedm so v novomešlcl porodnišnici rodile; An» Rajer iz Trebnja — Jožeta, Marija Colar Iz Ajdovščine — Mitja, Justi Smolič iz P(»iikev — Janeza, Hedvika KeSe iz Brestanice — Aleksandra, Jožefa Novak iz Dovškega — Suzano, Ana Prhne iz Črnomlja — Andrejo in Tatjano, Lidija Ljubi iz Miihabea-ja — Gr^orja, Rozika Mastikosa iz Krškega — deklico, Jožica Škufca iz Petan — de6ka, Amalija Klobu&ir iz Uršoib sel — dečka, Marija Jarc iz Velikega Lipovca — dečka, Nada Predovič iz Metlike — deklico. Jožica Klukcj iz Vrhka — dečka, Marija Nose iz Obika — deklico, Tončka Jurejev-člč iz Adle^čev — 2 deklici, Martina Ilsr iz Potovrha — deklico, Marija Blažič iz 2dinje vasi ■— dečka in Alojzija Miketič iz Loke — Andrejo. — Ce^itamo! NovomcšJa kronika ■ DEDEK MRAZ bo piriiel 26. 27. in 28. decembra ob 17. uri popoldne v novomeški Dom kulture v spremstvu snežink in medvedov. Obdaroval bo otroke, če bodo starši nekaj ur prej oddali darila zanje. Otrokom so namenjeni tudi filmi o Tarzanu, za učence iz dru- Icrajev pa bodo predvajali film Iz pravljičiiega sveta; »živeti svobodno«. ■ NOVOLETNO SREČANJE novomeških in krškiti gojencev dijaških domov Je napovedano za soboto, 27. decembra. Vodstvo doma »Majde Sile« se je odločilo za kaj p^ebno tekmovanje. Ob novoletni jelki bodo nagradili tiste, ki so se odlikovali po učnem uspe-bu, vedenju, po najlepše urejeni sobi in pod. Novoletna prireditev bo zbližala tudi gojence obeh d(»nov. ■ TESNE STIKE goji Ekonomska srednja šola z društvom knjigovodij. prek njih pa tudi z delovnimi organizacijami. Z društvom knjigovodij sodeluje pri organizaciji ekskurzij in seminarjev, predvsem pri organizaciji počitniške prakse. Na obvezno počitniško prakso pošiljajo učence 2. in 3. razreda. ■ KMETUSKA SOLA Grm dobiva v zadnjih letih vedno več prošenj in zahtev za odpirahje zunanjih oddelkov poklicne šole za kmetovalce, in to tudi od drugih občin. Sola je pripravljena organizirati take oblike izobraževanja. Pred kratkim se je Sola preimenovala v Kmetijski izobraževalni center. ■ NA TRGU so bile cene take: solata 5, grozdje 4.5, mandarine 6,5, limone 6,5, pomaranče 5, ohrovt 4, cvetača 6, špinača 8 in fižol 4 din za kg. Jajca so bila po 1 d^. V ponedeljek so šle posebno dobiro v denar majhne smrekice, namenjene za novoletno jelko. Njihova cene se Je gibala od 8 din navzgor. ■ RCH>ILE SO: Nežka Metelko z Mestnih ixjiv 11, Tomislava Aba-zovič iz Me^adh njiv 12 — Vesno, Jožica Majcen, Nad mlini 42 — Vojka, Danica Valant iz Skalicki-Jeve 2 — Sonjo. — Cestitamol ■ BREZ raiMERNIH DELAVNIC Je Mski center za kovinarsko stroko. Sedenji prostori v kletnih prostorih ne ustrezajo niti higiensko-SKlravstvenim niti var-stveoo-tehničnim predpisom. Premajhni 90 in za midaljne opremljanj« neprimerni. Šolski center Je predlagal, naj bi občinska skupščina pomagala doseči soglasje z Avto-nvoto društvom ' za odkup zemljišča na bivšem smetišču in n«J bi podpisala tudi Jamstvo za najem posojila n gra^Jo novih šolskih d^vnic. Občinska skupščina naj bi priporočila gospodarskim organizacijam, naj nudijo pri tem finančno in materialno pomoč. SREČNO, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA POLNO NOVO LETO 1970 želi vsem svojim članom PODRUŽNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV NOVO MESTO Ena gospa je rekla, da Je novomeški Glavni trg krasiro razsvetljen z neonskimi napisi. Druga pa Je fekla, da to ni res, ker ti napisi malo bolj požmrkujejo adaj pred novoletnimi prazniki, svetijo pa samo nekaj dni po tem, ko so novi. Nato jih vsi lastniki pozabijo Ln bi bilo boljše, ko jih ^loh ne bi bilo. Ko gre človek zvečer skozi mesto, bi ic posa-meonih črk, ki svetijo t napteih, kar Utro zložil sodobno pesem .. ZAHVALA Po dolgi in mučni boleml nas je MpiLsiil hm dragi mo«, oče. stari oče, brat in stric FRANC ZALETELI IZ ZAGORICE PRI DOBRNIČU Iskreno se zaiivaljujomo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam nudili kakršnokoli pomoč v teli težkili diwh. Zahvaljujemo se predsedniku ZVVI Dobrnič tov. Grandovcu za poslovilne besede in cvetje ter dr. Kocutarju za zdravniško pomoč. žalujoči: žena Minka, hčerka Angelca z možem, sin Leon z ženo. vnuki Mira, Boris, Janez, Jožica in drugo sorodstvo Hcrmclika J ZAHVALA Ob prezgodnji smrti dragega sina in brata STANETA BIZJAKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom Mrzle Luže in Iglenika za nesebično pomoč .n sočustvovanje; gasilskim društvom in kolektivu 2. c razreda gimnazije Novo mesto za spremstvo na zadnji poti; gosi>odu dekanu za obisk v bolnišnici, obredne slovesnosti in poslovilno pridigo ter tovarišu Klemenčiču za tople besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto, ki se je vsstrajno borilo za pokojnikovo življenje. Žalujoči: oče Ludvik, mati Marija,, brat Jože ter sestri Marija in Milka. OPEKARNA- ZALOG NOVO MESTO Priporočamo naše izdelke in želimo srečno novo leto 1970! HOTEl GRAD OTOČEC za novo leto obiščite naše lokale: HOTEL • MOTEL • R€STAVRACIJO • BIFE DELIKATESO in RIBJO RESTAVRACIJO v Novem mestu Gostom želimo srečno novo leto 1970! V NCIVEUjETNI [AZNIČNI PRAZNI REVkll 14 DNEVNI RTirPRQ6RAM »LBciZm SMKft M»WINETOaiN ^ »ĐbĐ SmTTERHANB PBVESAN GBSE6 BAR7NI PĐP KSLEĐAR Z REkliTNIMI DATUMI mSiH PEVGEV IN aMETNIKBV SAMO B DIN MiiiHiiiNiiiiimiiiiMHHniiiiiiminiiiiiiiinMiimiii^^ KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeSki tr.ater Jurij. ' - j »Peter jo je spravil na morišče, zdaj pa hita, da ! se bo naslajal ob njenem trpljenju,« je re^a Marija in se postrani ozrla za plahutajočo kutOi Katka je potegnila prijateljico v kočo iti zaprla ter zapahnila vrata. Zagrnila je vsa okna, sedla na klop pri peči in si z obem rokama zatisnila ušesa. > Marija je sedla pia^leg nje.'Zunaj je naraščal hrup. i>0 moj Bc^- Tu je strašno! Zakaj so oče kupila kočo ob tej nesrečni cesti!« Zimaj divje kričanje, topot konjskih kopit, vmes pošastna udarci velikega bobna. Marija je vstala s klopi. Njene velike oči so bile z grozo uprte v zagrnjeno okno. »Ne, ne. Ne smeš je iti gledat! 2ia6arala bi te s pogledom!« Marija se je zrušila na klop m si zakrila o;braz z rokami. »Uboga, uboga žena!« je šepetala. V duhu jo je videla, kako je še'pred nekaj tedni stala v prodajalni vsa dpbrovoljna, rdečelična in stregla ljudem in pomagala možu in tekala vnies v sosedno sobo, kjer so se igrali njeni 'otročiči. »To je kri lady Eleono* re,« je rekla starka s tihim, skrivnostnim glasom »katero je prav na tem mestu umoj^ njen mož Simon de Canterville...!« »Odtrgaj ji tQ od plače kot za razbite stvari,« “ je'odgovoril poslanik, »pa bo hitro nehala omedlevati.« ' , In res, starka se je že po nekaj trenutkih osvestila. Pila je sicer neznansko in kar neumlji-vo razburjena in je resno svarila gospoda Otisa, naj bo previden, kajti hišo lahko obišče huda nezgoda. »Gospod, na lastne oči sem videla take stvari,« je rekla, »da so spričo njih slehernemu kristjanu vstali lasje. In včasih vso noč ne zatisnem očesa, take grozote se dogajajo.« Gospod Otis in njegova soproga sta z vso zgovornostjo zatrdila tej pošteni duši, da se ne bojita strahov in stara gospo- ■“ vi«'’'' -s Vw v.^f.s dinja je odkrevljala v svojo čumnato. Prej pa je še poprosila Boga, naj blagoslovi njenega novega gospodarja in si tudi zagotovila povišanje plače. Drugo poglavje Vso noč je besnel vihar, vendar se ni zgodilo ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Toda ko so zjutraj prišli Otisovi v knjižnico k zajtrku, so spet zagledali na tleh pošastno krvavo liso. »Mislim, da neprekosljivi čistilec ni kriv,« je rekel Washington, »saj sem ga preizkusil na vseh mogočih madežih. Kaže, da ima pri tem res prste to grajsko straši-' lo.