Kamniški OBČAN St. 17 42. leto Kamnik, 3. oktobra 2003 Proračun 2004 v realnejših okvirih Med 16 točkami dnevnega reda 7. seje občinskega sveta (prve po trimesečnem odmoru), ki jo je župan Tone Smolnikar sklical za sredo, 1. oktobra, so bili na prvem mestu Predlog pravilnika o oddajanju prostorov v najem pravnim osebam in posameznikom, ki delujejo na področju kulture v občini Kamnik v drugi obravnavi, po skrajšanem postopku pa sprememba odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik in odloka o načinu izvaja- nja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina. Med najpomembnejšimi sta bili sedma in osma točka dnevnega reda, ko so občinski svetniki obravnavali teze za pripravo občinskega proračuna za leto 2004 in predlog dopolnitve posameznih programov prodaje občinskega premoženja v letu 2003. Poleg tega so svetniki dali soglasje k družbeni pogodbi, sklenjeni med družbeniki Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik in sprejeli dogovor o posodobitvi infrastrukturnih objektov v tej čistilni napravi. V nadaljevanju seje so sklepali tudi o nakupu stanovanj, o soglasju k ceni pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, o opustitvi javnega dobra v k.o. Volčji Potok in k.o. Podgorje. Na koncu je občinski svet v prvi obravnavi razpravljal še o predlogu odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za plačilo storitev in se po nekaj mesecih, ko je zavrnil sprejem, ponovno lotil predloga odloka o ureditvenem načrtu R 070 Rudnik (kamnolom Rudnik). Pred vprašanji in pobudami so svetniki in svetnice spregovorili* še o načrtu varčevalnih ukrepov v WZ Antona Medveda Kamnik. Seznanili so se tudi s sklepom Vlade RS o usklajenosti spremenjenih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Seje, ki sta jo izmenoma vodila župan Tone Smolnikar in podžupan Demitirj Perčič, se je udeležilo 28 svetnikov in svetnic, trajala pa je od 12. do 19. ure. Nadaljevanje na 3. strani Udeleženci tekmovanja Entente Florale na Malem gradu Zaključek letošnjega tekmovanja evropskih mest in vasi v urejenosti in žlahtnem odnosu do okolja je potekal sredi septembra v Slovenskih Konjicah kot enem izmed letos nagrajenih evropskih mest. Pred dvema letoma je zlato medaljo na tekmovanju Entente Florale prejel Kamnik. Za 150 gostov iz tujine so ob zaključku letošnjega tekmovanja pripravili izlet po Sloveniji 19. step-tembra so turistični delavci in predstavniki mest iz vse Evrope obiskali Kamnik in si ogledali Mali grad Vimenu občine Kamnikje goste pozdravilpodžupan Demilrij Perčič. Vsekakor ta obisk pomeni pomemben prispevek k turistični promociji našega mesta. f_s. Začetek postopka prisilne poravnave v družbi Velika planina zaklad narave Zaklad premajhen za pokritje vseh dolgov... ■ Ud i; K/ Sredi septembra je gradbena ekipa Planinskega društva Kamnik zaključila dela z montažo in vključitvijo veternega agregata v poskusno obratovanje. Naprava, ki izkorišča moč vetra za proizvodnjo energije, potrebne za razsvetljavo, delovanje čistilne naprave in drugih naprav, je pomemben prispevek k čistemu in zdravemu okolju v naših gorah. Več na 4. strani. Velika planina - zaklad narave, podjetje za rekreacijo in gostinstvo d. o,, je kol preza-dolženi dolžnik 18. avgusta 2003 pri okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo predlog postopka za začetek prisilne poravnave. Po 5. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji lahko plačilno nesposobni ali prezadolženi dolžnik pred začetkom stečajnega postopka ter med njim predlaga upnikom sklenitev prisilne poravnave. Sodišče je 9. 9. 2003 izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave, za upravitelja prisilne poravnave pa imenovalo Marino Pilej iz Ljubljane. To je biloanajpomembenjša informacija, ki so jo predstavniki občine Kamnik, družba Velika planina in svetovalne družbe Bonik posredovali na novinarski konferenci v uradu župana 18. septembra letos. Več na 3. strani Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 17. oktobra. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 9. oktobra; oglase in zahvale pa do torka, 14. oktobra, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 83-91-311 in 041/662-450, faks: 83-19-860, el. naslov: sasamejac@volja.net. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 13- ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Sanacijski program v livarni Cimos tiru jpu ■«•»? Odslej tudi v Kranju! BSJBAT PETER 8 BVCCMMBRCRJj pmmmmM j Možnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengei Mefoa i 01 /11109 00 www.hp-commerce.sl Sanacijski program je uspel, razen na področju omejevanja hrupa, so na nedavnem programu na pobudo Zelenih Kamnika poudarili predstavniki Ci-mos-Livarne. Hrup pa bomo spravili v dovoljene okvire z zaprtjem vseh zakladalnih mest za železo do začetka januarja prihodnjega leta, so še dodali direktor Ivan Batagelj, Vlado Ce-rar, odgovoren za varstvo pri delu, in Jože Prezelj, vodja investicij. TjTjOj ®-gy3»q qg° if>-aSViMwO mm m Kot je povedal Daniel Kovačič, predsednik Zelenih Kamnika, ki se je skupaj s Stanetom Uhanom, predsednikom sveta stranke in Brankom Novakom, predstavnikom prizadetih krajanov, udeležil pogovora v Cimosovi livarni, je bil namen pogovora pridobiti rezultate majskih meritev vplivov na okolje, dobiti pojasnila, zakaj vsi negativni vplivi še niso v celoti sanirani in se dogovoriti, kako nadaljevati z reševanjem okoljskih problemov na območju Cimosa oz. Titana. Pobudniki pogovora so povedali, da z rezultati sanacije niso najbolj zadovoljni. Ob tem so na prvo mesto postavili problem hrupa, ki nastaja pri nakladanju železa na vagončke in zaklada-nju v peči. Poleg tega pa so opozorili tudi na pojav smradu oz. plinov ter vibracij, kar najbolj občutijo prebivalci okoliških hiš. Več na 2. strani iuiH jjii zlit J2 mu&uti&J VES NAGROBNI PROGRAM -10% Velika izbira ostalih nagrobnih sveč AKCIJA! PIRAMIDA VELIKA 99 SIT MINKA VELIKA 179 SIT PAX SVECARNA ŠTELE Glavni trg 16,1240 Kamnik,« 839-23-39 KAMNIŠKI MATURANTI TUDI LETOS ZELO USPEŠNI Zadnja sreda v septembru je bila še en navaden deževen dan. Vendar ne za vse. Letošnji kamniški četrtošolci in obenem ponosni maturanti so se še zadnjič sešli v šoli, kjer so preživeli štiri leta. Verjetno so vsem kar prehitro minila. Leta, ko odkrivaš samega sebe, odraščaš, polniš glavo z novimi spoznanji, širiš svoje obzorje, se zabavaš in se odločaš o svoji prihodnosti. Štiri leta, ki jih kronaš z zrelostnim izpitom, maturo. V jedilnici Srednješolskega centra Rudolfa Maistra je v sredo proti večeru žuborelo, vrelo in sijalo. Zdaj že nekdanji četrtošolci so se po zasluženih počitnicah ponovno srečali s svojimi sošolci, prijatelji in profesorji na še zadnji zakuski in podelitvi maturitet-nih pohval. Ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik je svoje dijake nagovorila z besedami, da je vsake stvari enkrat konec, vendar si želi, da se bodo še srečali, bodisi kot prijatelji, znanci, sodelavci. Poudarila je, da so se vsi profesorji trudili, da bi jim dali dobro življenjsko popotnico, veliko znanja, kar j-im je po rezultatih sodeč skoraj vseh predmetih pa so imeli za pol ocene višji odstotek od slovenskega povprečja. Tudi Marjeta Ben-kovič, predstavnica Občine Kamnik je vsem maturantom zaželela vse najlepše, zlatim maturantom pa podelila nagrade in priznanja. Na gimnaziji so se med zlate matu- no prebrodili, če bodo zaupali vase. Čestitala je vsem, maturantom poklicne mature, posebno pohvalo pa so prejeli Boštjan Kadimo, Darja Škerjanc in Katarina Zavasnik, ki so na poklicni maturi zbrali vse možne točke ter ostali odlični maturanti poklicne mature Kamniški zlati maturanti Boštjan Kadunc, Primož Zupan, BlažKlad-nik, Maruša Jakopič Plešnar in Petra Kregar (z leve proti desni) z optimizmom zrejo v prihodnost. Na sliki manjkata Darja Škerjanc in Katarina Zavasnik. rante vpisali Primož Zupan, ki je dosegel vseh 34 točk na maturi, Blaž Klad-nik, Petra Kregar in Maruša Jakopič-Plešnar. Pohvaljeni so bili tudi Petra Marinko, Marta Pregl in Primož Zupan, ki so na osnovnem nivoju iz matematike dosegli vse točke, ravno tako uspešna pa je bila pri filozofiji Petra Kregar. Peter Sitar, Joži Čebul), Urška Novljan, Lucija Koderman, Vanda Gerbec in Jure Rogelj. Pohvaljenih je bilo še veliko maturantov, saj je vsak po svojih najboljših močeh prispeval k najboljšim rezultatom na šolskih in državnih tekmovanjih, v razredni in šolski skupnosti. Ravnateljica Tatjana Novak je zaključila z mislijo, ki jo je povzela Zadnjo sredo v septembru so se v šolskem centru Rudolfa Maistra še zadnjič srečali letošnji maturanti, ki so zelo uspešno opravili z zrelostno preizkušnjo - maturo. po Rudiju Kerševanu: »Lepota življenja je skrita v ljubezni do življenja. Brez nje je vsako življenje le dolgočasen sprehod. Življenje so majhni' koraki, ki v sebi skrivajo veliko modrost.« Da bi bodoči intelektualci res našli v maj-hih korakih veliko modrost, kamorkoli jih bo življenje že zaneslo. BOJANA KLEMENC V Meščanski korporaciji Kamnik se premika S strani ene od državnih vej oblasti je sicer še vedno vse po starem - sodišče še ni odločilo o pritožbi MKK, v kateri MKK oporeka odločbi Upravnega sodišča, da MKK ni pravilno ustanovljena in da naj se zato postopek vrne za začetek in podobnim pravnim zankam, s katerimi se zavlačuje vračanje odvzetega že več kot deset let. Zato pa je novo vodstvo po letnih dopustih začelo s polno paro. Aktivirale so se posamezne komisije (za gospodarjenje, za lovstvo, za gozdno-gospodarsko in lesno-predelovano dejavnost, turizem, pravne zadeve in informativno dejavnost), ki bodo pripravile programe razvoja MKK. Tako bo doseženo, da bo MKK v kratkem času po vrnitvi premoženja polno zaživela, seveda postopno, glede na velikost vrnjenega premoženja. To bo, vsaj kar zadeva odškodnino, ki bo pomenila osnovo za naložbe, vrnjeno postopoma. Med drugim so bili vzpostavljeni tudi že stiki s predstavniki Strukturnih skladov EU za morebitno sofinanciranje turističnih projektov in projektov za varovanje okolja. Povezali so se tudi s predsednikom agrarnih skupnosti Slovenije, da bi pripravili skupno akcijo za rešitev ogromnih problemov, ki jih povzroča »lex diabolis« - zakon o ponovni vzpostravitvi agrarnih skupnosti. Poleg tega je pa uvedeno tudi dežurstvo in sicer vsako prvo sredo v mesecu od 16.30 do 17.30 v sobi 14 v poslopju občine Kamnik. V tem času lahko zainteresirani osebno poiščejo informacije ali pa pokličejo po telefonu na številko (01) 8318-206. Prvo tako dežurstvo bo v sredo, 5. novembra, dežural bo pa predsednik MKK Milan Deisinger. B. POLLAK Sanacijski program v livarni Cimos Uspešni, razen pri hrupu...? Sanacijski program je uspel, razen na področju omejevanja hrupa, so na nedavnem programu na pobudo Zelenih Kamnika poudarili predstavniki Ci-mos-Livarne. Hrup pa bomo spravili v dovoljene okvire z zaprtjem vseh zakladalnih mest za železo do začetka januarja prihodnjega leta, so še dodali direktor Ivan Batagelj, Vlado Cerar, odgovoren za varstvo pri delu, in Jože Prezelj, vodja investicij. Kot je povedal Daniel Kovačič, predsednik Zelenih Kamnika, ki se je skupaj s Stanetom Uhanom, predsednikom sveta stranke in Brankom Novakom, predstavnikom prizadetih krajanov, udeležil pogovora v Cimosovi livarni, je bil namen pogovora pridobiti rezultate majskih meritev vplivov na okolje, dobiti pojasnila, zakaj vsi negativni vplivi še niso v celoti sanirani in se dogovoriti, kako nadaljevati z reševanjem okoljskih problemov na območju Cimosa oz. Titana. Pobudniki pogovora so povedali, da z rezultati sanacije niso najbolj zadovoljni. Ob tem so na prvo mesto postavili problem hrupa, ki nastaja pri nakladanju železa na va-gončke in zaklaclanju v peči. Poleg tega pa so opozorili tu- Kot meni Branko Novak, najbližji krajan na Podlimbar-skega poti (na desni), z njim pa je soglašalo tudi vodstvo livarne Cimos, bi lahko k manjšemu hrupu prispevali tudi delavci, ki z magnetnim dvigalom nakladajo železo in sicer tako, da bi železo spuščali iz dvigala čim nižje in da bi spoštovali prepoved nakladanja v nočnem času... di na pojav smradu oz. plinov ter vibracij, kar najbolj občutijo prebivalci okoliških hiš. Kot je povedal Jože Prezelj, ki je Danielu Kovačiču izročil elaborat, ki ga je izdelal mariborski zavod za zdravstveno varstvo, so zadnje meritve pokazale, da so emisije prahu in plinov daleč pod dovoljeno mejo, nerešen pa ostaja problem hrupa. Ta nastaja z zalaganjem petih nočnih sarž in štirih podnevi (po deset minut), medtem ko so nočno nakladanje železa na vozičke ukinili. Začasno nameravajo rešiti ta problem z ograditvijo talilnih peči,celovito pa bo problem rešen, ko bodo, kot pravijo, v poldrugem letu zgradili novo talilnico, kar pomeni, da bo celotni proizvodni proces potekal v zaprtem prostoru. Predstavniki Cimosa so na koncu sprejeli predlog Zelenih, da bodo sodelovali pri pripravi javne tribune o reševanju okoljevarstvenih problemov na tem območju. zagotovo uspelo. Letošnje maturante je na novo življenjsko pot pospremila z nasvetom, naj svoje znanje dobro vnovčijo, naj se zavedajo, da veliko znajo in da so zelo sposobni, naj dosežejo življenjske cilje, ki so si jih zadali. Letos je bilo uspešnih 96 odstotkov kamniških gimnazijskih maturantov, pri Ravnateljica ekonomske šole Tatjana Novak je vsem zaželela, da dosežejo cilj, ki so si ga zadali, da bodo uspešni in da bi z veseljem opravljali poklic, za katerega se bodo odločili. Prav tako jih je opomnila, da je za njimi velika prelomnica, vendar jih čaka še veliko preizkušenj, ki pa jih bodo uspeš- Krvodajalska akcija 20. in 21. oktobra Spominsko srečanje na Beli Peči Krajevna organizacija ZB Srednja vas prireja spominsko srečanje na Beli Peči pri Livku v nedeljo, 18. oktobra, ob 14. uri. Vabljeni! Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik Odgovorna urednica Saša Mejač, nniv. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, /a katere se na podlagi Zakona o 1)! )V obračunava davek na dodano vrednost po stopnji cv Medij Kamniški občan )c vpis tri v r-r-vid medijev ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenaročenih •člankov in fctogfifij ne honoriramo. Rokopisov m fotografij ne vričimo. Grafični priprava IVfo-TČK.d.d., tisk Sel d.d, Ljubljana dne 2. 10.2003 Druga letošnja krvodajalska akcija na kamniškem območju bo 2CUin 21. oktobra. Krvodajalce bodo na odvzem krvi v Ljubljano, na Zavod za transfuzijo, vozili posebni avtobusi po naslednjem razporedu: V ponedeljek, 20. oktobra: ob 7. uri - avtobusna postaja- Kamnik, s postanki do vključno Šmarce, ob 9- uri - avtobusna postaja pri Logarju (Črna) s postanki do Kamnika, odpelje v Tu-njice in ustavlja vključno do Šmarce, ob 1 i. uri - avtobusna postaja Kamnik, s postanki do Duplice, odpelje na Križ, Komendo, Moste in ustavlja na vseh postajališčih. V torek, 21. oktobra: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik, s postanki do Duplice, odpelje na Križ, Komen- do in Moste ter ustavlja na vseh postajališčih, ob 9. uri - avtobusna postaja Češnjice, Rakitovec, Pšajnovica (Tuhinjska dolina) in ustavlja na postajališčih do Kamnika in do Šmarce, ob 11. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do vključno Šmarce. Po zaključeni krvodajalski akciji bo avtobus odpeljal krvodajalce nazaj do izhodiščne postaje. Območno združenje Rdečega križa Kamnik vabi vse občane, da se tej plemeniti akciji pridružijo in se v dneh odvzema prijavijo na Zavodu za transfuzijo. Kamniški okoliš se vedno zelo številčno udeležuje človekoljubnih akcij. Organizatorji so prepričani, da bo odziv tudi v oktobru zelo uspešen. Območno združenje Rdečega križa Kamnik se vsem krvodajalcem, prav tako tudi organizatorjem akcije, za dosedanje delo in pripravlje- nost že vnaprej iskreno zahvaljuje. STANE SIMŠIČ Pridružite se skupini nasmejanih mladih obrazov, ki so z veseljem priskočili na pomoč ljudem, ki so potrebovali kri za povrnitev zdravja. Zavest o darovanju krvi bi moral imeti vsak zdrav odrasel človek, saj nikoli ne veš, kdaj jo boš tudi sam potreboval. Se vidimo na krvodajalski akciji 20. in 21. oktobra na zavodu za transfuzijsko medicino RS Ljubljana, Šlajmerjeva 6. IVA HUMAR ) Kamniški OBČAN AKTUALNO 3. oktobra 2003 S 7. seje občinskega sveta Proračun 2004 v realnejših okvirih (Nadaljevanje s 1. strani) Ena izmed ugotovitev v tezah za pripravo občinskega proračuna za leto 2004 je, da se načrtuje nekoliko manjši obseg razpoložljivih proračunskih sredstev in sicer za 83 milijonov SlT. Najmanj za to liko bo zato treba zmanjšati naložbeni del proračuna. Za gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, turizem in podjetništvo) naj bi prihodnje leto namenili okrog 120 milijonov SIT. Agencijo . za turizem in podjetništvo naj bi preoblikovali v Lokalno turistično < jrgani/.acijo. Na področju cestnega prometa bodo imele prednost začete investicije in izgradnja hodnika za pešce v Stranjah. Za varstvo okolja (prenova energetskega koncepta, Subvencioniranje učinkovite rabe energije, redno vzdrževanje meteorne kanalizacije) so , predvideli Okrog 47 milijonov SIT. Za vzdrževanje stanovanjskega fonda in pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov naj bi zagotovili okrog 47 milijonov SIT. Za redno dejavnost športa in rekreacije so predvideli 64 milijonov SIT, za investicije na tem področju pa okrog 30 milijonov SIT. Za redno dejavnost na področju kulture ter za tekoče in investicijsko vzdrževanje na tem področju naj bi prihodnje leto namenili 167 milijonov SIT, za dejavn< >st društev pa 35 milijonov SIT. Največji delež proračunskih sredstev bo verjetno namenjen izobraževanju. Samo za redno dejavnost v otroškem varstvu bo šlo okrog 588 milijonov SIT, v osnovnem šolstvu pa 212 milijonov SIT. Za investicije v šolstvu bo treba nameniti okrog 200 mio SIT, sem sodi poleg zunanje ureditve OŠ Marije Vere, adaptacije in d(»graditveOŠ Stranje tudi povsem nova naloga -statična sanacija OŠ Frana Albrehta, ki.še ni vključena v načrt razvojnih programov in bo zahtevala okrog 40 milijonov SIT. I)(>mska ()skrba v socialnih zavodih, zdravstveno zavarovanje brezposelnih delavcev in ostale naloge na s< »cialnem področju bodo zahtevale 170 milijonov SIT.' Na področju javne uprave je treba omeniti predlog, naj bi prihodnje leto poleg 440 mio SIT za redno dejavnost občinske uprave predvideli ttidi 50 mio SIT za prenovo-pr< >stor< >v v občinski stavbi, polovico denarja za te namene namreč prispeva država. Občinska uprava je pri pripravi smernic poudarila, da so delno upoštevali tudi večkrat izrečene pripombe o nujnosti realnega načrtovanja proračunskih prihodkov, kar pomeni tudi nominalno znižanje proračunskih sredstev. Poleg župana Smolnikarja, ki je poudaril; da so se župani dogovorili, da bodo zaradi povsem nove podobe občinskih proračunov po vstopu v ITI, občine sprejemale proračune samo za 2004, so v razpravi sodelovali številni svetniki, ki so na eni strani že navajali konkretne številke potrebnih proračunskih sredstev, na drugi strani pa poudarjali, da si) proračunske teze nezave-zujoče in so se /. njimi samo seznanili. V prihodnjih dneh bodo o tezah razpravljali tudi vodje svetniških skupin in predsedniki političnih strank, posebej pa se bodo o tem z županom pogovarjali tudi predsedniki svetov KS. Letošnje programe prodaje občinskega premoženja je občinski svet dopolnil s predvideno prodajo Šestih parcel v k.o. Podgorje, Kamnik, Motnik in Volčji Potok. Po cenitvi sodnega cenilca je skupna vrednost zemljišč okrog 14 milijonov SIT. Pri pripravi predloga Pravilnika o oddajanju prostorov v najem pravnim osebam in posameznikom na področju kulture je uprava'smiselno upoštevala pri-pornbo Marjete Humor k 10. čle-. nu pravilnika, ki je fizične osebe postavljal v neenakovreden položaj. S spremembo s< > vsi prosilci za najem prostorov glede na doseženo število točk izenačeni, hkrati pa imajo ob enakih pogojih prednost društva pred posamezniki. Na vprašanje Boruta Žagarja glede zavarovanja občinskega premoženja (požar itd.) občinska uprava odgovarja, da je to urejeno s posebno vladno uredbo, o tehničnem varovanju pase lastnik suvereno odloča. Če najemnik tehnično varovanega prostora z nepravilno uporabo prostora povzroči dodatne stroške, jih mora sam poravnati. Na vprašanje Marjana Sempri-možnika glede oddajanja v najem prostorov KS, ki so konsolidirano premoženje lokalne skupnosti, predlagatelj pojasnjuje, da morajo organi KS pri tem upoštevati vse predpise, ki urejajo posamezna področja. Pri tem je treba upoštevati, da zakon o uresničevanju javnega interesa predvideva 3 milijone SIT kazni za pravno osebo in 300.000 SIT kazni za odgovorno osebo, če izda prostore v najem brez javnega razpisa. Prostori na Japljevi 12 (kavarna, op.p.)sebodo oddali v najem šele po ureditvi premoženjskega stanja (izdelava etažnih načrtov in vpis v zemljiško knjigo). Na vprašanje Braneta Golubo-viča je predlagatelj pojasnil, da so s pravilnikom iz leta 1999 prešli na spremenjenii način sofinanciranja kulturnih društev. Zato je občinska uprava po sprejemu pravilnika izvajalcem kulturnih programov razdelila vsa sredstva z,namenom, da lahko izvajalci sami plačajo tudi stroške najema prostorov. Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture določa, da se prostori dajo v najem brezplačno, če prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja. Po novem obračun odpadkov spet po prostornini Občinski svet je namesto po hitrem postopku, kot je predlagala uprava, na predlog svetniške skupine LDS, kar je podprla tudi svetniška skupina NSi, obravnaval spremembo odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik po dvofaznem postopku. Potem, ko je lani občinski svet v prejšnji sestavi kot kriterij za obračun namesto prostornine odpadkov v odlok vnesel število članov gospodinjstva namesto prostornine odpadkov, se je z uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov p< »kazala potreba po ponovni uvedbi prostornine kot merila za obračun. Gospodinjstva, ki odpadke skrbno ločujejo, so količino ostanka odpadkov bistveno zmanjšala v primerjavi z gospodinjstvi, ki odpadkov ne ločujejo. Zato je potrebno uvesti tak sistem obračunavanja ravnanja z odpadki, ki bo spodbujal ločevanje odpadkov. To pa pomeni obračunavanje po velikosti posod, potrebnih za ostanke odpadkov. Ker koncesionar (Publi-cus) trenutno ne razpolaga z manjšimi posodami od 120 litrov, bodo za eno- in dvočlanska gospodinjstva upoštevali manjši volumen (80 oz. 40 litrov). Svetniki so spraševali, kako bo Publicus ugotavljal količino odpadkov v različnih posodah in predlagali, da je treba za drugo obravnavo pripraviti tudi predlog cenika, čeprav je Bojan Mlakar poudarjal, da nov način obračunavanja ne bo pomenil tudi višjih cen. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina je občinski svet dopolnil s kazenskimi določbami, ki za kršitev posameznih določil odloka določajo globe od 100 do 350 tisočakov. Po sprejetem soglasju k družbeni pogodbi podjetja Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik je občinski svet soglašal tudi z dogovorom o izvedbi rekonstrukcije infrastrukturnih objektov na tej napravi (obrazložila ga je direktorica CČN mag. Olga Burica), ki so ga sklenile občine Domžale, Kamnik, Mengeš in Trzin. Z rekonstrukcijo teh objektov bodo zagotovili 80% vrednost čiščenja dušikovih in fosfornih snovi iz odpadne vode in tako dosegli, da bo CCN delovala v skladu z določili ustrezne republiške uredbe. S tem se bodo zmanjšali stroški ekoloških taks za obremenjevanje voda. Po omenjeni uredbi je rok za izvedbo sanacijskega programa 31.12. 2005. Občina Kamnik ima pri lastništvu omenjenih infrastruk- Ker je vlada sprejela uredbo o turnih naprav 40% delež, kar bo tudi merilo za potrebna sovlaganja v posodobitev čistilne naprave. O višini potrebnih vlaganj še ni podatkov, saj naj bi dogovor služil predvsem za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna in evropskih skladov. Volitve in imenovanja Občinski svet je dal pozitivno mnenje Metki Romšak, kandidatki za direktorico in dosedanji direktorici Centra za socialno delo Kamnik. Občinski svet se je odločil, da občina na podlagi izbrane najbolj ugodne ponudbe v poslovno stanovanjskem centru Kamnik (Mer-cator op.p.) za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj kupi enosobno stanovanje 47 m- za 14,4 milijona SIT in dvosobno neprofitno stanovanje (77 m2) za 22,7 milijona IST, obe stanovanji brez parkirnih prostorov. Na stanovanja čaka trenutno 19 socialnih upravičencev. Nekateri svetniki so menili, da bi morala občinska uprava vložiti več naporov za nakup cenejših stanovanj. Nova cena za distribucijo pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, preko katerega se ogrevajo prostori OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, Zdravstvenega doma Kamnik, VVZ Antona Medveda, poslovno Stanovanjski objekt v Novem trgu in poslovno stanovanjski objekt Metalka, iz energetske postaje v Svilanitu, bo po sklepu občinskega sveta od 1. oktobra 2003 dalje znašala poprečno 11.270 SIT za MWh (brez prispevkov), kar po besedah Aleša Škor-janca pomeni le 3,74% podražitev. Občinski svet je sklenil opustiti javno dobro na dveh zemljiščih in sicer na parceli 941 m2, javna pot preko Arboretuma Volčji Potok in na parceli 152 m2 (nekoč javna pot), del funkcionalnega zemljišča k objektom jate na Duplici. merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev, veljati pa je začel tudi Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, mora občinski svet sprejeti nov odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za plačilo storitev. Zato so svetniki pretresli predlog odloka v prvi obravnavi. Z odlokom o ureditvenem načrtu R 070Rudnik, katerega sprejem v prvi obravnavi je občinski svet na seji 2. julija letos zavrnil (med drugim tudi z obrazložitvijo, da je za odločanje premalo podatkov), naj bi sanirali obstoječe dejavnosti na območju kamnoloma v Rudniku, omogočili ureditev dovozne poti in obnovo prizadetega okolja zaradi izkoriščanja. Kot je povedal Bojan Mlakar, je nosilec dejavnosti v tem času pridobil rudarsko koncesijo za 15 let in v skladu s sklepom občinskega sveta naročil izdelavo prostorskega akta. Svetniki so poudarili, da je treba posebno skrb nameniti problemom odvoza materiala, ureditvi vozne poti in še posebej njenemu prik-' Ijučku na kamniško obvoznico. Občinski svet se je seznanil z načrtom varčevalnih ukrepov v WZ Antona Medveda Kamnik, obrazložila ga je Jelka Golob iz WZ. Po mnenju župana kot predlagatelja, je iz načrta, ki so ga pripravili v otroškem vrtcu, razvidna pripravljenost vodstva zavoda za kvalitetno opravljanje nalog vrtca ob sočasni smotrni izrabi prostorov, kadrovskih, organizacijskih in drugih virov v okviru predlaganih racionalizacijskih ukrepov. Tudi svetniki so pohvalili dobro in pregledno pripravljen program varčevanja, ki pa naj bi svoje rezultate pokazal šele čez leto ali dve. Ob tem pa so tudi poudarili potrebo po pravičnejšem določanju prispevkov staršev glede na njihov gmotni položaj. FRANC SVETEIJ Vi sprašujete, župan odgovarja J. Ž., član humanitarnega društva, sprašuje, zakaj še niso prejeli obvestila, koliko sredstev bodo društva prejela iz občinskega proračuna za izvajanje humanitarnih programov v letu 2003. Do vključno leta 2002 so društva prejemala sredstva za sofinanciranje izvajanja humanitarnih programov neposredno iz proračuna, kar pa ni uskladil z načeli javnega financiranja, saj morajo imeti pod enakimi pogoji enake možnosti vsi zainteresirani, ki izvajajo humanitarne programe. V ta namen je bil maja letos na občinskem svetu sprejet pravilnik, ki podrobneje opredeljuje, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko kandidira na javnem razpisu za sofinanciranje humanitarnih programov. Pravilnik je bil juni ja tudi objavljen v Uradnem listu RS. Na osnovi pravilnika je občinska uprava objavila javni razpis v Kamniškem občanu in v Uradnem listu RS. Ker je bil to prvi razpis, je pristojna služba še dodatno pisno obvestila vse dosedanje prejemnike sredstev za sofinanciranje humanitarnih programov o objavi javnega razpisa, saj je bilo mogoče pričakovati, da bo kdo javni razpis spregledal. Z dodatnim obvestilom smo želeli preprečiti morebitne težave pri izvajanju že utečenih humanitarnih programov. Kljub dodatnemu obvestilu pa je bil odziv izvajalcev na javni razpis, ki seje zaključil v mesecu avgustu, pod pričakovanji. Županje v skladu z določili pravilnika imenoval komisijo za ocenjevanje humanitarnih programov, ki bo na osnovi programov oblikovala predlog za dodelitev sredstev pbsa-meznim izvajalcem in ga jmsredovala županu v odločitev. Tako lahko vsi prosilci pričakujejo, da bodo v kratkem prejeli sklep o sofinanciranju predlaganih programov za leto 2003. Letošnje leto bodo zaradi procesnih aktivnosti (sprejem, pravilnika, objave v uradnem glasilu RS, objave javnega razpisa, obdelave podatkov, izdaje sklepov o sofinanciranju ter upoštevanje rokov za morebitne pritožbe) sredstva razdeljena razmeroma pozno, zato pa v naslednjem letu ne bo ovir za objavo javnega razpisa in dodelitev sredstev v skladu s pravilnikom, in sprejetim proračunom že v začetku leta 2004. Upam, da razmeroma piozna dodelitev sredstevza sofinanciranje humanitarnih programov ne.bo povzročila večjih težav društvom in posameznikom, kise jim ob tej priložnosti zahvaljujem za dosežene rezultate in nesebično delo ter jim želim kar najuspešnejše doseganje postavljenih ciljev pri izpolnjevanju njihovega poslanstva. ANTON IONE SMOLNIKAR Župan Začetek postopka prisilne poravnave v družbi Velika planina - zaklad narave Zaklad premajhen za pokritje vseh dolgov ... Nadaljevanje s 1. strani Kot je v nadaljevanju dejal župan Tone Smolnikar, je občinski svet že nekaj let predlagal občinski upravi, naj v zvezi s to družbo, ki je v stoodstotni lasti občine, zaradi njenega slabega gospodarskega stanja nekaj ukrene, saj iz proračuna ni mogoče iz leta v leto zagotavljati denarja za konsolidiranje stanja. Tudi država ni