« Zdrgnil je madež vdrugič, toda prihodnje jutro so ga spet zagle-gali. In pojavil je se tudi tretjo jutro, čeprav je gospod Otis zvečer sam zaklenil knjižnico in vzel ključ s seboj. Vsa stvar je začela družino izredno zanimati. Gospod Otis je že pomislil, če ni eksistenco strašil zavračal preveč dogmatično, gospa Otisova je premišljala, ali se ne bi vpisala v spiritistično društvo, Wa-shington pa je nemudoma napisal dolgo pismo firmi Myers & Podmore o tem »Kako dolgotrajni so krvavi madeži, če izvirajo iz zločina«. Prihodnjo noč pa so bili enkrat za vselej razpršeni vsi dvomi o stvarni eksistenci duhov. Dan je bil topel in sončen, v večernem hladu pa je vsa družina šla na sprehod. Domov so se vrnili že ob devetih in si privoščili lahko večerjo. Pogovor se niti malo ni sukal okrog duhov, zatorej ni bilo prav nobene osnove, da bi za te stvari postali dovzetni, kot se tako rado zgodi prfed kakimi psihičnimi pojavi. Govorili so, kot sem kasneje zvedel od gospoda Otisa, zgolj o stvareh, ki so značilne za pogovor kulturnih Američanov višjih slojev, na primer o tem, kako nepopisno prekaša gospodična Panny Davenportova kot igralka Saro Bemhard; kako težko dobiš mlado kokoš, ajdovo kašo in polento celo v najboljših angleških hišah; kako pomemben je Boston za razvoj DuSe sveta; kako koristne na potovanju z vlakom so ameriške nalepnice na kovčkih in kako prijeten je nju-jorški akcent v primeri z zateglo izgovorjavo Londončanov, črhnili niso o čem nadnaravnem in niti najmanjše omembe ni bilo o siru Simonu de Canterville. PRIH0D10VE8A LETA V KAMENI DOBI Ivica Djukic v nekem muzeju stoji velikanska kamena plošča z vrezanimi znaki. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za zapis o nekem pričakovanju novega leta v kameni dobi. Tako vsaj pravijo in ker so strokovnjaki, jim pravzaprav lahko verjamemo. Pa poglejmo, kako so ljudje slavili takrat... Za mesto praznovanja je bila izbrana največja pečina, v katero je bilo mogoče spraviti več kot sto povabljencev. Bila je posebno urejena za to priložnost, največja atrakcija pa je bila novoletna jeUca, ki je segala do stropa in je bila okrašena s sovražnikovimi glavami. Na improviziranem odru je igrala majhna zasedba, ^tere člaini so si do golega obrili glave, da bi izzvali pravo senzacijo. Uspelo jim je, da so angažirali tudi nekega tuj& ga ^vca. Ta zvezda je bil neki pavijan, ki prav ta večer ni bil kdove kaj razpoložen in so ga neprestano morali vleči za rep, da bi zatulil v kamniti mikrofon. Ob prvem mraku so se začeli zbirati povabljenci. Moški so morali nositi težka kamnita vabila, zato niso mogli vleči za lase svojih žena. Te so bile prav posebno navdušene, saj se jim je posrečilo, da so ohranile veličastne frizure, ki so jih s pomo& jo ribjih kosti spletale že od poldneva. Toda nekaj drugega je ujezilo ženski spol. Večina povabljenih žena je imela običajne večerne obleke iz medvedjega krzna. Ko pa sta prišli dve ženski, oblečeni v obleki, sešiti iz kož progastega tigra, jih je obšla zavist in toliko da se niso spričkale z možmi, ki so se izkazali kot slabi lovci. Vzdušje je bilo vse boy prisrčno in veselo. Veliko jih je plesalo in ker jim tuljenje uvoženega pevca ni bilo posebno všeč, so nekateri predla* gali, da bi ga pojedli za poobedek. Vendar se je revež rešil na vrh jelke, koder je začel snemati lobanj^ in jih metati na razpoloženo družbo. Vse bi bilo še naprej v najlepšem redu, ko bi na* enkrat ne vzkliknil Gra-nitnik: »Ljudje, pogasite b^Ije! Polnoč je!« Nekateri so že začeli izvrševati njegovo zapoved, ko je bilo slišati iudi bolj trezne glasove: »Nehajte! Ne gasite ognja! Veste, da ga potem ne bomo mogli več prižgati!« Bilo je tudi nekaj razbitih glav, a se je vse dobro končalo. Pozneje so ljudje govorili, da še nikoli prej niso tako imenitno dočakali novega leta. “g m. — Mama, pridi, neki človek bi rad govoril z glavo družine!... v zameystvo (/ 0 5. - Če na kratko povzamemo! Paradižnikov^ sta svoj prehod čez državno mejo plačala z enim Izgubljenim čevljem, dvema strganima najlonkama In s sedmimi dolarji. Tri je požrla koza. dva odnesla šoja, dva pa sta padla v kra-ško vrtačo. No, nista bila naša Paradižnika taka, da bi ju strla prva ovira! Od meje pa do belega mesta ob morju, kamor sta bila namenjena, je bila dovolj dolga pot, da se jima je veselje do življenja v celoti povrnilo. V mesto sta vkorakala sijoča in polna podjetnosti. Parkirala sta ob glavni cesti. Paradižnik je zavil v prisrčno »oštarijico«, Paradižnica pa je izginila v veličastni veleblagovnici KUPIM. Vsak po svoje sta se hotela seznaniti s tujimi šegami in navadami. Paradižnik je bil solidno postrežen, Para- dižnica pa si je stregla sama. Vtaknila je glavo v kupe nogavic, modrcev, konibinež, jopic, kril, cunj in cunjic in pozabila na ves svet. NI minila ura in prtljažnik avtomobila, poln dragocenega tovora, se ni dal več zapreti! Ko je Paradižnik skozi okno gostilnice zaznal katastrofo, ni bilo več pomoči! Družinska blagajna je bila prazna, ne dolarja, ne lire In ne dinarja ni bilo več v njej! Prav v slehernem človeku tli kakšna skrita u-metniška žilica. R^i-mo; igralska. Tudi jaz sem sanjal o tem, kako čudovito bi igral Cyrana de Bergeraca in kralja Leara, toda to so bile samo želje. Saj nimam niti talenta niti igralske akademije. A do neke mere sem vendarle uresničil svoje igralske iluzije. Ugodil sem prošnji, naj bi v našem podjetju igral dedka Mraza. To je zares ljudska kreacija, sem si mislil, vloge se ni treba učiti, pa tudi kritikov se ni treba bati. Oblekel sem debelo uniformo dedka Mraza, si prilepil dolgo belo brado in zbral navodila. — Malemu Ivu je treba dopovedati, naj ne napada s fračo golobov in sosedovih oken. Mali Niko se mora bolj potruditi pri računstvu. Mala Ljerka je že toliko odrasla, da bi se ne smela več igrati s ■ punčkami. Mali Veljko naj se ne pretepa hodnikih, Štefan pa naj ga ne izziva. Mali Fedor naj se slednjič nauči hoditi domov ob pravem času in naj že enkrat napiše domače čtivo o Martinu Krpanu. Malega Otona je treba poučiti, da je še premlad, da bi ropal po tujih tobačnicah, in sploh prezelen za kajenje. — Brez skrbi, vse bom povedal otrokom, prav vse! Potem me je poklicala vstran neka mamica: — Tovariš dedek, rada bi vas prosila za majhno uslugo. Moj Miško ima ta- DEDEK MRAZ ko strašansko rad smetanovo čokolado. Dajte, stisnite tole v njegov zavitek. Letos je bil zares več kot priden. Vzel sem čokolado, bil je zares precejšen kos, in jo potisnil v Miškov zavi-' tek. Otroci pa so bili vedno bolj nestrpni in razburjeni. Končno so me zrinili na oder. O, ljudje moji, zdaj sem končno doumel, kaj se pravi: TREMA! Trepetajoč sem se zibal po odru in zaman odpiral usta. Prireditelji so razumeli mojo stisko, odvlekli so me z odra, in mi s silo vlili v usta poživilo — nekaj krepkih požirkov žganja. To me je pomirilo, da sem še kar spodobno odjeci j al svoj pozdravni govor. Predsednik komisije, ki skrbi za svoje bližnje, je zatem rekel: — Vidite, malčki, dedek Mraz je prišel iz daljnih krajev, utrujen je in zato tako težko govori. Vtem so mi za kulisami postregli z novo dozo poživila. V glavi se mi je po malem začelo vrteti, ker nisem vajen tolikšnih količin žganice. Potem sem začel deliti zavitke. — Vidiš, tole je dedek Mraz prinesel malemu Štefanu! O, Stefan, ti si priden fantek, samo malce bolj bi moral poprijeti v računstvu. — Ne bi smel izzivati Veljka, — mi je zaman dopovedoval predsednik komisije, ki skrbi za svoje bližnje. A hip nato se je med občinstvom oglasil krepak roditeljski glas: — Dosti čvekanja! če jaz kot šef računovodstva nisem najboljši porok, da je moj Štefan najboljši v matematiki, sd oglejte njegove ocene! K vragu pa takšen dedek Mraz. Da bi se izogmli nadaljnjim zmotam, je skrb za deljenje naukov prevzel predsednik komisije, ki skrbi za svoje bližnje, jaz pa sem samo božal otroške glavice in delil zavitke. Spotoma sem nameravaj srkniti še krepak požirek poživila, pa so mi steklenico iztrgali iz rok. In vse bi se dobro končalo, ko bi ne bilo tiste nesrečne smetanove čokolade. Ko je mali Miško dobil svoj zavitek, je začel brskati po njem in oči so se mu zasvetile, ko je zagledal velikanski kos svojega priljubljenega živila. Strgal je ovitek in navdušeno z^el žvečiti. Njegovo početje pa je bilo nalezljivo. Brž so začeli brskati po zavitkih še vsi drugi otroci. Kakšno razočaranje, ker v njihovih zavitkih ni bilo čokolade. Slednjič je vstala neka bojevita mati: — Smem vprašati, ali je v vseh zavitkih enaka vsebina? — Za vsakega isto! — je. vzkliknil predsednik komisije, ki skrbd za svoje bližnje. — Ne bo držalo, — je v en mah zagrgralo nekaj srboritih staršev. — če je res, kar pravite, — je nahrulil predsednika neki oče, ki se je preteče izprsil, — potem se je zgodila malverzacija! Nekdo je iz večine zavitkov pobral čokolado! Tega ne bomo trpeli! Čudovit dedek Mraz, ki krade otrokom čokolado! Starši so se začeli valiti proti odru. V zraku je bilo čutiti nasilje. Pomislil sem na linč! Na vrat na nos sem pobegnil z odra, si med begom snel prelepo belo brado in kos za kosom uniforme dedka Mraza in se slednjič skozi stranski izhod rešil na ulicol Tihomir Jankovič: SPOREN POLOŽAJ ali konfliktna situacija Nesporazum Bil je lep in prijeten večer in on si je zaielel malce ljubezni. Da bi jo našel, se je napotil na železniško postajo. Pri izhodu je opazil mično plavolasko in si je precej mislil, da je ena od tistih. Stopil je k njej in jo vpra-šal: »Koliko? H »Dvajset.« »f^e manj?« »Kakšnih pet« »Toliko?« »Vsaj pri meni je toliko.« »Kaj pa pri drugih?« »Vprašajte jih.« »Ampak jaz bi rad prav vas.« »Mene... Kcko to mislite?« »Ne sprenevedajte se! Nocoj bi rad spal z vami.« Zaprepaščeno ga je pogledala in klofuta je odjeknila na njegovem licu. / »Ničvrednež, le kako si drznete; jaz pa sem mislila, da sprašujete, koliko je ura.« ^ . Junak našega časa Njegov ded je jezdil konja, oče kolo, on pa jaše v fotelju. Njegov ded je bil zmaj, oče sokol, on pa je zverina. Njegov ded je pisal z gosjim peresom, oče z nalivnim, on pa diktira. Njegov ded je bral Vuka in Njegoša, oče Marxa in Lenina, on pa bere stripe. Njegov ded je poslušal stare junaške pesmi, oče partizanske, on pa posluša Olivero Vučo. Njegov ded je igral na gusle, oče na harmoniko, on pa na mikrofon. Njegov ded je ime vile za seno, oče senene vile z dvojnim rogom, on pa ima vile na morju. Njegov ded je pil iz vrča, oče iz bokala, on pa pije iz reprezentance. Njegov ded je gojil slive, oče maline, on pa zalisce. Njegov ded je ljubil krila, oče je tekal za njimi, on pa je pristaš nudizma. Njegov ded se je boril, da bi premagal Turke, oče Nemce, on pa protikandidate na volitvah. Njegov ded je lovil lisice, oče zajce, on pa lovi v kalnem. Dedova deviza je bila: Bolje grob, nego rob«, očetova: »Bolje rat, nego pakt«, on pa ima devize v banki. Njegov ded je veroval v boga, oče v boljšo bodočnost, on pa je ateist. Njegov ded je prešel Albanijo, oče Neretvo, on pa je prišel do prvega mesta pri pokru. Njegov ded je nosil torbo, kadar je šel na pot, oče denarnico, on pa nosi s seboj pečat svojega podjetja. Njegov ded je padel na solunski fronti, oče na sremski, on pa pri vozni^em izpitu. Leta in leta je Zavod za raziskovanje sodobnega le-nuštva živel v miru. Vse reforme, samoupravljanje, napredovanja in druge družbene novosti, ki so bile v modi, niso prestopile njegovega praga. Kolektiv Zavoda — direktor s tremi lenuškimi pomočniki in tajnico — je mirno, počasi in ne da bi se pri delu pretegnil, plul v boljšo prihodnost. Toda neizprosni in nepodkupljivi čas je vendar naredil svoje. Tajnica Zavoda, gospa tovarišica Gana, je odšla v pokoj, na njeno mesto pa je prišla tovarišica Ankica, ženska, ki je bila kot ustvarjena za reklamne namene. Z Ankico pa je v Zavod začela prodirati množica sodobnih tokov. Dva meseca po Ankiči-nem prihodu je nastal prvi tako imenovan sporen položaj. Direktor je predlagal, naj gresta dva člana kolektiva na službeno potovanje v inozemstvo, kjer bi raziskala inozemsko lenobo in prinesla dragocene izkušnje. »Ko sem vprašanje analiziral v celoti,« je končal direktor, sem ugotovil, da bi bila za to nalogo najbolj primerna jaz in tovarišica Ankica.« V kolektivu je zavladala tiSIna. Končno je-vsfal eden izmed pomočnikov in dejal: »Mislim, da je predlog tovariša direktorja zelo realen in jaz takoj glasujem zanj, vendar z enim ugovorom: zdi se ml, da bi bila jaz in Ankica veliko bolj primerna za to nalogo.« Po tem se je začelo konstruktivno razpravljanje. Vsi pomočniki so z odobravanjem sprejeli polovico direktorjevega predloga, toda vsak je imel svojega kandidata za položaj Ankičinega sopotnika. Ankica je bila tiho in je le kratko dejala: »Meni je vseeno, kdo bo šel z mano. Jaz vem, kaj me čaka in sem vedno pripravljena izpolniti zahteve.« Toda rešitve ni bilo od nikoder. »Tovariši,« se oglasi direktor, »tako ne gre več. Jemljem si pravico, da kot direktor izberem enega od predlaganih predlogov. Kateri predlog bom izbral, vam bom povedal, ko se vrnemo iz inozemstva. Pika!« Tedaj se je spontano oglasil kolektiv. »Tovariš direktor,« ^ so izjavili vsi trije pomočniki, »v tem primeru bomo začeli stavkati, to se pravi, začeli bomo delati! Za-vaše samovolje.« Zaman je direktor kričal, prosil, pretil... Drugi dan so vsi trije pomočniki prišli na delo točno ob sedmih — kar se v Zavodu ni zgodilo od njegove ustanovitve. Tovariši so posedli za mize in delali vseh sedem ur!!! Naslednji dan se je ta prizor ponovil. In tako je šlo dolgih sedem dni. Deveti dan je v Zavod prišel tovariš iz višjega le-nuškega foruma. Ko se je seznanil z bistvom tega spornega položaja, je takoj začel ukrepati: direktorja je kaznoval zaradi samovolje, kolektivu je priporočil, da takoj preneha s. prekinitvijo nedela, Ankico pa je postavil pod svojo prisilno upravo — vzel jo je sabo. In tako je bila končno rešena kriza v Zavodu za raziskovanje sodobnega le-nuštva. Kaj so rekli ob prihodu Novega leta? ADMINISTRATOR: pride jutri! PROMETNI MILIČNIK: Je prav parkiralo? ŠTUDENT: Koliko rokov za izpite ima? SPREVODNIK: Vozovnico, prosim! BIROKRAT: V koliko izvodih je prišlo? FILMSKI REŽISER: Naj se sleče! NOGOMETAŠ: Koliko mi plačate, da preidem v novo leto? ZDRAVNIK: Naj pokaže jezik! . GOSPODINJA: Uh! Spet se je vse podražilo! NATAKAR: 10 odst. napitnine, prosim! UREDNIK: Položite ga v predal. Pogledal ga bom jutri. ANGLEŽ: Nikogar ni, da bi naju predstavil. Počakal bom še leto dni. ITALIJAN: Mamma mia! Kakšno lepo punče! AMERIČAN: Takoj ga kupim! Koliko stane? TRGOVEC: Zagotovo je sveže. ŽELEZNIČAR: Vozi na tretji peron, z dve-urno zamudo. IGRALEC: Podpišiva pogodbo! NOVINAR: Ob šestnajsti uri, po lokalnem času, se je spustilo na letališče. Pričakali so ga predstavniki družbeno-polltičnih organizacij. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. pozdrav z gibom gornjega dela telesa; 8. žensko ime; 14. ogibanje, zavračanje česa; 20. služabniška noša; 21. etilni alkohol; 22. toaletna potrebščina; 24. posrednik, zastopnik; 25. ženska, ki letuje; 28. prva ženska; 29. kemijski simbol za r^ij; 30. trenje; 31. votla mera; 32. obsežen vrtni nasad; 34. mož, ki usmerja, vodi ladjo; 36. staroslovansko pivo; 37. sova; 39. težko duš-Ijivo ozračje; 42. sila, s katero zemlja privlači kako telo; 43. podaljšek; del, ki ga nekam nastavimo; 45. gorski, drobir; 46. skupina ptic; 48. perje pri repi, korenju; tudi ime že umrlega črnskega pevca King Colea; 49. vrsta takse; 50. bistroumnost, nadarjenost; 53. elan; 55. moško ime; 56. efekten zaključek šahovske igre; 57. mejna reka med Nemčijo in Francijo; 59. preobjedenost; 62. predstojnik fakultete; 63. ameriški kožuhar (dragoceno krzno); 65. naša rečna riba; 67. krema ljubljanske kozmetične tovarne; 68. država na bližnjem vzhodu; 69. slika obraza; 71. okrasni kipec; 73. kemijski simbol žlahtnega plina radona; 74. del Ljubljane; 75. moško ime; tudi naš folklorni ansambel; 76. Ober; 78. površina; 79. oslov ali bikov glas; 80, kemijski simbol za aluminij; 81. neroden človek; 83. brez-boštvo; 85. glasbeni znaki; 86. povrtnina; • 88. mestece pod Velebitom; 90. igralec; 91. kdor hodi po božjih