izpolnila pred leti danih obljub za sofinanciranje dostavnih žičnic. Občina je sicer v zadnjih letih investirala kar nekaj sredstev, med drugim v nujno za-menjavc^nosilnih vrvi, vlečnih vrvi, zamenjava enosedežnice z dvosedežnico. To je pomagalo, da se je družba obdržala pri življenju in letošnje poletje dosegla največje število prepeljanih potnikov (od junija do septembra kar 25.000)., Ko so izpadla sredstva države, je občinski svet sprejel sklep, da v desetih letih prispeva za pokrivanje izgub letno okrog 20 milijonov SIT. Sredi lanskega decembra je Elektro že grozil z odklopom elektrike zaradi prevelikih dolgov, pa tudi denarja za gorivo za pogon teptalcev ni bilo. Zato so v občinski upravi našli nekaj denarja za poplačilo najbolj pomembnih dolgov, kar se je pokazalo kot dobro, saj je čez dva dni zapadlo zadosti snega za pogon sedežnice in vlečnic med Simnovcem in Zelenim robom. Vlečnic v Tihi dolini pa preteklo sezono zaradi prevelikih stroškov priprav in vzdrževanja niso pognali. »S prisilno poravnavo zasledujemo dva cilja. Prvi je razbremenitev obveznosti v dogovoru z upniki, drugi cilj, zapisan tudi v pogodbi s firmo Bonik, je razpršiti lastništvo,« je poudaril župan Smolnikar. Najti bo treba nove solastnike, ker občina sama tega bremena ne zmore, je pa prav, da določen delež še obdrži, tudi zaradi vpliva na gospodarjenje s prostorom na tem območju. Na koncu pa je župan izrazil upanje, da bi prisilna poravnava uspela. Tudi če bi slučajno prišlo do stečaja, to po županovem mnenju še ni najbolj črna varianta. Zadnja možnost je namreč likvidacija, ki pa ne pride v poštev. Zato bosta gondola in dvosedeženica delovali naprej. Seveda si je treba prizadevati za povečanje števila prevozov in za še boljše sodelovanje vseh uporabnikov veliko-planinskega prostora. Urediti bo treba cesto in varovana parkirišča, predvsem pa omejiti promet po planinah na najnujnejše primere. Občina bo v okviru turističnega programa Ljubljanske urbane regije prijavila projekt (pripravlja ga Oikos) za sofinanciranje iz. evropskih strukturnih skladov in sicer za Golf Arboretum, Terme Snovik in Veliko planino. Kot je navedel Igor Bonči-na, predstavnik družbe Bonik, je imela družba poleg okrog 140 milijonov SIT skupne izgube (na dan ,30.6. 2003) konec lanskega leta za 204 milijone SIT neporavnanih 'obveznosti, skupno premoženje družbe pa je bilo ocenjeno na okrog 326 milijonov SIT. Med največjimi upniki so NLBd.d.z 62 milijoni SIT, Zavarovalnica Triglav blizu 27 milijonov SIT, Ministrstvo za gospodarstvo okrog 19 milijonov SITSKB 3,6 milijona SIT in Eicon d. o. o., 2,7 milijona SIT. Te terjatve naj bi spremenili v lastniške deleže, upnikom, ki na to ne bi pristali, pa bo ponujeno plačilo v višini 20% njihovih terjatev. Upnikom z ločitveno pravico, med katerimi je nekdanje ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem s 56 milijoni SIT, bo prav tako ponujen delež v lastništvu družbe. Predlagali bodo tudi reprogramiranje odplačevanja obveznosti s tega naslova. Poleg prisilne poravnave in prestrukturiranja lastništva želi družba izvesti tudi dokapita-lizacijo družbe, rešiti vprašanje sofinanciranja stroškov, povezanih z lokacijo masiva Velika planina, urediti razmerja z lastniki in uporabniki na Veliki planini in nenazadnje urediti tudi razmerja z mejaši občine Kamnik. Na vprašanje, kako bo postopek prisilne poravnave vplival na letošnjo zimsko sezono na Veliki planini, je direktor družbe Velika planina Vinko Rib-nikar odgovoril, da bodo pognali podobno kot lani sedež-nico in vlečnice na zahodni strani planine, če bodo snežne razmere ugodne. Zastarelim vlečnicam v Tihi dolini so namreč potekla obratovalna dovoljenja in njihova obnova zahteva Kar precejšnja sredstva. Kot predvidevajo, naj bi bila prisilna poravnava končana v roku petih mesecev, medtem ko bo sanacija potekala daljši čas, ki pa ga, kot pravi Igor Bončina, v tem trenutku ni mogoče napovedati. FRANC SVETFXJ ■ i Predlog za postopke prisilne poravnave v družbi Velika planina - zaklad narave so novinarjem pojasnili (z leve) Vinko Ribnikar direktor firužbe, Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta družbe, Igor Bončina (svetovalna družba Bonik) in župan Tone Smolnikar. V slovo Metki Žargi V ponedeljek, 22. avgusta, smo se na Žalah poslovili od Metke Žargi, zadnje članice zaslužne in znane kamniške družine Stanka Žargija. Žar-gijevi so prišli v Kamnik, leta 1922, ko je bila istega leta v Ljubljani rojena pokojna Metka. Skupno s trgovcem Kah-mom sta v nekdanji pristavi gostilne g. Hostnika, pri hiši, ki so jo imenovali takrat »Krištofova hiša« (sedaj »Ideja«) zgradila prvo tovarno gorčice v Sloveniji. Ta tovarna je izdelovala tako kvalitetno gorčico, da je»ETA«, kot so ji dali poslovno ime, s svojimi izdelki postala poznana ne le v državi, temveč tudi po Evropi. Največ zaslug za odlično kvaliteto je imela mama pokojne gospa Melanija, kije imela jiosebne recepte za gorčico. Ta gorčica je konkurirala svetovno znani francoski firmi »Moutar-de du Dijon«. Zanimivo je, kako je tovarna dobila poslovni znak »Eta«. Kot majhna deklica Metka Žargijeva ni mogla izgovoriti svoje ime Meta. Ko sojo vprašali, kako ji je ime, je odgovorila: »Jaz sem Eta.« Ko je njen oče slišal, kako izgovarja hčerka ime, je dobil idejo, da za poslovni znak tovarne uporabi ime »Eta«. Ta priznana tovarna je bila v privatni lasti od 1923 do 1945. Po vojni so tovarno nacionalizirali in ji dali drugo ime »Živilska industrija Kamnik« Te znamke pa tujci niso poznali in prodaja v tujino je zastala. Zato so vrnili prejšnje, bolj poznano ime »Eta«, ki ga ima tovarna še danes. Gospa Meta je maturirala na Liceju v Ljubljani leta 1939. Istega leta seje vpisala na Filozofsko fakulteto, smer slavistika. Verjetno je študirala skupaj z našim pesnikom Francetom Balantičem. Prišla je vojna in študija ni mogla nadaljevati. Med vojno je bila zaposlena v smoduišnici, kjer je spoznala g. Mirka An-toliča. Bila sta že zaročena, kojeg. Mirko odšel v partizane, njo pa so gestapovci zaprli v Begunje z ostalimi Kamničani, od katerih so jih 14 ustrelili 31-januarja 1944 v Šentvidu pri Ljubljani. Kerje bila noseča in tik pred porodom, sojo izpustili iz Begunj. Njen zaročenec je 12. avgusta 1944padel v NOV. Rodila je hčerko Metko Antolič. Po vojni se je zaposlila v tovarni »Svit« inje delala v komerciali vse do, upokojitve. Leta 1953 seje poročila z biologom dr. Dragom Blatnikom. V tem zakonu se jima je rodila hčerka Eva. Metka Žargi je bila skromna, visoko izobražena žena, kije imela posebno kot zavedna Slovenka težko življenje. V Kamniku smo je dobro poznali in jo spoštovali. Danes je ni več med nami, ostal pa bo lep spomin nanjo kot na zaslužno Kamni-čanko in tudi na njenega očeta, kije zgradil prvo tovarno gorčice »ETA« v Sloveniji. dr. NIKO SADNIKAR Uživala je v lepotah narave, planin in v klekljanju Ana Marija Markuš (1935 - 2003) V torek, 26. avgusta, smo se poslovili od drage prijateljice-Anice Markuš. Še polna življenja in načrtov za svoje drage je podlegla kruti bolezni. Življenje je nepredvidljivo, neusmiljeno, ne ozira se na bolečine. Rojena je bila v Kregljišču v številni družini. Osnovno šolo je obiskovala na Velikem Dolu, za nadaljevanje šolanja ni bilo pogojev. Že pred vojno, zlasti pa prva vojna leta, so bila za prebivalce teh krajev zelo težka. Vtem času sla kot partizanska borca padla dva njena brata. Kljub težavam in žrtvam je družina ostala zvesta svoji domovini. Zaradi številne družine, ki Anici ni mogla ponuditi možnosti za samostojno preživljanje, je s sedemnajstimi leti odšla od doma k sorod-nici v Stranje, kjerje^ opravljala domača dela in negovala otroke. Želela seje osamosvojiti in poiskala je delo v smodnišnici v Kamniku, današnji KIK. Delala je v proizvodnji gospodarskih razstreliv. Delo je bilo težko in nezdravo, a je vztrajala do upokojitve. Leta 1954je spoznala bodočega moža, kije prišel v tovarno kot vzdrževalec strojev, na katerih je tudi ona delala. Poročila sta se leta 1955. Rodili sta se jima dve hčerki. Nudila sta jima možnosti za šolanje, saj sta se zavedala, da z izobraževanjem daješ otrokom največ, ker onadva tega nista bila deležna. Ob vztrajnosti pri delu je imela Anica velike sposobnosti za ročna dela: pletenje, kvačka- nje, vezenje, klekljanje. Bila je v stiku z mnogimi klekljarlcami. S svojimi izdelki je večkrat popestrila razne razstave in s svojimi čudovitimi izdelki požela veliko občudovanja, pohval in lepih uspehov na vseh razstavah DU Kamnik. Svoja dela je leta 1999 razstavila tudi v Mekinjah. Bila je občudovalka naravnih lepot, planin, vrtov in rož. Njen dom in okolica sta bila vedno čista in urejena. Ker je njen mož Zdrav-ko že vse življenje ljubitelj narave in planin, ga je vedno razumela in ga podpirala pri njegovemu delu. Občudovanja vredno je njeno razumevanje in podpora možu, pa tudi hčerki Ireni. Dolga leta je bil Zdrav-ko aktiven član Planinskega društva Kamnik, markacist, planinski vodnik na mnogih gorskih poteh. Anica pa je uživala ob lepotah planin, ljubezen do planin sta prenesla tudi na hčerko Ireno, kije bila ena najboljših kamniških alpinisik. Zaradi razumevanja in požrtvovalnega skupnega dela je zato ločitev še mnogo težja. Prijatelji razumemo bolečino ločitve. Na zadnji poti v Mekinjah je Anico spremljalo zelo veliko ljudi. Mnogi so jo poznali, jo spoštovali, in se zavedali, da je njena izguba za moža in vso družino nenadomestljiva praznina. Vsem njenim iskreno sožalje! ELKA PODBEVŠEK Umrla Milica Bartenjev Svetec vnukinja Luka Svetca Sredi letošnjega poletja, 22. avgusta, so na ljubljanskih Žalah pokopali 97-letno Milico Bartenjev, rojeno Svetec, zadnjo vnukinjo podgorskega rojaka Luka Svetca, narodnega buditelja, pesnika, politika in notarja. Pred sedmimi leti je za Kamniški občan povedala veliko zanimivosti o svojem starem očetu, udeležila pa seje tudi odkritja spominske plošče Luki Svetcu ob njegovi 170-let-nici rojstva novembra 1997 v Podgorju. Takrat se je Podgorcem zahvalila za lep spomin na njenega dobrega starega očeta. Milica Bartenjev se je rodila leta 1906 v Li- tiji. Po poroki z ruskim gradbenim inženirjem Dimitrijem Bartenjevim, kije gradil karavanški predor, se je kot učiteljica preselila na Jesenice. Tu se je tudi med drugo svetovno vojno s poučevanjem mladega rodu po vzoru svojega starega očeta borila za ohranjanje slovenske besede. Za ta njena prizadevanja in dolgoletno družbeno aktivnost se ji je na poslednji poli zahvalil tudi predstavnik borčevske organizacije Tabor. Pogreba se je udeležil predsednik krajevne skupnosti Podgorje Brane Bremšak. F. S. Ekološko čista električna energija na Kokrskem sedlu Vetrni agregat že poskusno deluje Ekološkim vprašanjem daje tudi Planinsko društvo Kamnik posebno mesto. V letošnjem jubilejnem letu, 110-letnici delovanja, so naloge še večje in bolj zavezujoče. PD Kamnik že več let uspešno uporablja sončno energijo za razsvetljavo, za delovanje čistilnih naprav in za druge potrebe na obeh planinskih postojankah na Kamniškem in Kokrskem sedlu. S tem je razbremenilo delovanje dizelskega agregata in zmanjšalo izpust škodljivih plinov. Vendar tako pridobljena energija ni uspela pokriti vseh potreb, zato je društvo v lanskem letu postavilo vetrni agregat na Kamniškem sedlu. Delovanje tega agregata je pokazalo zelo dobre rezultate in skoraj popolnoma pokrilo vse zahteve. PD Kamnik seje na osnovi dobljenih rezultatov odločilo, da agregat na veter postavi tudi na Kokrskem sedlu. Meritve so pokazale, da je moč vetra odgovarjajoča in primerna za obratovanje agregata z izhodiščno močjo 1400 W, ki proizvaja napetost 24 V. Proizvedena energija se zbira v stacionarnih baterijah 2000 Ah/24 V. Vetrni agregat je nameščen na 9,60 m visokem stebru. V sodelovanju s podjetjem KON-TIKI iz Kamnika, ki je tudi končni realizator postavitve naprave, je društvo uvozilo vso potrebno tehnično opremo. Društveni delavci (gradbena ekipa) so v zadnjem tednu avgusta opravili vse izkope in grad- bena dela ter postavili betonske temelje, od 12. do 14. septembra pa so že montirali centralno napravo in jo vključili v poskusno obratovanje. Rezultati so odlični. Stroški postavitve veternega agregata znašajo po oceni, 6,2 milijona sit. Od tega zneska odpade na tehnično opremo skoraj 4 milj. sit in nekaj več kot 2 milj. sit na gradbena dela in drugo. Tako velikega finančnega zalogaja Planinsko društvo Kamnik samo ne bi zmoglo. Pri tej investiciji s sredstvi sodeluje tudi Planinska zveza Slovenije, še znatneje pa tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - agencija republike Slovenije za učinkovito rabo energije. Obema donatorjema se Planinsko društvo Kamnik iskreno zahvaljuje. Delovanje vetrnega agregata na Kokrskem sedlu bo omogočilo nemoteno delovanje vseh naprav, od razsvetljave, čistilnih naprav in drugih priključkov. Poudariti velja, da je društvo za postavitev te naprave pridobilo vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Jubilejno leto kamniških planincev je kronano tudi s to investicijo, ki pomeni izjemen prispevek pri odpravljanju ekoloških problemov na predelu Kamniško-Savinjskih Alp. STANE SIMŠIČ tic kranjske sivke. Pozorno so poslušali razlago o vzreji, ki jo je nazorno prikazal vodja ple-menilne postaje Rado Pavlo-vič. Vprašanja so se kar vrstila in tudi vprašanja kako priti do naših matice Na koncu smo jim postregli z domačo zakusko in v prijetnem kramljanju zaključili obisk, ker so popoldne želeli videti še naše morje. MATIJA JENKO Obiskovalci svetovnega čebelarskega kongresa tudi v Kamniku Svetovni čebelarski kongres »APIMONDIJA«, ki je potekal v Ljubljani od 24. do 29. avgusta, je za slovenske čebelarje zgodovinskega pomena, da so čebelarjem iz 94 držav lahko pokazali ukoreninjenost in razvitost čebelarstva na Slovenskem, kjer domuje ena najboljših vrst avtohtona Kranjska sivka. Udeleženci kongresa so izrazili veliko zadovoljstva in pohvalo, da je majhna dežela tako bogata znanja in kulturne dediščine na področju čebelarstva. Slovenski čebelarji smo lahko ponosni, da je bil na ukaz Marije Terezije prvi učitelj čebelarstva na Dunaju naš rojak Anton Janša (1734 -1883) doma iz Breznice na Gorenjskem. Prvi čebelarski učbenik v slovenskem jeziku je napisal Peter Pavel Glavar (1721 - 1784), župnik v Komendi pri Kamniku, ki je za razvoj čebelarstva žrtvoval veliko osebnih prizadevanj in tudi denarja. Tudi kamniški čebelarji smo se pripravili, da sprejmemo udeležence kongresa na prvi plemenilni postaji v Sloveniji, imenovani po ustanovitelju Josipu Verbiču, in je bila ustanovljena že leta 1932 na Kopiščih v Kamniški Bistrici. V ta namen smo dopolnili in uredili čebelnjak, v katerem se vzrejajo matice, izdelali večje število novih pleme-nilčkov in uredili ostale objekte na plemenilni postaji. Najstarejši mali čebelnjak smo napolnili s starimi »kra-njiči«, ki jih je podaril naš član Franc Koncilja. V takšnih panjih se je na Slovenskem začelo čebelariti. Našo plemenilno postajo je obiskalo 54 čebelarjev iz Nemčije. Ob prihodu v Kamniško Bistrico se niso mogli načuditi prekrasnemu pogledu na vrhove kamniških planin, ki so blesteli v lepem sončnem vremenu. Šklocanje fotoaparatov se nikakor ni moglo utišati. Na plemenilni postaji jih je pozdravil predsednik društva Jure Reščič in jim opisal zgodovino in namen plemenilne postaje. Z navdušenjem so si ogledali naše vzrejališče ma- Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLEDAR PRIREDITEV festival male drame četrtek, 16. oktober 20.00 - IZVEN Yasmina Reza: ART > intelektualna komediju - SNG Drama, Ljubljana petek, 17. oktober 20.00 - IZVEN Thomas Bernhard: RITTER, DENE, VOSS > drama - SNG Drama, Ljubljana sobota, 18. oktober 20.00- IZVEN Hanif Kureishi: PRIMESTJE > urbana drama - SNG Drama, Ljubljana glasba sreda, 29. oktober 20.00 - abonma MODRI in IZVEN ANA PUSAR JERIČ - sopran, ANDREAS WOYKE - klavir > koncert Na sporedu> A. Lajovic (pesmi), W.A. Mozart (arije), G. Verdi (arije). gledališče petek, 24. oktober 20.00 - IZVEN Jean Tardieu: ZALJUBLJENCA NA PODZEMNI ŽELEZNICI > absurdna drama SCRM Kamnik - Rudolfi sobotna otroška matineja sobota, 11. oktober 10.00 - IZVEN Svetlana Makarović: SAPRAMIŠKA > lutkovna predstava Lutkovno gledališče Ljubljana sobota, 25. oktober 10.00 - IZVEN Sten Vilar: TA ČUDOVITA ZEMLJA > otroška predstava Studio Anima, Medvode INFORMACIJE Abonenti in studenti imajo pri nakupu vstopnic za Festival Male drame 20% popust. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred prićetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Ohranimo našo dediščino.. Kamniška Bistrica in njeno življenje Naravno ohranjeni zgornji tok Kamniške Bistrice z izviri do Županjih njiv, je naša najpomembnejša naravna dediščina, predlagana za naravno vrednoto državnega pomena. Nastanek tega dela doline je tesno povezan z gorotvornim in ledeniškim delovanjem. Človek je bil od nekdaj povezan z vodo, zato se je ob njej naselil in razvijal številne dejavnosti, ki pa do nje niso vedno prijazne. 10 nastanku doline, življenju reke in njenih težavah, ki nam jih pripoveduje, vam bomo poskusili povedati v nekaj nadaljevanjih. Vse z namenom, da se boste lahko vživeli v ta živ, vedno spreminjajoč se organizem in ga ohranjali po svojih najboljših močeh. Njena posebna lepota v zgornjem toku, tja do Županjih njiv, pa še nekoliko nižje, ko preide iz utesnjenih opornih zidov in spet zaide v meandre, je povezana z geološko preteklostjo. V oligocenu in zgornjem eocenu (približno pred 30 milijoni let) je bila na našem območju zelo aktivna gorotvorna dejavnost, v oligocenu pa tudi vulkanska, ki ji je sledilo prelamljanje, gubanje in narivanje ter razkosanje ozemlja. Dolina Kamniške Bisrice je prav gotovo posledica teh močnih zemeljskih sil, po njej pa poteka tudi več vzporednih prelomov. V kvartarju, predvsem v ledeni dobi - pleistocenu, pred približno 10.000 leti je dolino sooblikoval ledenik, proces oblikovanja pa teče še danes. Ledenik je počasi tekel naprej ter poln kamnitega drobirja brusil stene in oblikoval ta del doline v značilni U obliki. Bregovi doline so za- T HiiifllilSl'** Ali ste vedeli, da so nekdaj po soteski Kamniške Bistrice splavljali hlode? Ozki prehod iz Velikega Predaslja seje zamašil in nastalo je jezero. Voda je v slapu tekla čez zagozdeni balvan. Oktobra 1952je prebila to umetno pregrado in se skupaj z lesom hrumeče razlila navzdol po dolini. Kmalu za sotesko je tudi zajetje pitne vode, zato je čistoča reke zelo pomembna tudi za vse, ki jo pijemo. to prepadni in zelo strmi. Po odtalitvi so za ledenikom ostali ledeniš-ki nanosi nesortiranega drobirja in ogromni bloki-balvani. Pobočja in dno doline so še vedno prekrita z njimi. Kamniška Bistrica izvira v zajezenem tolmunu. Vode vanj pritekajo iz razpok v apnencu ter iz grušča, nanešenega na neprepustno podlago. Nekoliko višje je še eno po-virje. Vode v tolmunu se zbirajo v zaledju, že na višini okoli 2000 m, torej pazimo, kaj puščamov gorah za sabo. Približno kilometer nižje od izvira je reka izdolbla skozi kamniti prag ozko sotesko Velikega in Malega Predaslja z naravnima mostovoma in slapičem. Tu ob reki vodi prijetna sprehajalna pot. V dnu ozkega, do 35 m globokega in okoli 350 m dolgega korita, še danes vrteči se prodniki drsijo in brusijo kamnito dno in poglabljajo korito. O nekdanjem morju pričajo ostanki fosilne obale pri dnu. Reka se nekoliko umiri, dolina pa razširi šele pri Stahovici. Vanjo do tu pTitečejo številni manjši potoki. Zanimiv je tisti tik pred kamnolomom, ki izvira pod Grohatom. V Bistrico prinaša zelenkaste in rjavo-rdeče kose magmatskih kamnin, spomin na vulkansko delovanje. Morda je prav s tem potokom povezana pripoved o izpiralcih zlata v Kamniški Bistrici. Reka bi vam povedala tudi marsikaj o fužinah in železarstvu. Mimogrede smo v Kamniku, kjer so jo vzeli ,v svoje roke' ljudje. Nato počasi spet meandrira, se zajeda na eni strani v bregove, nad rugi tvori manjša prodišča. Pa ne za dolgo. Spet gre v službo k človeku, službe pa so lahko tudi zelo naporne ... (se nadaljuje) TADEJA ŠUBIC, Zavod RS za varstvo narave Privlačen zaselek Studenca vse bolj dostopen Mogočne smreke šelestijo hvalnico stvarstvu Ob obisku Zgornjih Brez-nikovih, visoko gori v hribovitem zaselku Studenca št. 11, sem imel vtis, da so tukajšnji ljudje-tu le na dopustu. »Kamor se oko zazre, povsod se nov pogled odpre ...« so me obšle pesnikove besede ob pogledu na čudovito naravo. In kmalu sem spoznal, da nekoč tukajšnji gorjani lepot narave skoraj niso opazili. Oprtani s koši gnoja, lapuha so ure dolgo pešačili po brezpotjih preteklosti. Danes se jim odpirajo novi življenjski horizonti. V ta lepi svet, na robu območja krajevne skupnosti Sela v Tuhinjski dolini in blizu glavne prometnice iz Kamnika čez Črnivec proti Gornjemu Gradu, sta se pred davnimi desetletji priselila zakonca Rifel. Iz Nove Štifte sta priromala z brega na breg. Kupila sta si bajto in se začela vdinjati kmetu kot dninarja. Svoje zemlje nista premogla, hrano, kurjavo, obleko sta si prislužila s kopanjem po kmetovi zemlji, sejanjem, z žetvijo, mlačvijo, z drvarjenjem ... V bajti je privekalo na svet devet otrok. Eden je kmalu umrl, osem je živih še danes. Tri sestre in pet bratov živi z družinami na Selah, v Črni, na Križu in drugod na kamniškem območju. V rojstnem domu na Studencah je ostal brat France Rifel. Ni mu videti, da bo kmalu zadihal tukajšnji krepčilen gorski zrak v svojem šestdesetem letu. Zaposlen je v kamniški Menini in 9 let si je služil kruh v Titanu. Kmalu bo upokojen. Žena Marija je upokojenka Žita iz Kamnika. Na Studenca se je primo-žila iz Spodnjih Palovč. Pri Zgornjem Brezniku, kot je tukajšnje staro hišno ime, sta ugledali luč sveta hčerki Marica in Olga. Prva živi z družino v novi hiši, ki so jo zgradili v bližini rojstnega doma. Zaposlena je v kamniškem Svilanitu. Pred 15 leti se je poročila s Pavlicem oziroma Koroščevim Vzorna skrb za Starograjsko pot Gamsov pozdrav na Starem gradu V Kamniškem občanu je bil spomladi objavljen zapis o Staro grajskem zdravilnem studenčku, ki poživlja pohodnike in poganja mlinčke. Nedavno smo ugo tovili, da se je skrb za prvobitno starograjsko pešport še povečala. Območje je zgledno čisto in studenček ni usahnil kljub neljubi suši. Pravo presenečenje pa je bilo srečanje z gamsom. Po vzpetini je na novo postavljenih nekaj klopi in pot je tu in tam zavarovana s preprosto leseno varovalno ograjo. Spodnji izvir je zaradi suše skoraj presahnil, le tu in tam je še vlažna zemlja. Zgornji, poimenovani Zdravilni studenček, pa še vedno nudi pohodnikom krepilno osvežitev. V ta namen so na bližnjem drevesu na voljo kozarčki. Ker je vode zaradi izjemne suše manj, lahko vodni curek vrti najbolj vitke mlinčke. Spretni Kamničan Milan Grk-man je v ta namen izdelal nekaj novih ličnih in lahkih mlinčkov. Prejšnji mlinčki, izdelani iz težjih materialov, čakajo na deževno obdobje. Gospod Milan Grk-man, ki mu je 74 let, mi je aprila letos pripovedoval, kako opazuje gamse, ki živijo na skalnih previsih Starograjskega hriba. Povedal mi je tudi žalostno zgodbo o bolnem gamsu, ki mu je skušal rešiti življenje, a je bilo žal prepozno. Razmišljal sem, da so se gamsi verjetno odselili na mirnejše območje. Pod pečino je namreč speljana zelo prometna obvoznica. Za divjad pa je lahko moteča pretirano glasna glasba, ki se širi iz gostišč. Vendar sem bil prijetno presenečen. S 7-letno vnukinjo sva se sprehodila po grajskem hribu 18. julija. Ob razgledu po po krajini z vrha razvalin nekdanje- ga gradu sva na najbližji jasi pod seboj zagledala gamsa. Mirno se je razgledoval po okolju. Prizor je bil enkraten in je trajal kar nekaj časa. Potem se je ljubka žival odpravila v zavetje grmovja. Vnukinjo, ki je navajena življenja v trušču Ljubljane, je prizor še posebej prevzel. Ko sva tisto vroče poletno dopoldne ubrala korake nazaj proti dolini, sva doživela še eno nepričakovano srečanje. Od grajskih razvalin sva se spustila v zavetje bukovega gozda in z desne spet zagledala gamsa. Stal je v bližini, v zavetju grmičevja. Ni se naju ustrašil. Bil je na pradavni preži, podedovani iz roda v rod. Dolgo sva ga gledala in se naposled veselega srca poslovila. Ob tem srečanju sem spet mislil na humano dejanje Kam-ničana Milana Grkmana; na sožitje človeka in narave. In neko liko nižje sva se z vnukinjo odžejala s krepčilno vodo iz prastarega izvira, ki nikoli ne presahne. V dolino sva se odpravila s čudovito popotnico. FRANČEK ŠTEFANEC Andrejem z Velike Lasne. Je skladišnik v kamniškem Ci-mosu. Zakonca razveseljujeta sinova Denis, ki mu je 14 let, in Grega, ki je leto mlajši. Obiskujeta osnovno šolo v Stranjah. Pol ure pešačita po makadamu do avtobusne postaje. Od tam je do Stranj 15 kilometrov. Pravita, daje težko predvsem pozimi. Se posebej, ko po razsežnih gozdovih lomasti medved. Takrat ju vozijo svojci z. osebnim avtomobilom. kako sta si z mamo navsezgodaj na ramena oprtala velika koša in se napotila k mokrotnim območjem, kjer je rasel širokolistnat lapuh. Do vrha sta napolnila nosili in odnesla hrano domov lačnemu pujsu. Potem se je France odpravil v šolo po kozjih stezah. Vse do leta 1971 so povezovale tukajšnje strmine steze ali zasilni, globoko vdrti kolovozi. Po osem kmečkih konj je bilo treba vpreči, da Zakonca France in Marija Rifel z zetom Andrejem in hčerko Marico pred domačijo na Studencah 11. Mlada starša sta ponosna na naslednika, ki v šoli pridno nabirata znanje. Denis je letošnjega aprila osvojil v Ljubljani celo Preglovo priznanje s področja kemije. Bil je tretji v državi, kar je pohvalno, saj je tekmovalo čez deset tisoč učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz vse Slovenije. Denis je odličnjak. Blizu so mu kemija, fizika, matematika. In iz narodove zgodovine vemo, da so se mnogi naši pomembnejši razumniki rodili prav na podeželju, Denis, kar korajžno do novega znanja! Zanimivo je, da se je hčerka Olga poročila k Nacetu v Veliko Lasno. Zdaj se piše Marinko. Tako sta svak Andrej in Olga zamenjala kraja prebivanja. Ko se je namreč Andrej vozil vasovat k Marici, je včasih pripeljal s seboj z Velike Lasne prijatelja, ki se je zagledal v Olgo in sta se vzela. V Zgornjem in Spodnjem Studencu je živelo pred drugo svetovno vojno kakih 80 prebivalcev. Bilo je pet posestnikov in en kočar ded Rifel. Danes je življenje na tem območju znatno lažje kot v dobrih starih časih. Nekaj več je tudi hiš in deset lepih počitniških domov. Ker je življenje v dolini za mnoge bolj vabljivo, se število prebivalcev ne povečuje. Sogovornik Franc Rifel mi je povedal, da mu je umrl oče, ko mu je bilo tri leta. Zaradi težkega dela pri kmetu je dobil kilo ali »pruh«. V Ljubljani so ga operirali. Peš se je podal domov iz bolnice in rana se je znova odprla. Zdravila ga je gornja soseda, ljudska babica. Prišlo je do zastrupitve in oče je ' umrl. Pisalo se je leto 1950. Bremena preživetja je nosila na plečih mama in po svojih močeh so pomagali otroci. France se spominja, so privleki v breg slabo na-tovorjen vprežni voz. Življenje kajžarske družine je bilo težavno. Riflovi si niso mogli privoščiti krave. Okoli doma se je pasla koza, a je bilo mleko za otroke. V svinjaku je krulil prašič. Kmet, od, katerega je bila družina odvisna, je živel na sosednjem hribu. Do tja je bilo uro hoda. Riflovi so mu v koših na hrbtih nosili gnoj svojih domačih živali. Eden od sinov je bil tam hlapec. Drugi, za delo zmožni otroci, so z mamo odhajali h Ko je bilo Francetu devet let je pomagal bližnjemu oglarju. V košu je nosil oglje furmana, ki je pripeljal voz po kolovozu, nato pa je bilo treba peš. Svojevrsten ponos je spremljal Franceta v otroštvu. Hlače, ki jih je nosil oblečene v šolo, so bile Jlikaprijliki. A preden jih je zjutraj oblekel, jih je natančno zlikal. Naredil jim je vzoren rob. In tako je bil fes t. Sestre in bratje so zrasli in v dolino so jih zvabile tovarne. Zaslužek je prinašal na breg blaginjo, samozavest. Utrnila se mi je prispodoba, da so se nekoč tu gori srečali Riflovi s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi in z Vo-. rančevimi Samorastniki. France je hodil v »vas« k Mariji v Palovče. V eno smer je pešačil dve uri ali več, kljub temu, da je ubiral bližnjico čez Sela, Loke ... Ko si je kupil moped, je bilo nekoliko lažje, a ne veliko. Pogosto je moral riniti v breg še sorazmerno okorno vozilo. Dve leti je tako taval povprečno dvakrat tedensko. In zjutraj je moral na šiht. Ko sta se potem Marija in France vzela, je do Studene še vedno vodil kolovoz. Neizmerno srečo pomeni za to območje sodobna cesta. Graditi so jo začeli v začetku semdesetih let minulega stoletja. Dobrih deset let je v glavnem asfaltirana. A mimo Riflovih je še makadamska. Od Kavrana navzgor je na nekaterih odsekih izjemno strma. A so se spretni šoferji navadili vzpetin, nepreglednih ovinkov, zimskih nevšečnosti ... Danes je tukajšnje življenje idilično. In če prisluhneš tukajšnji naravi, slišiš, kako mogočne smreke šelestijo hvalnico stvarstvu. Nežen spev se jemlje iz. raz-košnga vejevja. In spodaj se pase srnjad, podijo se zajci. Marija in France Rifel sta dolgo skrbela za zgornjo sosedo. In ko ji je zaradi starosti Riflova vnuka Denis (levo) in Grega Pavlic obiskujeta osnovno šolo v 18 kilometrov oddaljenih Stranjah. A sta zgledna učenca. Denis je letos prejel Preglovo priznanje. Na državnem tekmovanju iz kemije je dosegel tretje mesto. kmetu ob svitu in se pozno vračali. Domov so v koših tu in tam nesli krepko zaslužen krompir. Sami so ga prej kmetu posadili, okopali, izkopali. Orali so, branali, sejali proso, ajdo, pšenico, ječmen, koruzo ... Želi so, mlatili s cepci, pozneje s strojem. Drvarili so v gozdovih, da so si prislužili kurjavo. In tako je bilo vse do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kmetu ni bilo nikoli dovolj poplačila za dobljena živila, kurjavo. Vedno znova je bilo slišati: »Pridite, čaka mrva ...« Kmetija je bila velika, a je sčasoma propadla. usahnilo življenje, sta podedovala njeno posestvo. Tam stoji zdaj dom in gospodarsko poslopje hčerkine družine. Podoba Švice se človeku odslika tu gori. Le še dva, tri kilometre ceste, ki pelje navzgor, bo treba posodobiti. In tu bo lahko zaživel kmečki turizem, izletništvo. France Rifel se veseli skorajšnje upokojitve. Z ženo bosta po dva meseca letno preživela v svoji pastirski staji na Gozdu, kjer bosta pasla živino in delala sir, nam je še zaupal njune prihodnje načrte. Besedilo in foto: FRANČEK ŠTEFANEC Iz torbe Krištofovega Pepeta II V obrambo Korobačevega vodnjaka in tuhinjskih toplarjev... Zetošnja izredna poletna vročina je zakuhala razmere v marsikateri naši firmi. Zadnjič so se v moji torbi znašli Stolovi Ambienti, ki so jim v počastitev stoletnice dupliške tovarne stolov (1904-2004) Temni valček ni manjkal na nobeni kamniški veselici. Tako je bilo tudi na letošnjih dnevih narodnih noš. Letos je bil za spremembo, kot je dejal, v civilu. Naša slika pa ga kaže kot lovca na tej največji kamniški prireditvi pred štirimi leti... napovedali stečaj. Danes pa se je v torbo z Velike planine pri-valil Zaklad narave, ki mu obetajo eno stopnjo blažji ukrep - prisilno poravnavo. Menda upajo, da bodo zaklad (beri vzpenjače) do 40-letnice prihodnje leto spet ozdravili in usposobili za normalno življenje. Ja, kje so že časi, ko so ob jubilejih rezali slavnostne tra: kove pred »novimi pridobitvami«. Sedaj pa jim rišejo osmrtnice in postavljajo križe:.. Zadnjič je ■ eden izmed občinskih mož predlagal, naj bi na občini ustanovili še dva odbora. Pravi, da bi poleg odbora za kmetijstvo nujno potrebovali še odbor za razvoj vasi in podeželja, poleg odbora za družbene dejavnosti še poseben odbor za šport. Vse lepo in prav, samo kje bo občinski direktor jemal javne uslužbence, da bodo skrbeli za delo vseh teh odborov, saj še sedanjih ne morejo obvladati. To seveda ni rečeno kar tja v en dan. Tako, se denimo od aprila, ko so bili imenovani, do danes še niso uspeli medsebojno seznaniti člani odbora, ki naj bi nekako bdel nad uporabniki javnih dobrin (katerih, menda še nihče točno ne ve?), čeprav je v njem sam spoštovani državni poslanec (ta pa za prvi sklic ni pristojen, da ne bo pomote). Vsekakor je zelo pohvalno, da se tradicija ohranja. Prejšnji tovrstni organ se namreč v štirih letih ni niti enkrat dobil skupaj, zato je vsa štiri leta (deloval?) v ilegali kar brez svojega šefa. Naj živi tradicija, pardon, izročilo ...l TITaši občinski možje in že-1V ne so pristojnim organom v zvezi s prekrasnim kamnitim Korobačevim vodnjakom postavili že toliko svetniških vprašanj, da so se občinarji končno le uklonili in bodo v »načrtu razvojnih programov za leti 2004 in 2005 predlagali celovito sanacijo zelenice, hortikulture in opreme«. Samo veliko vprašanje je, če bo vodnjak, ki je pred leti že skrivnostno izginil in se spet poja- vil, to predvideno (srednjeročno in dolgoročno plansko) sanacijo sploh dočakal... "nojda občinskega moža To-M3 neta in nekdanjega šmar-skega župana, lastnika dveh toplarjev v šmarski fari, kar nekam postrani gledajo. Kako ga naj ne bi, ko se je prizadevni odbornik, v želji, da bi ohranili čimveč podeželske dediščine, zavzel in predlagal, naj bi oba loplarja spomeniško zaščitili. To pa pomeni tudi, da nanju ne bo mogoče obešati reklam za razne praške in žajfe, ki danes »krasijo« turistično tuhinjsko dolino, menda pa so za lastnike toplarjev, drvarnic in šup tudi donosne...? Preden sem zaprl tokratno torbo se je po Kamniku razširila vest, da je preminul Temni valček, kot smo vsi poimenovali Restukovega Toneta z Žubejevega, veseljaka, muzikanta in šaljivca, kije bil zadnja desetletja kar nekakšen zaščitni znak in legenda našega mesta. Pogrešali bomo njegov preprost kmečki humor, v katerem so se vedno skrivale tudi globoke misli in resnice. Mar-sikakšno med njimi je prispeval v našo popotno torbo... KRIŠTOFOVPEPEII. MIliSliillillMlMllMi •jI' Divja odlagališča Na e-naslov nam je Petra Ju-rančič poslala zanimiva razmišljala o divjih odlagališčih, ki jih je podkrepila še z žalostnimi slikami divjih odlagališč v okolici Ljubljane. Ker to ni le lokalni problem, ampak se s to problematiko srečuje verjetno cel svet, prav gotovo pa cela Slovnija, menimo, da je koristno, da o problemu vnovič in vnovič opozarjamo vše prebivalce. Zdravo okolje? Vsaka generacija - bodisi zdajšnja ali prihodnja - ima pravico živeti v čistem in zdravem okolju. Odpadki imajo vsesplošno zaskrbljujoč vpliv na zdravje. Neustrezno ravnanje z odpadki, to pomeni odlaganje kjerkoli, povzroča nevarnost ne le za ljudi, temveč ogroža naravni ekosistem in živali, ki bivajo v naravi, biotsko raznovrstnost njenih naravnih dobrin, kot so kvaliteta pitne vode, zraka, tal, in na splošno zelenih površin. Žalostno podobo, kako »varujemo in skrbimo« za svoje okolje, lahko vidite že na krajših sprehodih po naši občini. Kdo plača? Nesporno drži dejstvo, da je preprečevanje škode cenejše kakor njeno saniranje. Kljub temu nas zanima, kdo bo prevzel odgovornost za nastalo škodo v naravi, kdo bo plačal račune za saniranje divjih odlagališč? Dokler ustrezni organi ne bodo začeli z ustreznim sankcioniranjem tistih, ki pripeljejo svoje odpadke na divja odlagališča ali pa kamorkoli, toliko časa nam bo narava izstavljala račune. Bodisi finančne ali zdravstvene! Kakšno funkcijo imajo rumene table z napisom: »Odlaganje odpadkov je strogo prepovedano!« Obremenjevanje in uničevanje okolja in prostora ter onesnaževanje pitne vode, se po zakonu kaznuje z za- porom od dveh do osmih let! Pa je bil kdo že kaznovan? Kaj pa zakoni? Večina odpadkov na divjih odlagališčih ne izvira iz preteklih let - pred sprejetjem Zakonov o varstvu narave, temveč so odpadki, ki jih še danes prebivalci Slovenije vozimo redno in zagnano - na divja odlagališča. Morebiti je to dokaz, da je prevoz na javno registrirano odlagališče relativno drag. Ampak, ali vemo kje je rešitev, ali vemo kaj to pomeni za našo naravo, kako bodo živeli naši zanamci? Kaj je s pravnimi predpisi in programi: »Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji?« Kaj pa zakonski akti: Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu okolja, Zakon o zaščiti živali??? Narava določenih odpadkov ne more sama predelati. Svoje produkte mora človek sam predhodno obdelati. Od nas je odvisno kako bomo skrbeli za okolje, v katerem bivamo! Odprimo oči! Naša narava ni javno odlagališče! Bodimo pošteni in si priznajmo, da smo vsi odgovorni za škodo, ki jo naravi povzročamo. Slovenija je res lepa dežela. Naše okolje je možno ohraniti le, če se celotna družba zaveda vzrokov in še bolj pogubnih posledic njenega ogrožanja. Ne dovolimo, da se tovrstna človeška malomarnost širi in zanesljivo uničuje naš življenjski prostor. Ne dovolimo, da se zadušimo v lastnih odpadkih!! Pričujoča razmišljanja so prošnja za pomoč in poziv vsem vrtcem, šolam in sploh občanom Kamnika, starejšim in mlajšim, da nam pomagajo odkrivati divja odlagališča. S pomočjo občinskih služb bomo skušali urediti kataster divjih odlagališč ter s pomočjo krajevnih skupnosti sanirati le-ta. Več nas bo, bolj bomo uspešni. Za prijazno sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujemo in vam ponovno posredujemo naš e-naslov: zelenikamnika@email.si in tel.: 839 10 01. Predsednik Zelenih Kamnika MIHA PROSEN Nas pa čevelj žuli Avtobusna postaja - res mestna vrata? Avtobusna in železniška postaja v našem mestu naj bi bili nekakšna mestna vrata, kjer naj bi bila okolica kar najbolj urejena, da bi s tem pokazali, da je potnik prišel v-urejeno mesto. Pa žal ni vedno tako. ■ Opozorili bi radi vsaj na dvoje pomanjkljivosti. Prva je ta, da je v neposredni bližini avtobusne postaje, nekaj metrov od parkirišča, neograjeno obrežje reke Kamniške Bistrice, (slika spodaj) Ker še vedno kdo zaide v bližnje grmovje, ko išče javni WC, in mu lahko zmanjka tal pod nogami, je padec z nekaj metrov škarpe v strugo Bistrice neizogiben. Pa ne, da bi sedaj mahali z nedavno nesrečo Temnega valčka. Vsakemu se lahko to zgodi, še posebej tujcu v večernih urah ali otroku. Zato bi bilo prav, če bi pristojni poskrbeli za čimprejšnjo namestitev primerne ograje, namesto sedanjih polomljenih stebričkov ... Druga znamenitost na avtobusni postaji je javno stranišče, ki je trenutno spet odprto. Vendar pa ga uporabniki, še posebej tujci, lahko iščejo z lučjo pri belem dnevu, pa ga ne bodo našli. Edini smerokaz na stekleni leščerbi je povsem zabrisan. (Slika desno) Zato bi bilo nujno namestiti tudi smerokaz vsaj na vogalu bližnje stavbe na Maistrovi ulici, pa morda še na Glavnem trgu ... (FS) ili imnhnTfrim^: AKTIVNOST UUDI IN DOBRA RAZVOJNA USMERITEV V ponedeljek, 22. septembra, sem se po dolgem času zopet našel z mojimi upokojenci in upokojenkami DU Kamnik. Bili smo na izletu, ki se je pričel v Kamniku že ob 6. uri. Z avtobusom smo se peljali na Kozjak. Pot smo nadaljevali proti Šipku, Velikemu in Ma-iemu Rakitovcu do Češnjic in preko Pšajnovice, nato smo vstopili na avtobus v Šmartnem. Zelo lep dan in hvala vsem udeležencem, zlasti Stanetu Simšiču za vodenje in kolegu Balohu, ki nam je na »Kejccu« postregel s poživilom, sladkarijami in dobrim čajem. K zapisu o tem izletu me je spodbudilo izjemno lepo urejeno okolje, nova velika gospodarska poslopja, nove hiše z velikimi balkoni polnimi cvetlic -lončnicami, da se ti srce in duša razvname. Ti kraji so mi v dobrem spominu iz 60-ih let. Zlasti moramo sedanje generacije spomniti, da je bilo v občini Kamnik leta 1965-1970 še preko 60 vasi oz. naselij brez pitne vode, da je bilo preko 450 gospodinjstev, ki niso imela dostopa z avtomobili do hiš, kjer ni bilo drugih cest kot slabi poljski kolovozi, republiške ceste niso bile asfaltirane, itd. Danes se stanovalci teh krajev vozijo po moderniziranih republiških in vaških cestah, vodovodne napeljave so povsod in dostopnost z avtomobili je do vseh gospodinjstev. Prizadevanja stanovalcev v teh krajih in dobre razvojne usmeritve, še zlasti z deli, sredstvi in dobro voljo, so obrodila sadove. V 70-ih letih je bila občina Kamnik razvojno naravnana tako, da je zagovarjala stališče: ne tovarno v vsako vas, ampak vsaka vas mora čutiti rezultate razvoja gospodarstva, zlasti industrije, ki je v Kamniku nekoč predstavljala 75% ustvarjenega BDP. Prvi samoprispevki leta 1968 so bili namenjeni gradnji šol in modernizaciji republiških cest. Do 1975 leta smo asfaltirali ceste Kamnik-Tuhinj-Ločica, Kamnik-Črna-Črnivec, Stahovica - Kamniška Bistrica, Kamnik - Podgorje - Komenda, itd... V Češnjici je bila osnovna šola v mežnariji, spodaj pa gospodarski prostori. Leta 1964 sta občini Kamnik in Domžale zgradili novo šolo za potrebe učencev teh krajev. Razvoju krajevnih skupnosti smo v Kamniku že davno posvečali posebno skrb, ki je dala in še danes daje pričakovane rezultate. Po 25-ih letih sem tako ponovno obšel te kraje in sem se vprašal, ali je moja generacija in generacija pred mano storila dovolj za razvoj. V odgovoru moram upoštevati, da se nikoli ne postori dovolj, da bi bilo možno postoriti še več, vendar smo lahko v Kamniku vsi ponosni in zadovoljni za prispevek obeh navedenih generacij. Samo želimo si, da bi tudi sedanja generacija bila uspešna, ker bo tako dobro za vse nas. Občina Kamnik je v letih 1965-1975 imela nedvomno dobre razvojne usmeritve v šolstvu, v industriji, v prometu, v kmetijstvu, v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu in razvoju krajevnih skupnosti. Razmišljal pa sem tudi o vzrokih propada pomembnih podjetij v Kamniku Stola, Utoka, Kamnika in Alprema. Brez objektivnih razlogov so navedena podjetja skoraj v celoti propadla zaradi slabih vodilnih kadrov po letu 1987, ko se je že čutilo - vedelo, da tržni mehanizmi v skupni državi Jugoslaviji propadajo. Industrija bi se morala postopno preusmeriti v proizvodnjo višje dodelave s sredstvi, ki so jih ta podjetja imela. Navedena podjetja niso bila prezadolžena in tudi v strukturi sekundarnega sektorja, kot se to imenuje, so bila kar dobro pozicionirana. Nekateri vodilni, zlasti v Stolu, so se šli bankirje, čeprav s sredstvi, ki jih je ustvarila prejšnja generacija. Kar nekaj mesečnih plač je bilo v Stolu izplačanih na račun obresti, kar je dobro. Vendar pa se morajo vodilni v gospodarskih kvvjavnostih zavedati, da ta podjetja lahko živijo le z novo ustvarjeno vrednostjo, ne pa na osnovi obresti. V Sloveniji še dolgo ne bomo živeli od trgovine in bančništva kot nekateri mislijo. Še vedno bo industrija ustvarjala med 25-30% BDP. Odgovorni v občinah in vladi se morajo za to zavedati pomembnosti slehernega delovnega mesta v industriji in ne smejo dovoliti propadanja podjetij zaradi slabih vodstvenih in vodilnih kadrov. Zal se to v veliki meri še vedno dogaja. Vodilni kadri so seveda ob procesu lastninjenja dobili osebna navdušenja po kapitalu in so se povezovali z marsikom, predvsem zaradi osebnih interesov, zato smo danes tam, kjer smo (lastninski kaos in nepreglednost lastnikov). Namesto, da bi industrija Kamnika zaposlovala 9 do 10 tisoč delavcev, se sedaj vidi propadanje podjetij in odpuščanje delavcev v tovarnah, ki smo jih zgradili zaposleni v prejšnjih letih z mnogimi samoodpovedovanji. Nobeden vodilni zato še ni bil kazensko preganjan, oziroma mu odvzeto nezakonito pridobljeno premoženje. Upamo lahko le, da se bo to nekoč zgodilo, kajti kraja družbene lastnine nima roka zastaranja. Srčno upam, da bodo maloštevilni, ki danes zelo dobro živijo na račun rezultatov predhodnih generacij, kaznovani za kazniva dejanja. Ogromne socialne razlike niso upravičene, čeprav se zavedamo, da bodo večje, kot so bile. V zavesti, da je moja generacija kar precej postorila za skupno dobrobit, sem se z velikim zadovoljstvom vrnil domov. Občinski politiki želim ustvarjalni razvoj občine, nekoč znane po dobrem standardu občanov. Občina mora več pozornosti posvetiti razvoju mesta, ker Kamnik zaostaja za podobnimi mesti v Sloveniji. VINKO GOBEC REDNO ZAPOSLIMO avtomehanika za popravila tovornih vozil MERCEDES in avtokleparja ali šlosarja z znanjem varjenja aluminija. Vse informacije dobite na tel.: 8325-021, gsm: 041/625-762. AVTOMEHANIKA Cotman Igor s.p. Mercedes Benz Service, Godič 86, 1242 Stahovica Po trgovinskem referendumu NAKUPOVALNE NAVADE KAMNIČANOV Pa smo doživeli in preživeli. Še enega v vrsti nepotrebnih referendumov. Na prekrasno septembrsko nedeljo so nas trgovci vabili, da se odločimo, kako bo v prihodnje pri njih z narčtovanjem nedelje, edinega dneva v tednu, ko naj bi počeli - nič. Se posvečali sebi, preživljali dragocen čas z družino. Res, daje bilo izrečenih že preveč besed, za in proti, vendar ostaja neizpodbitno dejstvo, da se življenjski stil spreminja, tako v Sloveniji kot v Kamniku. V dokaj kratkem času smo prešli iz trgovine za ,pultom'preko samopostrežnih do velikih trgovinskih centrov. Resje tudi, da trgovine rastejo kot,gobe po dežju', vendar tudi strank ne primanjkuje. Le kdo bi si mislil, da bo ob odprtju trgovinskega centra našega najboljšega soseda le ta postal eno izmed najljubših shajališč Kamničanov, tudi v nedeljo. Če še tako zanikamo, se