poteh; 92. topilo (lak na nohtih); 94. berlinska radijska postaja; 96. zahodnoevropski veletok; 97. izdelovalec ret, velikih rešet; 98. kdor travo kosi; 100. človek poznih let; 102. živalska smrt; 103. geometrijski pojem; 105. ozek pas blaga; 107; etiopski kaez; 108. vrtenje; 111. leha; 113. oprtni koš, nahrbtnik; 116 bombaž; 117. avtomobilska oznaka Ancone (Italija); 118, muslimanska sveta knjiga; 120. glavno mesto Gane; 121, tehnična priprava za zemeljska dela, grabež; 122. sekljaj; 123. oranje; 124. setev; 126. vedno zelena okrasna rastlina; 129. indijansko pleme (Wine-tou); 131. zahodnoafriška država; 134. samica domače živali; 135. lep moški; 137. morska žival (ostanki velikega števila teh živalic tvorijo morske grebene — atole); 138. prebivalec Anama; 139. testament. NAVPIČNO: 1. slavni grški filozof: 2. globoko prekopana zemlja, zrigolan svet; 3. trščica; 4. vrh v Julijskih alpah (2245 m); 5. premikanje po zraku; 6. medmet klicanja; 7. nastavek na lijaku; 8. dolžinska mera; 9. žlebič v deskah za dno ali dogah v obodu soda; 10. duša umrlih pri starih Slovanih; 11. naša naj večja rafinerija nafte; 12. reka v Beli krajini; , 13. udeleženec Sinjske Alke; 14. avtomobilska o-znaka Beograda; 15. vzklik pri bikoborbi; 16, javkanje; 17, četrtinka; 18 osebni zaimek; 19. naklada, natis; 23. utežna enota za drage kamne in zlato; 26. učitelj etike; 27. začetnik arijanstva; 31. kdor lovi; 33. rudar; 35. vodnik, vzgojitelj, svetovalec; 37. bankovec za sto enot; m s BREZ BESED 38. debelokljuni ptič; 39. kurir; 40. vrsta zabave; 41. sveta gora iz grške mitologije; pogorje na polotoku Halkidiki; 44. šahovska figura; 45. zrelostna skušnja, izpit; 47. odstavek, nova vrsta; 50. olika, obzirnost; mera ,v glasbi; 51. zanikalnica; 52. teža posode ali omota; 54. gozdarski letni posek; 55. kdor meri; 56. vojaški ubežnik, plenilec; 58. muslimanski post; 60. slovenski pisatelj (Josip, 1836—1923); 61. ladja za prevoz goriva; 62. kraj na Krasu; 63. večji grški otok; 64. reka, ki teče sko- zi Leningrad; 66. istrsko letoviško mestece; 69. dvojica; 70. francoski komik (Jacques); 72. eden od bajeslovnih ustanoviteljev Rima; 75. lenoba; 77. popust; 79. evropska jezikovna skupina; 81. čista teža; 82. janež; 84. prebivalec evropske otoške države; 85. kratko poročilo, zapisek; 87. področje, oddelek; 89. naša letalska družba; 91. polica za knjige, predalnik; 93. kruti rimski cesar; 95. indijska ženska obleka; 97. vrteči se del elektromotorja; 99. cunja; 101. vodna žival; 102. zvit šop slame za povezovanje snopov; 103. vrsta palme; 104. ožgan les ipd.; 106. novomeška tovarna zdravil; 108. vrsta jedi; 109. jagnje; 110. ljubkovalno žensko ime; 112. egiptovski predsednik; 114. iver; 115. napet je, napetost; 116. karta pri taroku; 119. oskrbovanje; 121. indonezijski otok vzhodno od Jave (mali sundski otoki); 122. japonski predsednik; 125. pojav na vodi; 127. grobo domače sukno; 128. glavno mesto sosednje države; 129. ognjenik na filipinskem otoku Mindanao; 130. vrsta povrtnine; 132. tuja okrajšava za številko (numero): 133. kemijski simbol za lantan; 136. pripovedna pesnitev. Sestavil: J02E UDIR i1 ZA NOVO LETO SPET 30 NAGRAD! Po 4 tednih smo spet pripravili ljubiteljem križank in ugank malo dela za novoletne praznike: ob reševanju nagradne križanke vam želimo mnogo zabave in veselja., pa tudi sreče, ko bomo 10. januarja 1970 izžrebali 30 pravilnih rešitev. Zanje smo tokrat pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada — 200 din 2. nagrada — 150 din 3. nagrada — 100 din 4. nagrada — 90 din 5. nagrada — 80 din in 25 lepih knjižnih daril Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana navodila: izrezana križanka bo kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve nam pošljite najkasneje do petka, 9. januarja 1970 na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33, v levi spodnji kot kuverte pa pripišite: KRIŽANKA. — Tudi tokrat pa ne pozabite, prosimo: vaš točen naslov mora biti obvezno napisan na belem robu križanke! — Veliko zadovoljstva in sreče pri žrebu vam želi vaš DOLENJSKI LIST 18 I? Suu>>. .1# i Sž SitU‘' đm m 4L>^I %Š -Hitti 91^ h^. m ti ». i yi -M STANOVANJSKO PODJETJE TREBNJE Občanom trebanjske občine želimo veselo in zadovoljno novo leto 1970! m A m m iS)< M em p. SŽ AGROKOMBINAT KRŠKO Obiščite naše prodajalne t Krškem in okolici! % Za novo leto iskrene čestitkel pošiljamo AGROSERVIS BREŽICE Obrat Agrotehnike Ljubljana % poslužujte se naših servisov za avtomobile in kmetijsko mehanizacijo. Za novo leto iskreno čestitamo! PETROL PETROL BREŽICE Za vaše vozilo dobite na naših bencinskih servisih vedno najustreznejša maziva in goriva. Vsem voznikom želimo srečno novo leto! TRANSPORT BREŽICE priporočamo naše kvalitetne prevoze 0 Srečno novo leto želimo vsem našim strankam in občanom! OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Vsem občanom in prebivalcem Spodnjega Posavja želimo srečno novo leto 1970! ONPZ„METAL“ JESENICE na Dolenjskem Zasebni obrtniki — člani naše zadruge čestitajo vsem svojim, poslovnim prijateljem za novo ieto 1970! m m M m p 'W t#; m '^0 m m M m m S 1 i«St, M m m 'S m M 5.^ I INSTALATER" NOVO MESTO 0 centralne kurjave 0 vodovodne instalacije # kleparstvo Za novo leto 1970 čestitamo in se priporočamo! A V V OBČINSKA SKUPSCINA NOVO MESTO Občinska konferenca SZDL - Občinska konferenca ZKS -Občinski sindikalni svet - Občinski odbor ZZB NOV - Občinski komite ZMS Kolektivom in občanom čestitamo za dosežene uspehe v preteklem letu in želimo, da bi bilo tudi prihodnje, 1970 leto prav tako uspešno! SREČNO! «s»w m DOMINVEST NOVO MESTO Vsem poslovnim sodelavcem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1970! m 1 M ELEKTRO Ljubljana ENOTA Novo mesto čestitamo za novo leto 1970! Ullt& i m m i m m S' m i m v v OBČINSKA SKUPSCINA RIBNICA Občinska konferenca ZKS - Občinska konferenca SZDL - Občinski sindikalni svet - Občinska konferenca ZMS - Občinski odbor ZZB NOV - Občinski odbor ZRVS - Občinski odbor društva upokojencev v 'Ribnici čestitamo za novo leto ^1970 In želimo tudi v prihodnjem letu veliko delovnih zmag! TRGOVSKO PODJETJE SViž: I"® SGP PIONIR NOVO MESTO S svojimi poslovnimi enotami gradimo vse vrste objektov visoke in nizke gradnje s priznano kvaliteto in v dogovorjenih rokih^ Za novo leto 1970 iskreno čestitamo! n sS- :■ ■! 3H !■ Tr INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO Priporočamo svoje izdelke in hkrati čestitamo za novo leto 1970! TRGOPROMET KOČEVJE Potrošnikom želimo veselo praznovanje novega leta! M ei m m m RIKO RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA RIBNICA Za zimsko službo izdelujemo snežne pluge in po-sipalce ter male čistilce snega za privatno uporabo. V novem obratu izdelujemo pletilne stroje REGINA. Priporočamo se za naročila in čestitamo za novo leto 1970! m m m m TOVARNA ZDRAVIL KRKA KRKA NOVO MESTO Priporočamo svoje izdelke in čestitamo za novo leto 1970! k "S?«? VX* Sfc’i.Si® K^ .-sai). »K=awiis •y~is,*'?. m ;»Wa iSrečfvcr i^ovcr (cur ¥#mw ft M i ©;/<>* iSi? Siiu“ £///« ^1 žVife GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO Vsem svojim investitorjem in poslov* nim partnerjem želimo srečno in veselo novo leto 1970! INLES RIBNICA • OKNA 9 POLKNA 9 VRATA Za novo leto 1970 iskreno čestitamo! inles JUTRANJKA SEVNICA SPECIALIZIRANA TOVARNA OTROŠKE KONFEKCIJE Priporočamo naše kvalitetne izdelke in čestitamo za novo leto 1970! ^iim ■i 5'% m M $ M i SoS* iiilJl« i & ZDRAVILIŠČE C ateške Toplice Za novoletne praznike obiščite naše gostinske lokale in kopališča! /Cenjenim gostom želimo veselo praznovanje nove* ga leta! SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO SOP KRŠKO SOP KRŠKO Za novo leto 1970 iskreno čestitamo! Pl M ^C Hjji" ii//- &jsS w= e# VODOVOD NOVO MESTO Pozdravljamo za novo let6 vse občane in jim čestitamo za novo leto 1970! KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO Pred novim letom obiščite naše prodajalne, ki so dobro založene. Za novo leto čestitamo! PAPIRKONFEKCIJA INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA, ‘ KARTONA IN LEPENKE KRŠKO Priporočamo svoje usluge in čestitamo za novo leto 1970! m M w s p MIZARSTVO m P0DC3RJE ŠENTJERNEJ Priporočamo svoje izdelke in čestitamo za novo leto 1970! KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO Občanom želimo srečno novo leto 1970! TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Čestitamo za novo leto 1970! iM i m m Restavracija „Pod Gorjanci“ Kostanjevica OBRAT HOTELA SREMIČ KRŠKO sporoča svojim gostom, da ima na novo urejeno centralno ogrevanje v vseh prostorih. Dostop do restavracije urejen po novi asfaltni cesti od odcepa z avtoceste proti Šentjerneju in odcepa Drnovo. Pridite na kostanjeviško postrv, kavo Kostanjevica in cviček Gorjanci! Kolektiv želi vsem svojim gostom in poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO 1970! SLOVENIJA VINO LJUBLJANA poslovna enota BREŽICE čestitamo za novo leto 1970! M II i KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO Priporočamo svoja prvovrstna vina. Za novo leto 1979 iskreno čestitamo in želimo veselo praznovanje! TOBAČNA TOVARNA V LJUBLJANI skladišče NOVO MESTO Priporočamo svoje cigarete in čestitamo za novo leto 9170! JPRESKRBAI KRŠKO Pred novoletnimi prazniki nudimo v naših prodajalnah veliko izbiro raznega blaga. Posebno priporočamo ZLATNINO, AKUSTIČNE-APARATE, GOSPODINJSKE STROJE IN PRIPOMOČKE, PEČI, TEKSTIL, KONFEKCIJO IN RAZNE IGRAČE. Kolektiv PRESKRBE čestita svojim kupcem za novo leto 1970 in se še nadalje priporoča za obisk! m Združeno podjetje ISKRA KRAKJ TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA OBRAT UPORI ŠENTJERNEJ OBRAT KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Za novo leto 1970 iskreno čestitamo! INVALIDSKE DELAVNICE BRESTANICA IzdriujetiM eleldromiduuučne naprave. Za novo leto 1970 čestitamo in se priporočamo xa naročila! OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA občinska konferenca SZDL občinski komite ZKS občinski odbor ZZB NOV občinski sindikalni svet občinski komite ZMS občinski odbor RKS Pošiljamo iskrene pozdrave občanom in kolektivom in jim želimo tudi v letu 1970 veliko novih delovnih uspehov! BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ 9 g;radimo vse vrste visokih in nizkih g^radenj Priporočamo se za naročila in hkrati islumo čestitamo za novo leto 1970! Trgovsko gostinsko podjetje JELKA RIBNICA na Dolenjskem v naših prodajalnah v Ribnici in okoliških krajih vam nudimo vedno bogato izbiro vseg^ trgovskega blaga. Za novo leto obiščite RESTAVRACIJO V RIBNICI, kjer boste solidno postreženi. Vsem našim kupcem in i^ostom želimo SREČNO NOVO LETO 1970! ■i m š« M hk I Sim S KOMET METLIKA Priporočamo naše kvalitetne NEDRČKE in STEZNIKE Kolektiv KOMETA čestita občanom za novo le'% 'M tM w/^ M TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN DROBNO KRKA BREŽICE Um M ZDRUZENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE ki ima v svojem sestavu samostojne organizacije združenega dela, čestita vsem svo^m poslovnim prijateljem in občanom za novo leto 1970 in želi tudi v prihodnjem letu veliko delov* nih uspehov! ISKRA TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO ISESA čestitamo za novo leto 1970 in želimo vesele praznike! CESTNO % PODJETJE NOVOME^O NOVO MESTO GRADIMO, MODERNIZIRAMO IN VZDRŽUJEMO CESTE P, M ii ti Za novo leto 1970 čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem in obča- nom! SGP PISNIR NOVO MESTO nudi kupcem stanovanj večje število DVO IN TROSOBNIH STANOVANJ v stanovanjskem stolpiču S-7 Nad mlini v Novem mestu Vsa stanovanja so opremljena a balkoni in s centralnim ogrevanjem. Stanovanja bodo vseljiva v je&eni leta 1970. Interesente naprošamo, da se za vse informacije obračajo na oddelek gradnje za trg pri SGP PIONIR - Novo mesto - Kettejev drevored 37, tel. 21-060, Avtotransportno servisno podjetje PREVOZ BREŽICE Poslužujte se naših transportnih uslug in meha- ■ ničnih delavnic. Za novo leto 1970 čestitamo! Komisija za delovna razmerja pri INDUSTRIJI OBUTVE NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA — KORESPONDENTA POGOJI: — srednja strokovna izobrazba z 2-letno prakso, — popolna administrativna šola s 4-letno prakso. POSEBNI POGOJI: — obvladanje 10-prstnega sistema tipkanja, — dvomesečno poizkusno delo. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prošnje z dokazili o izobrazbi, s kratkim življenjepisom In z opisom dosedanjega dela pošljite Komisiji za delovna razmerja pri Industriji obutve Novo mesto. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni po objavi razpisa. ekonomske smeri SGP PIONIR NOVO MESTO proda v stanovanjskem stolpiču na Cest! bratstva In enotnosti v Metliki DVE TAKOJ VSELJIVI DVOSOBNI STANOVANJI po ceni 85.621 din. Znesek plačljiv do 1. 7. 1970, ob primernem zagotovilu plačila možno tudi na obroke. Za vse informacije s€ ^)brnite na oddelek gradnje za trg pri SGP PIONIR - Novo mesto - Kettejev drevored 37, tel. 21-060, SGP PIONIR Novo mesto razpisuje JAVNO DRAŽBO za oddajo GRADBENEGA MATERIALA (zidaki, strešniki, leseno ostrešje, betonska okna, it,), vgrajenega v pritlični objekt bivše delavnice podjetja ELA v Novem mestu — Nad mlini (Znan-čeve njive), na parceli št. 9/1 k.o. Kandija, Dražba bo v ponedeljek, 29. 12. 1969, ob 10. uri dopoldne na kraju samem. Material bo oddan najugodnejšemu ponudniku ob pogoju, da si ga ob svojih stroških pridobi z rušitvijo objekta ter da odstrani neuporabne ruševine iz parcele najpozneje do 20. 1. 1970. Za vse informacije v zvezi s tem oglasom, se obrnite na SGP »PIONIR«, Novo mesto, oddelek gradnje za trg, tel. 21-060, ^ SGP »PIONIR«, Novo mesto s "V O-" ' fvKRŠICEMi TREBNJSM IN METLIK« vam hitro, natančno in zaupno, pod najugodnejšimi pogoji uredi vse denarne posle: # za hranilne vloge in sredstva na deviznih računih občanov nudimo ugodno obrestno mero od 6 do 7,5 odstotka, # dajemo kredite za stanovanjsko graditev, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja, # vodimo žiro račune občanov, # opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut, # odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite, # opravljamo tudi vse druge bančne posle. DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov,.vezane pa do 7,5 odstotka. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s svojimi poslovnimi enotami iskreno čestita vsem svojim varčevalcem in poslovnim prijateliem za novo leto 1970! TRGOVSKO PODJETJE »DOLENJKA« IZ NOVEGA MESTA vabi na otvoritev nove BLAGOVNICE v Črnomlju KOLODVORSKA CESTA v petek, 26. decembra ob U. uri V novi blagovnici vam nudimo: # v pritličju: TEKSTILNO BLAGO, KONFEKCIJO. VSE VRSTE PERILA IN PLETENIN in GALANTERIJSKO BLAGO 0 v nadstropju: SOBNO IN KUHINJSKO POHIŠTVO, GOSPODINJSKE APARATE - PRALNE STROJE, HLADILNIKE, ŠTEDILNIKE NA ELEKTRIKO, PLIN, TRDA GORIVA IN KOMBINIRANE, rAzNE DRUGE GOSPODINJSKE PRIPOMOČKE IN APARATE IN BOGATO IZBIRO PREPROG. Prebivalce Bele krajine vabimo v novo blagovnico in jim hkrati želimo srečno novo leto 1970! ■ OBRTNO [ KOVINARSKO S PODJETJE S Eo. S 0 DOBOVA g ' ■ Izdelujemo Kovinske, konstrukcije in opremo. Za novo leto 1970 čestitamo! B •I RADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4..30 do 8.00. ■ PETEK, 26. DECEMBRA: 8.04 Operna nmtineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turstični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti inž. Jana Pintar; Napake vina in kako jih odstranimo. 12.40 Koncert zbora iz Bilčovsa na Koroškem. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši posliiSaloi čestitajo in poeadravljajo. 15.30 Napotki za tiiri-ste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo — studo Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Johannes Brahms; Ljubezenski valčki. 20.30 »Top-pops 13<(. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA. 27. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 čez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Šilc: Retzultati letošnjih sortnih poskusov s koruzo. 12.40 Z ansambli domačih napevov. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni in-termezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 »Nove melodije«. 21.15 Melodija meseca. 22.15 Oddaja za naše ižselj^ice. ■ NEDELJA, 28. DECEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.04 Veseli tobogan. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši . . Ivan žejn; Iz Beograda na srismsko fronto, Marija Hriberšek; Lučke upanja, Ciriil Zupanc; Iz dnevnika Lokačeve mame. 10.25 Pesmi borbe In dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in po-zdravljajo — vmes ob 11.00 Po-ročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža 14.05 »Po domače«. 14.30 Humoreska tega tedna — W. Stanton: Stara pravljica. 14.50 Z novimi ansambli domačih viž. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Henryk Bardijewski: »Grmim 62«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesna glasba. ■ PONEDELJEK, 29. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za Ulje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Leon Kocjan: UmirMije čebelnih družin zaradi mešanih infekcij. 12.40 Maj. hen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signalitrr 18.35 Mladinska oddaja — »Inter-na 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratom Avsenik. 20.00 Vokalno-instrumen-taM koncert Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza ■ TOREK, 30. DECEMBRA: 8.04 Operna matineja. 9.35 Z ansanv blom Atija Soesa. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Pročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme-tijski nasveti — inž. Jože Praprotnik: Izkušnje z usmerjevanjem kmetij za govedoreja. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbeno udejstvo^ vanje mladih. 15.30 Gladaeni inter- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 28. DECEMBRA 9.00 KMETUSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Pie-šivec) (Beograd) 9.35 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM RUDUA BARDORFERJA — (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.50 OTROŠKA MATINEJA; Nove dogodivščine HucJcleber-ryja Finna, Stan in Olio — (Ljubljana) 11.35 TV KA2IPOT (Ljubljana) 14.15 NOVE MEIODIJE — posnetek Javne radijske oddaje — (Ljubljana) 15.30 KOŠARKA LOKOMOTIVA : JUGOPLASTIKA — prenos — (Zagreb) 17.00 IZBOR NAJBOUSBGA ŠPORTNIKA LETA (do 18.00) (Zagreb) 18.10 KEKČEVE UKANE — slo-vensld celovečerni film — (Ljubljana) 19.30 DEDEK MRAZ ZA VAS — (Izubijana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA — (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JBT) 82.05 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 29. DECEMBRA 9.36 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.0(> OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 PRANCOSCINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, PleSivec) — (Beograd) 17.45 TIKTAK; Ajataj (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubjlana) 18.25 CIVILNA ZAŠČITA IN RE- ŠEVANJE — oddaja iz cikla Da ne bo prepozno (Ljubljana) 18.50 PRED KONFEREN(X) ZKS (Ljubljana) 19.30 DEDEK MRAZ ZA VAS — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Pracis Didelot: 99 MINUT — drama TV Zagreb — (Ljubljana) 22.06 GLASBENA CH5DAJA POROČILA (Ljubljana) TOREK, 30. DECEMBRA 9.35 TV V SOLI (Z;agreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 RUŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.40 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAV(3E (Beogr^) 17.50 RISANKE (Ljubljana) 18.00 LUTKOVNA ODDAJA — (Skopje) 18.30 PO SD3DEH NAPREDKA — (Izubijana) 18.40 VOKALNO INSTRUMEN- * TALNI SOLISTI; Bele vrane in Alenka Pinterič (Ljubljana) 19.05 ČLOVEK — serijski film — (Ljubljana) 19.35 DEDEK MRAZ ZA VAS — (LJtiblJana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZA DOBRO VOUO IN RAZVEDRILO: Njegova ekselen-ca pride na večerjo — ita-lljan^ film (Ljubljana) MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL V LJUBUANI; Dflve Oike Set (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb)' 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 RISANKA (Zagreb) 18.00 LUTKOVNA ODDAJA — (Skopje) mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 B»odajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Momo Kapor; »Prebudi se, Trnulčiča«. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 31. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za slovo od starega leta (domače viže in napevi). 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napet-ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Albin Stritar: Ob zaključku • letošnjih oddaj kmetijskih nasvetov. 12.40 Pesmi o zimi pojo mali vokalni ansambli. 13.30 Priix)ročajo vam ... 14.05 Uspele slovenske popevke. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pionirsko popoldne. 17.05 Z domačimi vižami novemu letu nasproti. 18.15 »Sanje ob kaminu.. .« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Na-ma« za novo leto. 20.00 Silvestrov večer 24.00 SREČNO 1970! ■ ČETRTEK, I. JANUARJA: 8.05 Radijska igra za otroke — Prane Puntar; »Medvedek zleze vase«. 9.05 Našim najmiajšim za novo leto. 10.05 Milanko Šober; stičnih projektih. 10.30 Mnogo sre-Zimski turizem v slovenskih turi-če v novem letu vam želijo domači pevci in godci. 11.00 Poročila — Turistična napoUci za tuje goste. 11.15 Novoletni pozdravi. 12.10 Novoletne čestitke 13.15 25 let nove Jugoslavije. 14.05 Tudi letos vas bodo zabaTOli. 15.05 Domače slovenske pesmi in včeraj in danes. 16.00 Radijska igra — Miško Kranjec — Mitja Mejak: Povest o dobrih ljudeh 18.00 »Humor iz vesolja«. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Novoletno srečanje v studiu 14. 21.30 Musset: Oktobrska noč 18.20 SPORT V LETU 1969 (Zagreb) 19.00 NARODNA GLASBA (Beograd) 19.15 OD ZORE DO MRAKA -(Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJAMSKE TV SREDA, 31. DECEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec) — (Beograd) " 17.45 VESELE ZIMSKE MINUTE — otroški spored (Zagreb) 18.30 RISANKA (Ljubljana) 18.40 DEDEK MRAZ ZA VAS: -Očala tetke Bajavaje (Ljubljana) 19.15 GLASBENA ODDAJA; Nathan Davis (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 80.30 3—2—1 (Ljubljana) 21.00 VODORAVNO IN NAVPIČNO V NOVO LETO (Ljubljana) pribl. 0.40 NOVOLETNI SPORED (Beograd) ČETRTEK, 1. JANUARJA 10.10 NOVOLETNA ČESTITKA IN NAPOVED SPOREDA (Ljubljana) M.15 NOVOLETNA PUSTOLOVŠČINA — oddaja aa otrolK (Zagreb) 11.15 OTROŠKI FILMI (Beograd; 12.15 Dunaj: NOVOLETNI KON- CERT — prenos (EVR) 13.30 Garmlsch: SMUČARSKI SKOKI — prenos (EVR) 15.30 IZ STAREGA V NOVO LETO — narodna glasba — (Ljubljana) 16.00 Wiesbaden: REVIJA NA LEDU — prenos (EVR) 17.00 THULA — nizozemski dokumentarni film (Ljubljana) 1730. CIVILNA ZAŠČITA — filmska komedija s Stanom in Olljem (Ljubljana) 18.30 NOVOLEmJI TV MAGAZIN — oddaja TV Zagreb (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 30.35 ThonuLs Mann: BUDDEN-BROOKOVI — nadaljevanje in konec (Ljubljana) 21.20 MODA IN BALET — (Ljubljane) 21.55 SHENANDOAH - seriJsW film (Ljubljana) AUSTIN-IMV1300 SALGON SUPER DE LUKE CENA: 29.850 dinarjev dobavni roki: # 90 dni po vplačilu polnega avansa pri prodaji na kredit # 45 dni po vplačilu polne cene pri gotovinski prodaji # za devizna sredstva DOBAVA TAKOJ! cena v devizah: 7.694 DM ali 2.102 US $, 1.313.750 Lit.. Lstg 876 Za vplačila v decembru garantiramo cene In dobavne roke. Obiščite poslovalnico IMV, oglejte si vozila In zahtevajte ponudbe: LJUBLJANA. Titova 172 a. telefon 341-125 mOUSTRURmOTORniH VOZIL novo mESTo 22.20 RC8CA OB ROKI - zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo (Ljubljana) 22.40 IZGUBLJENA R02A - oddaja narodne glasbe TV Sarajevo — (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 