vedno znova srečujemo na nedeljski kavici in nakupu. In smo preverili. Ne v nedeljo, ker smo nehote ponovno šli na kavo in na manjši nakup, naslednji dan pa res. Le kakšne so nakupovalne navade, smo spraševali mimoidoče pri najboljšemu sosedu. Miha: Nakupujem vsak i dan, tudi v nedeljo, predvsem pa se v nedeljo srečujemo z družino in ob kavici poklepetamo. Največji kamniški trgovinski center je res družinska trgovina, pa tudi najbližja naši hiši, zato z veseljem nakupujem tam. Pol svojega življenja sem delal v trgovini in sem vedno trdil, da mora biti trgovina odprta takfat, ko so v njej ljudje, ko imajo čas. Zato se mi zdi referendum, ki so ga razpisali trgovci, čisti nesmisel. Vedno so se našli ljudje, ki so radi delali v nedeljo, bodisi zaradi finančnih, bodisi časovnih razlogov. Milena Železnik: Več nakupujem med tednom, pogosto pa tudi v nedeljo, predvsem zaradi navade. V košarici se znajdejo predvsem malenkosti za zajtrk, sveže žemljice ... Nakupovanje se je v zadnjih letih res spremenilo, koncept nakupovalnih centrov mi je všeč. Res ni potrebno, da so trgovine odprte vsak dan v tednu, vendar je dandanes veliko lažje nakupovati v nedeljo, saj zaradi službenih obveznosti marsikomu med tednom zmanjka časa. Na referendum nisem šla, ker sem bila v tujini, za- gotovo pa je veliko ljudi mislilo, da referendum ne bo uspel in niso šli na volišča. Patricija: Nakupujem, ko imam čas, željo in voljo, tudi ob nedeljah. Ne bi se označila za dobrega nedeljskega nakupovalca, vendar se mi zdi pomembno, da imamo potrošniki izbiro, saj navsezadnje živimo v 21. stoletju. Če komu prija, da se ob nedeljah srečuje v trgovinskih središčih, naj ima to možnost, kot tudi ostali, ki gredo takrat pač v cerkev ali v naravo. Glede prodajalcev pa le to, služba je služba, vsaka ima dobre in slabe plati, trgovci navsezadnje niso edini, ki delajo v nedeljo. Džonv: Nakupujem po potrebi, saj ponavadi to obveznost v družini prevzame žena. Priznam pa, da sem v trgovini vsako nedeljo, vendar le zato, ker sem ali smo razvajeni. V nedeljo sem šel na referendum in sem prekrižal za, torej sem za zaprtje trgovin ob nedeljah. Za trgovinske centre mi je vseeno, ker nikoli ne hodim v eno in isto trgovino, ustavim se v tisti, ki mi je na poti najbližja. Barbara: V trgovino hodim bolj malo, to počnejo moji starši, tudi ob nedeljah smo nakupovali zelo po-, redko, vendar se mi zdi v redu, da so trgovine ob nedeljah odprte, čeprav nekateri z nakupi res pretiravajo. Za nakupovalne centre še nisem posebno zainteresirana, so le še ena trgovina več. Jožica: Ob nedeljah ne kupujem, morda občasno kakšno malenkost, saj že med tednom poskrbim za vse potrebno. Na referendum nisem šla, ker mi je vseeno, če so trgovine odprete ali zaprte. Angela Jurjevec: Vse potrebno nakupim čez teden, nikoli še nisem nakupovala v nedeljo. Ljudje premalo mislijo, kaj morajo kupiti, potem pa v nedeljo drvijo v trgovino. Na referendum nisem šla, saj se mi je zdel brez smisla, samo zapravljanje denarja. Poleg tega pa tudi menim, da za- Novosti v Matični knjižnici Kamnik Brezplačna članarina za mlajše od 18. leta in zastonj dostop do interneta Že od konca junija v naši knjižnici velja nov Pravilnik o poslovanju, ki prinaša kar nekaj sprememb v naše poslovanje. Naj ta prispevek vsem našim zdajšnjim, bodočim in potencialnim članom predstavi novosti, da se boste laže znašli v naši hiši, prav tako pa tudi v drugih knjižnicah. Spremembe so posledica določil novega Zakona o knjižničarstvu (Ur. 1. RS 87/01), ki knjižnico opredeljuje kot javno službo, ki omogoča dostop do knjižnega in neknjižnega gradiva ter računalniških baz. Pred knjižnice zakon postavlja zahtevo, do svoje zbirke organizirajo tako, da je gradivo čim bolj dostopno, tudi z medknjiž-nično izposojo, pomembna pa je tudi raba informacijskih virov. Zato zakon med pravice uporabnikov in članov prišteje brezplačne osnovne storitve. Te so: izposoja gradiva, posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva ter bibliopedagoš-ko delo. Uredba o osnovnih storitvah (Ur. 1. RS 29/03) natančno opredeljuje, katere osnovne storitve so brezplačne. To so članarina za člane do 18. leta in brez posebne, izposoja, uporaba interneta, prireditve in predvsem dostop do gradiva. Temu smo prilagodili novi Pravilnik o poslovanju Matičke knjižnice Kamnik za leto 2003, vendar bo osnova ostala lsta tudi za naslednje leto. Novi Pravilnik določa dolžnosti naše knjižnice: to so izposoja, rezervacije in med-knjižnična izposoja za člane, ostale storitve pa smo dolžni nuditi tudi uporabnikom. Seveda je bilo približno tako tudi zdaj, saj so zlasti čitalnico uporabljali vsi ljudje, ne glede na to, ali so bili vpisani v našo knjžnico ali ne. Poslovnik opredeljuje pravice članov in uporabnikov, ki jih omenjamo že zgoraj, pa tudi njihove dolžnosti: da ravnajo z gradivom tako, da ga ne poškodujejo, da upoštevajo izposojevalne roke in da so dolžni poravnati škodo, ki jo povzročijo na gradivu ali opremi (predvsem računalniški). Zdaj pa še podrobnosti, med njimi so nekatere uveljavljene že od prej, druge pa so nove. Vsak član si lahko naenkrat izposodi največ 15 enot. Izposojevalni rok za vse knjižno gradivo je 3 tedne. Isti izposojevalni rok imajo zemljevidi, jezikovni tečaji, avdioakasete in zgoščenke. CD-romi, DVD-j i in videokasete so lahko pri vas doma 7 dni, kar je novost. Gradivo, ki ga imate lahko izposojenega 3 tedne, lahko enkrat podaljšate, enotedenskega pa ne. Podaljšujete lahko po telefonu, osebno, preko interneta (potrebujete geslo za vstop v bazo podatkov, o čemer se dogovorite pri izposoji) ali bibliofona (031 90 9032). Toda pozor - re- zerviranega gradiva ni moč podaljšati, kar včasih vzbudi nekaj nejevolje pri članih, ki vračajo knjige in s seboj ne' prinesejo gradiva, ki ga nameravajo podaljšati, pa seveda ne morejo vedeti, katero gradivo je rezervirano. Novost v naši ponudbi je tudi ta, da si lahko izposojate časopise in revije, vendar le za en teden. Ne bomo pa vam mogli izposoditi dnevnikov iz zadnjega tedna in zadnjih dveh številk revij. Če gradivo ni pravočasno vrnjeno, se plača zamudnina: 25 sit na enoto knjižnega gradiva dnevno in za avdiokasete; za videokaseto, DVD, zgoščenke in CD-rome pa 150 SIT dnevno. Obrabnino za ne-knjižno gradivo smo občutno zmanjšali, poenotili pa smo zamudnine za različno gradivo. S to novostjo želimo omogočiti članom večjo dostopnost do tega gradiva. Najpomembnejše spremembe pa so pri članarini. Otroci do 18. leta starosti ne plačajo članarine, prav tako tudi ne brezposelni. Ukinili smo družinske članarine, da bi imeli tako mi kot naši člani večji pregled nad gradivom, da bi pridobili več članov, dosegli boljše rezultate in s tem posledično zagotovili več sredstev za nakup gradiva in ker izkaznica ni prenosljiva. Prav tako je brezplačen dostop do svetovnega sple- ta in elektronske pošte, kar je prav tako novost. V čitalnici sta za to namenjena dva računalnika, vendar je dobro, da si čas za surfanje rezervirate, ker je zanimanje veliko. Če nameravate v čitalnici prebiti več časa, so vam za vašo garderobo ali torbe na razpolago garderobne omarice. Ključ dobite pri knjižničarju na oddelku. Zaradi finančne discipline pa je treba obveznosti poravnati kar takoj, sicer pa je izposoja po določenem času zablokira-na. Letošnjega marca je bila na Portugalskem konferenca PULMAN, knjižničarske organizacije, na kateri so sodelovali vladni predstavniki, visoki politiki in strokovni svetovalci iz 36 evropskih držav, tudi iz naše. Skupaj so sprejeli nekaj razvojnih prioritet - med njimi kot prvo vzpodbujanje vloge splošnih knjižnic kot vitalnega elementa pri doseganju ciljev akcijskega načrta e-Evrope, pri doseganju digitalnih virov in pri uresničevanju potreb vseh subjektov informacijske družbe. Temu se deloma namenjene tudi spremembe v našem poslovniku. Želeli pa bi si, da bi bil sleherni obiskovalec zadovoljen. Zato bi potrebovali več zaposlenih in več računalnikov. Prepričani smo, da se bomo postopoma približali tudi ciljem. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR gotovo ne bo potrebno odpuščati trgovcev, kot smo lahko slišali pred referendumom. Matej: Nakupujem takrat, ko kaj potrebujem, čeprav lahko povem, da se s prijatelji pogosto srečamo v nakupovalnem centru ob nedeljah, v Kamniku ali Ljubljani. Všeč so mi možnosti, ki nam jih ponujajo, trgovci pač res znajo biti v koraku s časom. Tudi, če grem v nedeljo samo na kavo, mimogrede še kaj nakupim, kar mogoče med tednom ne bi, recimo kakšno zgoščenko ali kaj podobnega. Referendum? Brez veze, nisem šel. Janez: Nakupujem dopoldan med tednom, zelo redko v nedeljo. Zdi se mi, da bi morale biti trgovine v turističnih krajih odprte tudi ob nedeljah, predvsem zaradi turistov, v Kamniku pa to ni potrebno. Vsak ima doma dovolj zaloge, pa tudi v soboto lahko vsakdo do večera najde čas za nakup. Večji nakupovalni centri so mi všeč, sploh pa menim, da mora biti čim več konkurence, da lahko potrošniki izbiramo, Mnenja bodo zagotovo ostala vedno deljena, nedeljska potrošniška mrzlica se bo čez nekaj časa poslovila, vsi pa lahko le upamo, da se bo kvaliteta družinskega življenja trgovcev zares izboljšala. BOJANA KLEMENC Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net htto://turizem, kamnik. si .T KOLEDAR PRIREDITEV GALERIJA MIHE MALEŠA Glavni trg 2, Kamnik, Tel: 01 839 16 16, e-mail; barbara.savenc@guest.arnes.si Petek. 17. oktober 2003 ob 19. uri Otvoritev razstave Sanje na obrazu, Miha Maleš in Zora Stančič, ob 100. obletnici rojstva Mihe Maleša. Sobota. 18. oktober 2003 ob 10. uri Slovenski šolski muzej gostuje z Učno uro naših babic in dedkov v Ma-leševem otroškem likovnem salonu. Vstopnina: 500,00 MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Od 19. septembra do 3. oktobra Natečaj: DAN BREZ AVTOMOBILA... Pisne in likovne prispevke zbiramo na Mladinskem centru in na pionirskem oddelku Matične Knjižnice Kamnik Sobota. 4. oktobra dopoldne Trgovina Gardeno na Steletovi ulici SVETOVNI DAN ŽIVALI - v trgovini zbiramo slikovne prispevke o hišnih ljubljančkih in »hrano« za zavržene živali Od ponedeljka. 6. do sobote. 11. oktobra, od 16.-18. ure TEDEN OTROKA in TEDEN PROMETNE VARNOSTI - ustvarjalne delavnice, plesna delavnica, družabne igre, družine se predstavijo, oder je vaš, druženje zbiralcev, zaključek natečaja - Dan brez avtomobila. Torek. 14. oktobra, ob 18. uri Uvodno srečanje v delavnice, svetovanje in pomoč pri MOTNJAH HRANJENJA. Prijave in informacije na 041 / 957 609 (članek Bodv Image!) Vse prireditve in delavnice brezplačne. Vabljeni! DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06 GSM 041 / 580 - 818 www.domkulture.org: e-mail: info@domkulture.org Petek. 3. oktober ob 18.30 J. in W. Grimm, J. Vencelj Gledališka skupina Zeleni škrat SNEGULJČICA Premiera predstave za otroke Vstopnina 700 sit Sobota. 4. oktober ob 14h Multimedijska skupina Lajthaus SAMOTNI JEZDECI APOKALIPSE (jesen 03' edition) vstop z vabilom 6. do 12. oktober vsak dan med 16. in 18. uro Mladinski center Kamnik TEDEN OTROKA V DOMU KULTURE KAMNIK Sreda. 15. oktober ob 19.30 Gledališče Satirikon KAKO SE ZNEBITI TUJCA - komedija Za Maistrov abonma in IZVEN Vstopnina 2500 sit Četrtek. 16. oktober ob 19h Improliga MAESTRO - Impro show Za Mladinski abonma in IZVEN Vstopnina 1000 sit Petek. 17. oktober ob 20.30 Dušan Moravec in Leon Matek STISNJENI V KOTU Premiera filma o kamniškem boksu Vstopnine ni! Vstopnice so na voljo v Domu kulture Kamnik med 9. in 14. uro, tel. 839 76 06, v trafiki CICA in Turistično informacijskem centru Kamnik BUPNARJEVA MUZEJSKA HISA Zg. Palovče 5, tel.: 01/831 20 62, 041/545 580 Odprto ob nedeljah od 14. do 18. ure Za večje skupine ob najavi. Do 19. oktobra je na ogled razstava in knjiga Jožkota Motoha arh. Z naslovom OCVIRKI. BAKTERIJSKI HRUŠEV OŽIG (Erwinia amylovora) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Znamenja, ki so značilna pri vseh okuženih rastlinah so: - odmiranje tkiv (cvetov, listov, lubja), - povešeni in posušeni vršički (pastirska palica), - odmirajoči del lubja je na začetku gladek, vdrt in se suši, - kasneje pa pogosto razpoka, - na lubju in v lesu so nekroze nepravilnih oblik, - odmrli cvetovi, listi in plodovi ne odpadejo, - zaradi sušenja tkiv cela rastlina ali le njeni deli izgledajo kot ožgani, - kambij pod okuženim tkivom je rdeče marmoriran, - ob vlažnem vremenu se pojavlja iz okuženih tkiv bakterijski izcedek. Izcedek je sprva brezbarven do mlečno bel, kasneje pa potemni in je oranžne do temno rjave barve. Barva odmrlih tkiv se razlikuje glede na gostiteljsko rastlino in je na jablanah rjava, na hruškah temnejša (črna), na okrasnih rastlinah pa rdeče rjava. Kadar se na rastlini ne pojavijo znamenja bolezni, govorimo o latentni okužbi, kar pomeni, da je bakterija v rastlini prisotna in se razmnožuje (živi kot endofit), vendar ne povzroča škode. Če se bolezen na rastlini pojavi so ta znamenja lahko prisotna na vseh delih rastline. Najpogostejši vir okužbe predstavlja cvetenje, saj se s pomočjo prenašalcev, opraševalcev v tem času bakterije zelo hitro prenašajo s cveta na cvet. Bakterija lahko vstopi v rastlino tudi preko naravnih odprtin ali odprtin, ki so posledica poškodb (toča, neurja) in skozi razpoke nekroti-ziranega lubja. Poleg bakterijskega hruševega ožiga poznamo tudi druge bolezni sadnega drevja, ki imajo zelo podobna znamenja in se od pravega bakterijskega hruševega ožiga ločijo samo v detajlih. Tako velikokrat zamenjujemo bakterijski hrušev ožig s posledicami napada hruševe osice brstarice, pozebe, nestrokovne ra- ■ Okužena jablana be škropiv za zatiranje škodljivcev in plesni na sadnem drevju ter ostalih bakterijskih in glivičnih obolenj (npr. gljive iz rodov monilinija, nectria) Varstveni ukrepi Ukrepi, ki jih izvajamo, se delijo na preventivne in kurativne. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja, je bakterija na listi karantenskih škodljivih organizmov, za katere je potrebno upoštevati vse fitosanitarne predpise. Z njimi skušamo preprečiti vnos v državo in njeno širjenje. Samo širjenje bolezni iz. okuženih žarišč, pa nadzorujemo s stalnim spremljanjem in opazovanjem gostitelj--skih rastlin. Eden izmed preventivnih ukrepov je uvajanje in sajenje tolerantnih in odpornih sort. Uporaba odpornih rastlinskih vrst in sort (v državah, kjer je bolezen prisotna te ukrepe ^^^^^^^^^^^^^^ že uveljavljajo, npr. Fran-^^^^^H cija). Veliko pripomore uporaba tehnologij, ki zmanjšujejo možnost okužbe in njeno širjenje - pravilna prehrana rastlin, - zmanjševanje uporabe dušika, - rez (zimska rez je manj nevarna za širjene bolez-ni) - uporaba bakrenih pripravkov v začetku in koncu vegetacije med vegetacijo pa v nižjih koncentracijah 0.06 % zmanjšanje števila obratov ventilatorja in s tem posledično zmanjšanje zanašanja insektov na druge rastlinske vrste - razkuževanje orodja in opreme - uporaba sredstev, ki zmanjšujejo bujno rast poganjkov (rastni regulatorji, triazoli) - odstranjevanje zapoznelih cvetov skozi celo leto - spremljanje vremenskih pojavov (toča, vetrolom) Za enkrat še ne poznamo učinkovitega fitofarmacevtskega sredstva, ki bi uničil bakterije v okuženem tkivu. Izrezovanje okuženih poganjkov je tako najbolj učinkovit kurativni ukrep. Na območjih, kjer je bolezen že ustaljena se izvaja radikalna rez, kar pomeni da okužene poganjke izrezujejo tudi do 1 m in več pod bolezenskimi znamenji. Bakterijsko populacijo lahko omejujemo tudi z uporabo bakrenih pripravkov, vendar je uporaba le teh zaradi fitotoksičnosti omejena na spomladanski čas in čas po obiranju sadja. Podobno, delovanje, kot bakreni pripravki ima tudi Aluminijev fosetil (Alliete), ponekod pa uporabljajo tu- ■ Obžagana stoletna jablana v Zg. Besnici Okuženi poganjek z bakterijo hruševega ožiga di aktivator odpornosti (bion). V nekaterih državah uporabljajo tudi antibiotike, vendar je njihova uporaba sporna zaradi možnosti nastanka novih odpornih sojev bakterij, ostankov v medu in ostalih stranskih vplivov na okolje. Zaradi naštetega je uporaba antibiotikov v večini državah že v opuščanju. Ukrepanje v primeru odkritja sumljivih simptomov a) Informiranje pooblaščenih organizacij -> najbližja javna služba za varstvo rastlin, območni fitosanitarni inšpekciji ali Upravi RS za varstvo rastlin in semenarstvo (tel.: 01/478-9149). b) Vzorčenje Pri rastlinah, kjer sumimo na okužbo s hruševim ožigom, pregledamo in vzorčimo čim mlajše dele rastline. Za vzorec po možnosti izberemo 3-5 okuženih mest na rastlini. Dele vzorčenih vej lahko skrajšamo na okoli 25 cm, vendar mora biti prehod med zdravim in bolnim tkivom na sredini odrezane veje.Vzorce shranimo v plastično vrečko, ki jo opremimo z etiketo s potrebnimi podatki o vzorcu. Po odvzemu vzorcev moramo obvezno razkužiti roke, obutev in opremo, ki je bila uporabljena pri odvzemu vzorcev. Vzorci naj ne bodo izpostavljeni soncu in temperaturi višji od 40°C (previdno z vzorci v zaprtem avtu). Neuporabne od-rezke rastlin in uporabljene lateks rokavice spravimo v posebno vrečko in poskrbimo za ustrezno uničenje. Vzorec čim hitreje do stavimo v laboratorij Nacionalnega inštituta za biologijo. Za zelo dobro predavanje in sodelovanje pri pripravi tega članka se g.Vojku Škerlavaju in g. Igorju Zidariču lepo zahvaljujemo! SLS OO KAMNIK dr. Anton Svetlin Naša potepanja po svetu NEKAJ UTRINKOV IZ NEPALA (III.) MAOISTI V Sloveniji je bilo med najino odsotnostjo veliko govora o maoistih. Teh med bivanjem v Nepalu nisva nič srečala, saj se nihče ni predstavil za njih. Je pa res, da so lokalni časopisi skoraj vsak dan pisali o njih in je (bila) tudi kraljeva palača noč in dan zastražena z vojaki v popolni bojni opremi. Tudi zadnji večer, ko so nas s kombijem peljali na letališče, je bila skoraj vsakega pol kilometra vojaška ali policijska kontrola. Tudi na poti iz Katman-duja do Mananga so bile v primerjavi s prejšnjimi leti, poleg običajnih policijskih » check point-ov«, cestninskih postaj in nadzornih točk zaščitenega območja, še dodatne vojaške kontrole. Prva je bila že na izhodu iz Katmanduja, potem pa naslednja po kakšnih 70 km na cesti, pa na križišču, kjer se odcepi cesta za Indijo. Od Dumreja, kjer se od glavne ceste Katmandu Pokara odcepi lokalna cesta za Besi Sahar, je bila glavna kontrola na približno polovici poti, kjer smo morali izstopiti iz avtobusa in mimo mitraljeskih gnezd prehoditi kakšnih 200 m. Naju niso praktično sploh pregledali, domačine, tečajnike in inštruktorje pa včasih malo več včasih malo manj. Natančna vojaška kontrola je bila tudi v Čameju, to je glavnem mestu distrikta Manang, vendar spet predvsem za Nepalce, medtem ko so tujci šli mimo brez kakšnega posebnega pregleda. Z maoisti se torej nismo sre- čali, pa tudi kaj dosti se nismo pogovarjali o njih. Kar so pa nam povedali domačini, je pa tudi tu enako kot je bilo in je še vedno enako po vsem svetu - borba za oblast pod različnimi krinkami: ali za svobodo ali proti terorizmu ali za demokracijo ali za osnovne pravice ali proti diktaturi ali za človekove pravice ali kaj podobnega. V ZADNJIH LETIH SEJE V NEPALU MARSIKAJ SPREMENILO V zadnje sem hodil po tej poti v letu 1989. Zato mi ni bilo težko opaziti, kaj vse se je spremenilo v teh 13 letih. Kot prvo je to nova cesta, ki prihrani okoli 45 km pešačenja skozi »rižoto« (riževa polja) - od Dumreja do Besi Saharja. Ko smo hodili tam v 80-tih letih, je bila trasa sicer že nakazana, vendar praktično neprevozna. Sedaj je asfaltna prevleka na vsej dolžini, razen nekaj 100 m, kjer zemlja še vedno drsi. Cesta je načrtovana še naprej. Do Kudija je že prevozna v sušnem obdobju tudi z avtobusi, do Bulbuleja tudi z motornimi kolesi, trasa je pa na grobo izkopana skoraj že do Sjangeja, torej do začetka soteske. Je pa na drugi strani re: ke kot sedanja peš pot. V večini vasi imajo sedaj javni vodovod. Voda za pitje in drugo uporabo je nekje zajeta in speljana po plastičnih ceveh do hiš. Seveda ta voda ni nujno pitna tudi za turiste. Midva je nisva preizkušala v vsaki vasi, sva jo pa pila, ven- dar šele ob povratku, ko je bila najina črevesna flora in favna že dobro privajena tamkajšnjim razmeram. Če je le bila dovolj hladna (pod 14" C) in ni bilo suma, da je zajetje površinske vode z možnostjo okužbe, sva jo imela za pitno. Seveda pa so taki javni vodovodi prav primerni za umivanje in tudi pranje. Zelo malo je tudi pravih no-sačev. Nekdaj je praktično celotni tovorni promet po dolini Marsiandija potekal na hrbtih nosačev. Sedaj prave nosače srečaš le poredko. Običajno so to nosači trekingov oziroma tisti, ki jih najamejo turisti. Osnovni promet pa poteka na hrbtih mul oziroma oslov (ponijev). Tako skoraj ne mine ura, da ne bi srečal kolone bolj ali manj otovorjenih živali. Tako srečanje lahko na ozkem predelu poti postane nevarno, ker te lahko otovorjena žival mimogrede porine s poti, kar se je, vsaj tako so povedali domačini že nekajkrat zgodilo. Je pa dobro to, da imajo konji zvonce, ki med hojo cingljajo, tako da se jih sliši še predno pride do srečanja. Nove so tudi male hidroelektrarne. Skoraj vsaka vas ima že svojo. Elektrika je nato razvedena po zraku, z žicami, ki so pritrjene tudi kar na drevesa. Vse je narejeno precej »po domače«. Elektrika v njih pa je ali pa je ni. V Manangu imajo npr. eno majhno elektrarno za dve naselji. Ker je elektrike premalo za obe, saj ima elektrarna komaj nekaj čez 10 kW moči, imajo sistem par - ne par: en dan ima elektriko eno naselje, drugi dan drugi. Veliko je tudi novih lodžev. Skoraj vsaka zgradba ob poti je, če ne že hotel ali lodž, pa vsaj čajnica. In še vedno gradijo nove. Osnovne cene je določila oblast in so v določenem naselju bolj ali manj enake. Niso pa enake količine, ki se jih dobi za enako ceno. Tako dobiš nekje za ceno čaja dva decilitra, drugod pa tri ali pa samo enega in pol. Nečesa pa skoraj ni bilo opaziti. Nekdaj smo pogosto srečevali domačine, ki so prenašali tranzistorske radijske sprejemnike, ki so igali na ves glas. Večji je bil radio in bolj na glas je igral tem bolj je bil imeniten njegov lastnik. Sedaj pa tega praktično ni bilo več. Je pa bilo precej takih, ki so imeli walkmane. Tudi oblačenje vedno bolj posnema zahodno modo. Tako je n.pr. že precej jezdecev namesto tradicionalnih kap nosilo kavbojske klobuke, da o kavbojkah sploh ne govorimo. Po vaseh sicer še povsem prevladuje tradicionalno oblačenje, med tem ko je v mestih, predvsem med mladino opaziti prevlado na zahodu moderne mode - kapo s ščitnikom, ohlapni zgornji del trenirke in pa hlače, za nekaj številk prevelike, da je sedalni del nekje pri kolenih, hlačnice se pa skoraj vlečejo po tleh. Zanimivo je tudi to, da so na prejšnjih tečajih udeleženci igrali odbojko. V tem so bili tudi precej dobri, tako da so nas, kljub temu, da smo v povprečju precej višji, v igri običajno premagali. To leto je bila pa Ena od malih hidroelektrarn izkorišča energijo enega od mnogih slapov, ki z okoliških pobočji padajo v Masiandi) glavna športna igra nogomet, čeprav z žogo za odbojko. Nogometa pa inštruktorji nismo igrali. Pa ne zato, ker bi imeli kakšen predsodek, ampak predvsem zaradi pomanjkanja časa pa tudi velike Jcoličine prahu, ki se je dvigal ob brcanju žoge. Dolgo časa ni bilo dežja in tla so bila presušena. So pa letošnje razmere, tako politične kot tudi vremenske, saj je obilno monsunsko deževje povzročilo veliko zemeljskih plazov, da so cela naselja zgrmela v dolino, povzročile & okoli 30% manjši obiski. Tako so bili hoteli v Katmanduju in Pokhari skoraj napol prazni, pa tudi med potjo nikoli ni bil° problem dobiti prenočišče. BOJAN POLLA^ Nadaljevanje prihodnjič Kamniški odprti golf turnir se vse bolj uveljavlja Razglednice Motniške doline V sklopu projekta turistične promocije Motnika in Motniške doline, so soustvarjalci Poletnih večerov v Mot- niku sklenili izdati in založiti tri razglednice z različnimi motivi in simboli Motnika, Motniške doline in Motniške ZOLEC POSTAVLJEN DOBRODOŠLI V MOTN^K, DOBRODOŠLI NA PIKNIK. turistične poti z opisom lokacij. Razglednice bodo gostje in domačini Motniške doline že v kratkem lahko našli na vseh javnih mestih, v gostinskih in turističnih objektih ter na izletniških točkah, pošti, trgovinah in na lokacijah, ki so vključene v Motniško turistično pot. Nekaj razglednic bodo založniki razdelili brezplačno, pozneje pa bodo namenjene prodaji po zgolj simbolični ceni za povrnitev stroškov tiska. Razglednice so založili in izdali podjetji Notes d. o. o. in GIP Piskar, d. o. o., iz Motnika ter vodja projekta Poletni večeri v Mot-niku Matevž Cene. Med največjimi spremljajočimi prireditvami ob letošnjih dnevih narodnih noš je bilo tudi 4. odprto občinsko prvenstvo v golfu na golf igrišču v Arboretumu. Udeležilo se ga je doslej največje število igralcev -____ 81. Turnir je odprl in ob zaključku tudi podelil pokale in nagrade župan Tone Smolnikar. Med najbolj uspešnimi v bruto skupini med moškimi je bil Janez Bogataj (27), med ženskami pa Ruža Aljančič (12). V neto skupini (kjer se uveljavlja henclicap) pa so bili med moškimi v skupini 0-12- Miran Ze-baljec (35), v skupini s handica-pom 13-24 Pavel Kancilja (40) in v skupini 25-DI Hine Rosulnik (44). Pri ženskah pa je bila v neto skupini najboljša Majda Lokošek (37). Na koncu rednega turnirja so se golfisti pomerili tudi v udarjanju žogice preko bajer-ja, kjer je Miranu Zebaljcu us- pelo žogico najbolj približati zastavici. S prispevkom tisočaka za žogico so udeleženci turnirja podprli razvoj mladih golfistov. F. S. Župan Tone Smolnikar je izročil spominsko sliko Miranu Zebaljcu, dvakratnemu zmagovalcu na letošnjem turnirju. Obnovljen izvesek s kamniško Veroniko na pročelju kavarne Izveski na pročeljih naših obrtnih, trgovskih in gostinskih lokalov na svoj način pri- Sveti Peter ima novo streho Ko se Kamničani te dni ozremo proti našim planinam, nam nad Svetim Primožem zbudi pozornost svetla površina, ki se v soncu blešči, kot da bi bila zlata. To je cerkvica Svetega Petra, ki se ponaša z novo streho. Ta je sedaj »zlata« iz »zlatega« smrekovega lesa, nato pa jo bodo leta pobelila, da bo postala srebrna. V začetku avgusta so namreč Malenski Joža, Preskarjev An- Cerkvica Sv. Petra z novo streho drej in Škofov Stane ob pomoči Buričevega Aleša in Robovega Franceljna začeli menjati tudi kritino strehe cerkvice Svetega Petra nad Svetim Primožem in jo še pred koncem avgusta povsem na novo prekrili. Cerkvica je bila zadnjič prekrita v letih 1987 in 1988. Skodle so v teh petnajstih letih že toliko dotrajale, da je grozilo, da bo zaradi zamakanja poškodovan poslikan dragocen lesen strop. Novo prekritje je trojno in naj bi varovalo cerkvico in originalno več kot 500 let staro ostrešje iz macesnovega in smrekovega lesa, na katerem je vrezano leto njegove izgradnje 1499, vsaj 30 let. BOJAN POLLAK spevajo k celoviti podobi starega mesta. Eden takih je tudi izvesek na pročelju mestne kavarne Veronika, fast občine Kamnik, ki so ga te dni obnovili na pobudo župana Smolnikarja. Prenovo izveska, ki ga je pred dvajsetimi leti oblikoval arhitekt Bojan Schlegl, bronasto plastiko Veronike pa dr. Ivo Kordaš, je strokovno opravil mojster kleparstva, domačin Enes Mulalič. Izvesek, ki je ponoči osvetljen, s svojo podobo vabi obiskovalce našega mesta tudi v mestno kavarno... Po dirki v Orehovi vasi znani letošnji državni prvaki v motokrosu in supermotu Jaka MOŽE, Matevž IRT, Marko SKARJA Člani kamniškega moštva AMD SITAR DUNLOP Racing so po zadnji dirki v Orehovi vasi v motokrosu iztržili lep izkupiček, bili so uspešni v vseh treh razredih, pobrali so skoraj vse lovorike in že petič osvojili tudi naslov ekipnih državnih prvakov. Letos so bili uspešni tudi v vedno bolj atraktivnem supermotu, kjer je lanski drugouvrščeni Marko Škarja - AMD SITAR DUNLOP Racing, letos stopil na najvišjo stopničko in prehitel Bena Šterna - AMD DOMŽALE za 1 točko. 15-letni Matevž IRT - 85ccm je bil zmage posebno vesel. Na zadnji dirki v Orehovi vasi je dvakrat suvereno zmagal in ob seštevku enakih točk je štela prednost zmag na ostalih dirkah. Miha Špindler - AMD SITAR DUNLOP Racing ni uspel izkoristiti odlične forme v minulih dirkah in je zmago prepustil Mariborčanu Sebastijanu Ederju - MK MITAS FORTUNA in z minimalnim zaostankom končal na 2. mestu. V najmočnejšem razredu do 250 OPEN se je obetal veliki tro-boj, kjer so se spopadli trije najboljši slovenski motokrosisti. Roman Jelen, član kamniškega moštva, ki je bil letos šesti na svetovnem prvenstvu, je prepričljivo zmagal s 30-sekundno prednostjo in dokazal, da v Sloveniji nima prave konkurence. »Čaka me še ekipno svetovno prvenstvo za reprezentanco Slovenije v Belgiji, vedno pa sem vesel, da se lahko pomerim v Sloveniji v dresu kamniškega teama na dirkah državnega prvenstva, s katerim smo skupaj osvojili že veliko zmag.