2. JANUARJA 10.10 VESELI TOBOGAN (JRT) -(Ljubljana) 11.10 SOSEDA - musical (Ljubljana) 12.00 NARODNA GLASBA (Ljub Ijana) 12.30 PONOVITEV NOVOLETNEGA SPOREDA (JRT) (Ljub Ijane) 13.30 NOVOLETNI SPORED (do 15.00) (Skopje) 16.30 UKRADENO SPANJE pravljica (Ljubljana) 16.50 NOVE DOGODIVŠČINE HU-CKLEBERRVJA FINNA -(Ljubljana) 17.20 SPORT V LETU 1960 (Ljubljana) 18.00 NOVOLETNI SPORED TV BEO(3RAD (Ljubljana) 19.00 SVET NA ZASLONU: Minulo Je leto dni (I^jubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 30.35 UBUALCI STARE GOSPE -angleški film (Ljubljana) 22.00 ZA VSE OTROKE SVETA — predstava Gala Unicef III. del. (Ljubljana) 22.40 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 3. JANUARJA 16.45 PIDLPAM, — lutkovna predstava Dravlje (Ljubljana) 17.3« HOKEJ MEDVESCAK ; JESENICE — iweno8 U- in lU. tretjine (Zagreb) 19.20 SVET V LETU 19(59 (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 TV MAGAZIN (Zagreb) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH — ^ (Ljubljana) 21.55 NOVI ROD — serijski film (Ljubljana) 22.45 TV KA2IPOT (Ljubljana) 23.05 POR(X:ILA (Ljubljana) NEDEUA, 4. JANUARJA 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. PleSivec) (Beograd) 9.30 PET MINUT PO DOMAČE — (Ljubljana) 9.35 KMETIJSKI R.\ZGLEDI: — Travništvo (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA; Nove dogodivščine Huckleberrjrja Pina, Stan in Olio (Ljubljana) 11.35 TV KA2IP0T (do 11.55) — (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 16.00 London: OTROŠKI CIRKUS BILLVJA SIfARTA — prenos (do 17.00) (EVR) 16.10 FANI»1JSKI PER — ameri-iki tihn (Liljana) 19.50 CnCCAK (Ljubjlana) 20.00 TV DNEVNIK (Beogrda) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 HUMORESKA (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 REZERVIRAN CAS — (Ljubljana) 22.10 TV DNEVNIK (Beograd) Dmge oddaje: 8.30 ALBANSKI TV PRKJLED — (Beograd) 9.25 POROČILA (Beograd) 9.30 NARODNA GLASBA — (Beograd) 10.50 OTROŠKI SPORED (Zagreb) 12.05 MESTECE PEVTON (Zagreb) TV ABECEDNIK (Beograd) 17.45 KRATEK FILM (Zagreb) 18.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 18.05 GELOVECERNI FILM (Zagreb) 19.50 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zi^^b) J2.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zfugr^) 22.10 SEDEM DNI (Zagreb) 224» VČERAJ, DANES, JUTRI --(Zagreb) NAGRADNO ŽREBANJE KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo NAGRADNO ŽREBANJE z bogatimi dobitki kot: motorna kosilnica, teIe\izor, hladilnik, šivalni stroji, tranzistorski sprejemniki, in več potovanj v inozemstvo. Žrebanje bo 20. aprila 1970 KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Pa/ljivo oderitc vsakega prašiča in kože odda.ite najbli/ji ibiralnlci KOTEKS-TOBUS ali Kmetijski zadru;;i. Prejela potrdila, ki vam dajejo pravic* do udeležbe pri žrebanju, pa skrbno hranite. Izid nagradne{[a Srebanja bo objavljen v dnevnem tisku in v radiu. Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom želinto mnogo uspehov v novem letu 1970! IMPORT-E.\PORT LJ II B LJ A N A DOLENJSKI UST * TEDNIK^ VESTNIK^ vsak četrtek 60.000 izvodov[ 39 tedens^^ledap Pebek, 26. decembra — Stefan Sobota, 27. decembra — Janez Nedelja. 28. decembra — SUvko _ Ponedeljek, 29. decembra — Tomaž Torek, 30. decembra — Branimir Sreda, 31. deceihbra — Silvester Četrtek, 1. januarja Novo leto Bi«žice: 26. in 27. 12. franc, barv. film JAZ IN LJUBEZEN. 38. in 29. 12. amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KATANCE. 30. in 31. 12. amer. barv. film VELIKI MAC LINTOCK. Črnomelj: od 26. do 28. 12. amer. barvni film VERA CRUZ. 30. 12. in 1. 1. amer. barv. film SAMOMORU^KI KOMANDC«. Kočevje — »Jadran«; 25. in 2^ 12. amer. barv. film PRIŠLI SO V KORDUBO. 27. in 28. 12. — amer. barv. film KOMEDIJANTL 29. 12 amer. barvni film MOJE PESMI MOJE SANJE. 30. 12. amer. barv. film ADIJO, TEXAS. 31 12. in 1. 1. franc. barv. film CRNI KAPLANCI. Kostanjevica: 28. 12. barv. film POSLEDNJI MOHIKANEC. 31. 12. angl. barv. film — D2INGISKAN. Metlika: od 26. do 28. 12.^er. italijanski barvni film — STAKI GANGSTER. Od 26. do 28. 12. --amer. film člX)VEK IZ ZASTAVLJALNICE. 31. 12. in 1- 1-barvni film JUNAK IZ TEXASA, Od 31. 12. do 2. 1. franc, ba^i film AVANTURE V CARIGRADU. Mirna- 27. in 28. 12. ameriški film BASKERWILSKI PES. Mokronog: in 28. ital " Španski balini film DVOBCM V TEKASU. Novo mesto: od 25. do M. amer. film MALA PRINCEISA. Od 26. do 29. 12. amer. barv. film — PANCHO VILLA JEZDI. 30. ta 31. 12. amer. barv. flm DAN HUDE PIŠTOLE. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 26. do 30. 12. — amea*. barv, film DIVJI SAM. Ribnica: 27. in 28. 12. angleški barv. film LADY L. Sevnica; 27. n 28. 12. ameriSki film Z ZAVEZANIMI OČMI. Sodražica; 27. in 28. 12. angl. film DARLING. Trebnje: 27. in 28. 12. amer. barv. avnt. film TARZAN, GOSPODAR Džungle, l. l. amer. barv. kavboji film RANC SMRTI. Ob bridki i^;ubi našega moža, očeta in starega očeta EMILA MANNA iz Kočevja, Roška cesta 8 se iskreno zahvaljujemo za darovane vence kolektivu ITAS, še posebno ožjim sodelavcem, kod^ti-vom enote 2TP Kočevje in sosedom. Siahvaljujemo se tudi vseni, ki so ga spremili na zadnji poti. 2alujoči: žena Helena, sin Ervin z družino, sin Engel % ženo Marijo ter hčeri Marija in Elfi z družinama Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega oče!ta FERDINANDA FLORJANCA organista iz Št. Petra se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste n9m v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, podarili pokojniku cvetje in vence ter ga v tolikem številu {»spremili k večnemu počitku. še posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini za spremstvo, g. župniku Erjavcu za izredno skrb in poslovilni govor, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalost in-ke in govor, g. Jakiči za požrtvovalno pomoč, Cestnemu podjetju Novo mesto in Zobni polikliniki Ljubljana za vence in spremstvo, kakor tudi dr. Zoriču, ki mu je lajšal bolečine, žalujoči; žena Rezka sin Ferdo in hčeri Pavlica in Cvetka z družinama Ob tragični Izgubi našega dragega sina in brata FRANCIJA ŠUŠTARŠIČA se iskreno zahvaljujemo Janezu Štravsu in družini za nese. bično pomoč pri reševanju, dr. Kocutarju, zdravnikom in drugemu osebju splošne bolnice Novo mesto, ki so storil vse, kar je bilo v njihovi moči, ter zdravnikom, osebju ljubljanske bolnišnice, tovarni ISKRA Žužemberk za l»-žrtvovalnost v težkih .trenuttah. Iskrena zahvala častiti duhovščini. GOSPODINJSKO POMOCNICO za ves dan ali postnežnico za dopoldanski čas sprejmemo takoj. O-glasite se na naslov: Kristina Mahne, Cesta 4. julija 42, Krško. ŽELELA BI V SLUŽBO dekle, samostojno natakarico, ki obvlada delno nemščino in nekaj besed itaUjanSCine. Plača po dogovoru. Gostilna bo na novo odprta 10. jauarja. Prosim, če se pridete osebno predstavit pred novim letom. Vožnjo povrnem. Gostišče pri Jožici, Martiiljek 70, Martuljek. Avtobusna postaja pred hišo. IšCEM starejšo žensko, po možnosti upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov v upravi Ista (2365/60). PRIJAZNA tričlanska družina išče preprosto kmečko dekle za službo v gospodinjstvu, lahko tudi začetnica. Ugodni delovni pogoji. Oglasite se pri Boštjančicu-Tur-ku. Trg OF 14, Ljubljana (nasproti železniške postaje). SPREJMEM dimnikarskega po-n»čnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. STANOVANJA ODDAM sobo s centralno kurjavo, kopalnico in garažo. Naslov v upravi lista (2376/69). ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto. PRODAM novo trivrstno harmoniko CFB. Ogled vsak dan. Martin Zivič, Ulja Gregoriča 13, Krško. PRODAM dve otroški posteljici. Naslov v upravi lista (2371/69). PRODAM motorno slamoreanico. Alojz Ro^an, Malenška vas 14, Mirna peč. PRODAM novo motorno žago Stihi 040. Ctena 2.250,00 din. Naslov v upravi lista (2377/69). PRODAM slamoreznico na motorni pogon s puhalnikom in verigo — prevozno. Jože Zlate, Praše 22, Kranj. OTROŠKO POSTELJICO ugodno prodam. Inž. Jože Kure, Mestne njive, blok 11. Ogled v popoldanskih urah. PRODAM mlin na vse priključke. Jože Zupančič, Trzin 179, Mengeš. POSEST V BREŽICAH prodam veliko delavnico z ostalimi prostori in dvoriščem za vsako obrt. Z majhno adaptacijo iz ostalih prosto, rov mo&io urediti stanovanje. Les, Brežice, Cmec 36. PRODAM novo hišo v Črnomlju. Janko Rudman, Loka, n. h., Črnomelj — telefon 76-084. RAZNO PRODAM PRODAM lepega volčjaka, starega 6 mesecev. Franc Skoberne, Re-štanj 8, Senovo. PRODAM kroroatično harmoniko z registrom. Juljij Skubic, Novo mesto, C^elnica 56. UGODNO PRODAM giiml voz, nov, 14 in 15 col. Dostavim na dom. Jože Tomc, Lovriča 14. Škofljica. PRODAM mlade papige. Viktor K»ofe!jc, Žabja vas 79, Novo mesto. FOTOATEUE ERJAVEC, Ivančna gorica. Stična, se priporoča za fotografiranje porok, portretov in za vsa fotografska dela. Po naročilu pridem fotografirat tudi na dom. Fotoamaterjem izdelam v nekaj dnevih. Pošljite filme po pošti. Prvovrstna Izdelava, nizke cene tudi v colorju. NAŠEL sem ključe in denarnico. Saje, krojaštvo, IrCa vas. Novo mesto. DENAR IN CAS vam mord% ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z ntejhniml stroški lahko doma zdravite bolezni Jeter, žolča, in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129. STANDARDU (MERCA. TORJU) — tel. 21-158 in pri DOLENJKI — tel. 21-440. STE V ZADRECJI kal bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, '' zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Decembrsko vreme v pregovorih Ce v grudnu bliska, grmi, za drugo leto vetrove hudi. — Ce je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. — O Tomažu vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. — Zelen božič — bela velika noč^ — Božič na trati — velika noč za pečjo. — C e Stefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese. — Tepež-ni dan oblačen, k letu ne boš kruha lačen. LUNINE MENE: 23. 12. 31. 12. ob 18.35 ob 23.52 darovalcem vencev in cvetja, govornikom pri odprtem grobu in vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo prijateljem in sosedom, ki so nam v težki uri stali ob strani. Se enkrat vsem naša iskrena zahvala. Žalujoči: starši, brat in sestra z družinama Jama, 16. 12. 1969 Ob bridki izgubi očeta, brata, strica in starega očeta RUDOLFA ŠENICE iz Dol. Polja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter vsem sosedom, ki so nam pomagali v najhujših trenutkih. Zahavljujemo se nadalje TVP iz Straže, oi^;anizaciJi ZB Dolenjske Toplice, SZDL Polje ter gospodu župniku iz Dolenjskih Toplic. Žalujoči: sin Stane z družino, hči Marija s družino ter drugo sorodstvo Ob nenadni in prerani Izgubi našega moža in očeta JOŽETA PUSTA iz Gor. Globodola se najlskreoje zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in drugim, ki so ga spremili na poslednji poti, z nanii sočustvovali, nam ustno ali pismeno Izrekli sožalje, mu poklonili vence in cvetje. Iskrena hvala tudi kolektivu KAMNO-IX)M Vrhp^ za podarjeni venec ter gospodu župniku iz Mirne peči. Se enkrat prav lepa hvala vsem, ki so mu kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, žalujoči: žena Angelca, sin Tone, ter hčeri Mari in Milena Ob nepričakovani, boleči Izgubi našega ljubega moža io očeta FRANCA VRČKA šoferja iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v teh bridkih dneh sočustvovali z nami, ga spremili na zadnji poti in zasuli njegov grob z venci. Se posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru, g. Vodepu, Spilarju in Grozlni za ganljive besede. Iskrena zahvala Zdravstvenemu domu Iz Krškega in Senovega, »Transportu« in vsem šoferjem, žalujoči: žena, otroci in drugo sorodstvo Krško, 8. decembra 1969 Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta In starega očeta IVANA RUEHA upokojenega kleparskega mojstra iz Metlike se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti na metliško pokopališče v ponedeljek, 22. decembra 1969. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom v novome. šM bolnišnici, zlasti dr. Starčeviču, metliškemu proštu g. Verderberju in pevcem Iz Metlike, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so se dragega pokojnika spomnili s cvetjem in z venci, žalujoči; žena Zinka, hčerki Zinka in Milena z družinama ter vsi drugi .sorodniki PRIHODNJA ŠTEVILKA našega lista bo zaradi novoletnih praznikov in Oddiha v tiskarni izšla v četrtek, 8. januarja 1970. Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem lista voščimo prijetno praznovanje prehoda v novo leto ter jih hkrati prisrčno pozdravljamo! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Ob bridki izgubi naše dobre nMuaoe in stare mame TEREZIJE VRTAČIČ iz Malih Brusnic se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih in vsem tistim, ki so Ji darovali vence in cvetje ter Jo spremili na zadnji jMtl. Posebna hvala tovarni KRKA iz Novega mesta za darovano cvetje in gospodu župniku za spremstvo na zadnji poti. žalujoči: sin Tone In hčerka Rezka z družinama, sin Polde in vnučki Ob prerani smrti naše drage mame, žene in sestre ANE VIDMAR iz Dobindola se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, prav tako darov£ilcem cvetja in vencev ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Tone z družino in sestre Ob bridki izgubi našega ljubega nK>ža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA KRNCA iz Brezovice 7 se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, sosedom, Mežnarjevim, Hočevarjevim in Turkovim, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, vsem darovalcem cvetja, družini Koračin z Dol. Težke vode, družini Krnc iz Škocjana in trgovini ASTRA. Prav lepa hvala gosp<^u župniku iz Stopič za poslovilne besede ob odprtem grobu. Se enkrat vsem prav lepa hvala. Žalujoči: žena, sin Janez z ženo, sin Franc z družino, sin Jože, Tone Vinko in Stanko Ob bridki izgubi dragega moža in očeta FRANCA RAJERJA iz Lazine pri Hinjah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in stali ob strani in izrazili sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku, pogrebcem in pevcem, gostinskemu podjetju hotela Pugled in Kolodvorski restavraciji, žalujoči: žena, hčerke Marija, Ivanka, Zofka, Albina z družinami in sin France Ob izgubi našega očeta, starca o(^ta, strioa in brala ANTONA BOBNARJA iz Srednjega Globodola se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu podarili vence, nam Izrekli sožalje, kakor tudi gospodu župniku za spremstvo ter vsem sorodnikom in vaščanom. Žalujoči: sinovi Jože, Ludvik, Alojz z družinami, hčerka Tončka z družino, sestra Pepca z družino in drugo sorcdstto BEEiioa Dragemu očetu Stefanu Kaušu iz Prelogov pri Semiču Iskreno čestita za dvojno praznovanje hči Ivanka z družino. Enako čestita tudi bratu Stefanu. Polčenovi mami Iz Prečne Iskredie čestitke za 80-letnico z željo, da bi bila zdrava še mnogo let. Hčerka Pepca z družino. Janezu Smrekarju iz Breške vasi za 80-letnico in god iskrene čestitke, veliko sreče In zdravja želita žena* Francka in Modic iz Ločne. Na pravni fakulteti je diplomirala Sabina Jazbec-Ahlin. Čestitamo! Stefanu Judežu, ki služi vojaški rok v Čapljini, za dvojno praznovanje vse najboljše. (Dbenem mu žeUmo srečno leto 1970 in skorajšnje svidenje. Marija, Stane in Helenca. Dragi teti Tereoijl Movrln iz Griča pri Črnomlju iskreno čestitamo za njen visoki življenjski praznik in ji želimo veliko zdravja. Nečaka Ani in Lojze z družino. leo, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jofilca Teppejf m Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 33 Ndln (3200 8 din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdln); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.250 Sdln) o*. 8 amerlftklh dolarjev — Tekoči račun on podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, CHavnl trg l — PoStnl predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij oe vračamo — Tiska CGP »Delo« v Ljubljani