« Državni prvak pa je z lepo prednostjo postal Novomeščan Jaka Može, Romanov klubski kolega, ki je letos prestopil v te-am. Odlični nastopi dirkačev kamniškega moštva so tudi letos poplačali vztrajno delo in naložbe. (BS) Naš najboljši motokrosist Roman Jelenja zmagal na obeh dirkah za državno prvenstvo. °rtnega društva. Tako nadaljujemo z že začetim korakom k ponovni ožitvi košarke v kamniški občini kjer ima igranje košarke že dolgo tradicijo, vendar je njeno organizirano igranje pred leti neslavno propadlo. Prve korake v to smer smo že naredili. Naše programske usmeritve in vizijo razvoja smo predstavili pedagogom na OŠ Marije Vere na skupnem sestanku že takoj po končanem maratonu. Dogovorili smo se o načinu sodelovanja, v šoli pa so nam zagotovili tudi prostor, kjer bo sedež in baza društva. Tam bomo izvajali naše programske usmeritve, ki bodo v začetku usmerjene predvsem v učenje osnov košarke, pridobivanje in informiranje članov, pozneje pa bi želeli vsem začetnikom in ostalim ponuditi še nadgradnjo že začetih osnov. Tako bi dobili možnost vključiti se v šolsko A-selekcijo, ki bo z letošnjim letom j^onovno sodelovala v ŠKL-ligi. Vsi, ki bi ostali zunaj te selekcije, pa bi imeli možnost vključevati se v ekipe, ki bodo sodelovale na različnih turnirjih na občinskem nivoju. Naš cilj je izvesti tudi nekaj turnirjev, saj bi s tem še bolj razširili zanimanje za šport v celotni kamniški občini. Zavedamo se, da je v Kamniku poleg osnovnošolcev še veliko mladih košarkarjev, pravih košarkarskih virtuozov, ki pa žal nimajo možnosti pokazati svojih znanj. Vsem tem bi želeli ponuditi še kakšno dodatno možnost, zato se bomo organizirali tudi širše. Tudi v tej smeri smo naredili že prve korake. Naše programske usmeritve so seveda »mavrično zastavljene«. Niso za osnovnošolce in mladostnike, v naš krog želimo povabiti vse, ki jih košarka zanima ali bi jo želeli pobliže spoznati, se udeleževati rekreacije, ali pa se samo družiti, ipd. Od članov pričakujemo, da bodo spoštovali športni kodeks, ki ga bomo pri našem delu upoštevali, spoštovali in se tudi po njem ravnali. P. S. Ob tej priložnosti tako pozivamo vse zainteresirane za rekreacijo, da se nam v mesecu oktobru pridružijo, hkrati pa vabimo tudi nove člane k vpisu v društvo (za vse člane bomo poskrbeli z različnimi ugodnostmi). Če bi se želeli aktivneje vključiti in nam pomagati pri naših programskih usmeritvah, pri sami organizaciji naše dejavnosti ali kako drugače, ste dobrodošli. Prav tako donatorji sponzorji in vsi tisti, ki bi kakorkoli lahko pomagali, da bi košarka v Kamniku spet zaživela in postala to, kar je včasih že bila. Predsednik ŠD„Mavrica Kamnik MARKO ŽEROVNIK, ml. Udeleženci letošnjega drugega Mavričnega košarkarskega maratona na Duplici. Kar nekaj med njimi je tako športno zavzetih, da so v juliju ustanovili športno društvo Mavrica Kamnik. SP v dolgem duatlonu - Zofingen S sposojeno opremo in natrgano mišico do 9. mesta na svetu Pred nekaj dnevi sta se slovenska duatlonca Matic Romšak iz Kamnika in Bojan Kos iz Moravč udeležila svetovnega prvenstva v dolgem duatlonu, ki je ob udeležbi več kot petsto najboljših svetovnih Aktivno »potapljaško« poletje PK Nova sub Dolgo vroče poletje so zelo dobro izkoristili tudi potapljači kamniškega potapljaškega kluba Nova sub. Čeprav je klub še zelo mlad, deluje komaj leto in pol, je s svojo aktivnostjo in organiziranostjo presegel občinske okvire, in ta trenutek sodi med pet najbolje organiziranih klubov v Slovenski potapljaški zvezi. V klubu je včlanjenih že preko 100 potapljačev iz Kamnika in tudi sosednjih občin, in večina med njimi je bila poleti, ko je nekako višek potapljaških aktivnosti, zelo dejavna. Člani kluba so v mesecih od junija do septembra opravili okoli 2500 potopov v slovenskem morju, jezerih, rekah in tudi jamah, večino potopov pa so opravili v hrvaškem delu Jadranskega morja, ki je kljub omejitvam, še vedno najpogostejša izbira potapljaške lokacije. Veliko potopov je bilo opravljenih v Istri, še več pa na najlepših terenih kvarnerskih in dalmatinskih otokov, potapljalo pa se je tudi v Franciji in v tropskih morjih. Seveda je bilo veliko tudi organiziranih akcij med katere nedvomno sodi vsakoletno potapljaško križarjenje, letos na lokacijah okoli otoka Vis, ki je trajalo osem dni, udeležilo pa se ga je 20 potapljačev, saj smo v štirih dneh opravili vsi skupaj skoraj 200 potopov na res lepih potapljaških terenih. Nenazadnje je nekaj članov izvedlo tudi ekološko akcijo v Krnskem jezeru, in še bi lahko naštevali. Zelo veliko je k usj)ešnemu delu kluba pripomoglo dejanje KS Podgorje, ki je klubu odstopilo v uporabo prostor za sestanke in postavitev kompresorja, kar je klubu dalo nov zagon, v imenu kluba pa se KS Podgorje še enkrat najlepše zahvaljujem za pomoč, ki nam resnično ogromno pomeni. V PK Nova sub veliko skrb namenjamo tudi šolanju novih potapljačev, letos smo pričeli nove potapljače izobraževati po programih SSI, druge največje zveze potapljaških šol na Svetu, veliko je govora o varnem in sproščenem potapljanju, ki ga primerno izobraževanje in oprema vsekakor nudita. Nova sub je tako postal drugi klubski potapljaški center SSI v Sloveniji, ki nudi takšen način izobraževanja novih potapljačev in omogoča napredovanje tudi ostalim potaplja- čem. K uveljavljanju kluba je svoje prispeval tudi »team« tehničnih potapljačev, ki se poleg športnega potapljanja ukvarja s tehničnim potapljanjem v obliki potapljanja z raznimi plinskimi mešanicami kot Nit-rox in Trimix, v takšni obliki opravijo tudi kakšen zelo globok potop, potapljajo se na potopljenih ladjah, in nenazadnje raziskujejo potopljene jame v Sloveniji, o čemer pripravljajo tudi filmsko gradivo, ki ga bodo |x>sredovali vsem, ki jih takšno potapljanje zanima. Zelo pestro poletje je za nami, jeseni bo potapljanja sicer manj, bo pač več predavanj in podobnega, že oktobra bo organizirana video projekcija potapljaških posnetkov znanega fotografa in tudi člana Nova sub, Toneta Stojka, na katero bomo povabili vse, ki jih takšen pogled na potapljanje zanima. D. O. duatletov potekalo v švicarskem Zofingenu. Za razliko od triatlona, v duatlonu ni plavanja, ampak tekmovalci po prvem teku odpeljejo določeno razdaljo s kolesom in tekmo končajo s tekom. V Zofingenu so bile razdalje maksimalne, saj je bilo v prvi disciplini potrebno premagati 10 km teka gor in dol, kolesarjenje je potekalo po okoliških hribih in mestih, saj so tekmovalci prevozili tri 50 km kroge skozi Zofingen, Brittnau, Langnau, Bodenberg in St. Urban. Tretjo disciplino pa bi lahko označili za križev pot, saj so se tekmovalci po približno petih urah maksimalnih naporov spopadli še s 30 km gorskega teeka. Zahtevna proga, izčrpanost in hladno vreme, saj se je temperatura šele popoldne dvignila čez 15° C, ob startu pa je bilo celo samo 8" C, so. zahtevali veliko število odstopov, tako da je do cilja priteklo le nekaj več kot 300 atletov, med njimi tudi 23 žensk. V moški konkurenci je z odličnim časom 6.28.48 zmagal domačin Štefan Riesen pred Belgijcem Bennvem Vansteelantom in Nizozemcem Huubom Maasem, pri ženskah pa so se na piva tri mesta uvrstile Novozelandka Fiona Do-herty, Madžarka Erika Csomor in Angležinja Bella Comerford. Oba Slovenca sta v svojih kategorijah igrala vidni vlogi, saj je Bojan Kos (letnik 1973) v kategoriji elite zasedel 24. mesto s časom 7.33.48, Matic Romšak (letnik 1964) pa se je v svoji kategoriji s časom 7.44.06 uvrstil med deseterico na svetu in sicer na 9. mesto. Matic ima že približno mesec dni težave s stegensko mišice) in je po vrnitvi iz Švice opravil pregied v specialistični ordinaciji, kjer so ugotovili natrganine mišičnih vlaken v dolgi mišici in posledični izliv krvi v mišico. Da pa ena nesreča nikoli ne pride sama, dokazuje podatek, da je Matic na tekmi nastopil z izposojeno čelado in tekmovalnimi kolesarskimi čevlji, saj so mu tekmovalno opremo, skupaj z vrhunskim na nekem srednjem naporu. Zavedam se, da prav v ključnem pripravljalnem obdobju ne bom mogel stopnjevati forme, vendar se poškodba vleče že predolgo, da bi jo lahko še naprej postavljal na stran- Matic Romšak tudi na svetovnem prvenstvu v dolgem duatlonu odlično na 9. mestu. gorskim kolesom, le nekaj dni prej ukradli v Bohinju na Triatlonu jeklenih. Matic Romšak bo letos edini slo venski triatlet, ki bo nastopil na obeh svetovnih prvenstvih, saj ga, tako kot še dr. Franceta Cokana, Konstantina Preradoviča, Tomaža Sinka in Damijana Kromarja, čaka oktobrsko svetovno prvenstvo v Ironman triatlonu na havajskem otoku Hawaii, na katerega se je, vse do poškodbe, resno pripravljal. So načrti po poškodbi kaj drugačni? Prav gotovo, saj že od teka na Grintovec, ko so se bolečine prvič pojavile, ne treniram več po načrtu. Ko bolj boli počivam, ko manj boli pa tečem in kolesarim, vendar vse ski tir. In ker mi specialist športne medicine dr. Vanja Vuga daje upanje, da bi lahko bilo po dveh tednih počitka in terapije bolje, še gledam optimistično na zaključno tekmo sezone. Precej tvegani nastopi, če vemo, da naj bi bilo havajsko SP le vrhunec kariere vsakega Ironmana? Že po pripovedovanju Mira Kre-garja se mi je priljubil tudi duatlon - Powerman v Zofingenu. Tek po gozdovih in okoliških hribčkih je lahko nekaj enkratnega. Le da letos zame ni bil. Kar malo sem pogrešal temperature okrog 30° C, ob katerih smo letos trenirali skoraj celo poletje, zato sem se za prvi tek in Nadaljevanje na 13- strani Pogovor z Emilom Kragljem, stotnikom Slovenske vojske Pridružite se nam Pod tem geslom želi Slovenska vojska v letu 2003 zaposliti okrog tisoč novih pripadnikov SV Stotnik Emil Kragelj, s katerim smo se pogovarjali, je pripadnik Generalštaba SV, Oddelka za pridobivanje novega kadra za potrebe Slovenske vojske. Prihaja iz Postojne, v vojski pa je zaposlen od samega začetka, od leta 1991. Opravljal je različne dolžnosti, predvsem v logistiki, nazad-njeje bil poveljnik logistične čete v 460. artilerijskem bataljonu v Postojni. Od junija letos opravlja dolžnosti namestnika vodje ljubljanske skupine, v kateri je 5 članov, pokrivajo pa območje Uprave za obrambo Ljubljane z vsemi njenimi izpostavami in pisarnami. Skupno pomeni to 13 lokacij, razen same Ljubljane sežejo vse do Kamnika, Logatca, Hrastnika in Kočevja. Skupina ima svoje prostore v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Takšnih skupin, v Oddelku za pridobivanje kadra, je osem. Delujejo na področju celotne Slovenije od Murske Sobote, Maribora, Celja, Novega mesta, do Kranja, Gorice, Postojne in Ljubljane. Kaj je značilno za vaše delo, g. Kragelj? Delo je zanimivo, dinamično in odgovorno, saj bodočim kandidatom in ostalim občanom predstavljamo delo in naloge pripadnikov Slovenske vojske. V sodelovanju z Upravo za obrambo, izpostavami in pisarnami za obrambo vsem zainteresiranim pobliže predstavimo poklic vojaka SV. Pri samih predstavitvah pokliča, ki ga izvajamo na UradTh za delo, in ob dnevih odprtih vrat v vojašnicah, v šolah, prireditvah..., predstavimo mladini poklic vojaka, tistim malo starejšim pa pogodbeno služenje v rezervni sestavi slovenske vojske. Ker se na slovenskem trgu delovne sile pojavljamo kot eden izmed večjih delodajalcev, je zelo pomembno kako, s čim in na kakšen način predstavljamo poklic slovenskega vojaka. Obisko- valci v vojašnicah, ob dnevih odprtih vrat sami praktično preizkusijo del tehničnih sredstev, s katerimi razpolaga naša vojska in si ogledajo izurjenost vojakov pri delu in ravnanju z zahtevno tehniko, s katero razpolagajo enote. Pomoč pri predstavitvah poklica vojak ter predstavitvah tehničnih sredstev in opreme, s katero razpolaga Slovenska vojska, nam zagotavljajo enote slovenske vojske. Ali lahko poveste, kaj ponuja Slovenska vojska bodočim poklicnim vojakom? To so pogodbena zaposlitev za obdobje do pet let z možnostjo podaljšanja, vodena karierna pot, izobraževanje doma in v tujini, 24-urno nezgodno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, dinamično delo, uigran in motiviran kolektiv, upravljanje s sodobno tehniko, sodelovanje v mirnih operacijah, sodelovanje s tujimi oboroženimi silami, nadgrajevanje osebnega znanja in psihofizično pripravljenost ter še veliko drugih ugodnosti, nenazadnje tudi ustrezen nivo osebnega standarda. Verjetno ste za zaposlitev postavili določene pogoje. Kakšni so ti pogoji? Kandidati, ki se odločijo postati vojaki Slovenske vojske, morajo izpolnjevati določene pogoje za zaposlitev kot so: starost praviloma do 25 let, da so odslužili vojaški rok, ki bo obvezen do julija 2004 (za ženske to ni pogoj), da so državljani Republike Slovenije, da so zdravi in sposobni tako telesno kakor tudi duševno za vojaško službo, da imajo ustrezno izobrazbo (najmanj IV. stopnja) ter da imajo sposobnost za timsko delo, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in da ob nastopu vojaške službe ne bodo člani nobenih političnih strank. Dejali ste, da ste prisotni tudi na našem koncu. Kako in na Mladi obiskovalci prireditev ob dnevih narodnih noš so se pogosto ustavljali pred stojnico Slovenske vojske in se zanimali, kakšni so pogoji za poklicno službo v SV. kakšen način delujete v Kamniku? Seveda smo prisotni tudi v Kamniku. Tukaj se namreč najaha informacijska pisarna Izpostave Domžale (v nekdanjem oddelku za obrambo - nad pisarno avtobusne postaje op. p.). Naša skupina je prisotna v pisarni ob sredah od 8. do 16.30, po potrebi, ko se bodoči kandidati oglasijo in zanimajo za zaposlitev, da pride član naše skupine in opravi predstavitev s kandidati. V zadnjem času ugotavljamo, da se število vlog povečuje, vloge evidentiramo tudi na vašem koncu in tega smo veseli. Želimo si, da bi bilo zanimanje za zaposlitev v vojski v Kamniku še večje, zato smo bili pripadniki ljubljanske skupine oddelka za pridobivanje kadrov prisotni tudi na prireditvi »Dnevi narodnih noš« v Kamniku. Stotnik Kragelj, kaj bi lahko še rekli ob koncu najinega pogovora? Vabimo vse, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev in jih veseli poklic vojaka, da se nam pridružijo -veseli jih bomo! Več informacij lahko kandidati dobijo na brezplačni telefonski številki 08013 22, lahko pa se oglasijo na Izpostavah za obrambo, kakor tudi pri naši skupini v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah, Leskoškova 7, pokličejo pa nas lahko na telefon 01 585 6088. Ponudili jim bomo še več in- SP v dolgem duatlonu - Zofingen S sposojeno opremo in natrgano mišico do 9. mesta na svetu Nadaljevanje z 12. strani kolesarjenje oblekel v dres z dolgimi rokavi in hlače čez kolena, ki pa so postale popolnoma odveč med drugo menjavo, ki smo jo opravili na mestnem štadionu pred nekaj tisoč razgretimi gledalci. Kje se preobleči, je naenkrat postalo glavno vprašanje? Na moje kriljenje in mahanje z rokami je le pritekel eden od redarjev in me le začudeno gledal, ko sem ga spraševal, kje imajo šotor za preoblačenje? Na koncu sva le prišla do skupnega zaključka, da te na tekmovanjih mednarodne duatlonske zveze ne diskvalificirajo zaradi kazanja nage riti, se pa tega najstrožje držijo na ironman tekmovanjih. Kako je tekma potekala in kakšen vtis je nate naredila Švica? Naj začnem od zadaj. Švica se je še enkrat izkazala kot zelena, čista, prijazna in urejena, a žal tudi draga dežela. Z ženo Heleno sva bivala v majhnem mestecu Reiden in skoraj neverjetno se nama je zdelo, ko je v sobotnem popoldnevu edini voznik na lokalni cesti zaustavil vozilo in naju z nasmehom pozval na prečkanje ceste. Še bolj neverjetno pa, ko je najin gostitelj Janez Krt (prijatelj, bivši someščan, sopevec in odličen glasbenik) vozil avtomobil po avtocesti skoraj 50 km daleč, s hitrostjo 120 km/h. In to po prehite-valnem pasu. Pa nismo srečali niti enega policista, niti ni nihče trobil za nami ali živčno utripal z lučmi. Neverjetno ali pa tudi ne, če vemo, da je na voziščih nameščeno brez števila avtomatskih kamer, ki prežijo na prehitre voznike in da lahko za prekoračitev dovoljene hitrosti celo na avtocesti izgubiš vozniško dovoljenje. Tudi papirčkov, konzerv, čikov in druge nesnage na tleh skoraj ne vidiš in s slabo vestjo izpljuneš že žvečilni gumi. Start tekme pa je bil v klanec in ko se nas je nekaj sto zagnalo v kilometer hriba je bilo prav zanimivo gledati, kdaj je kdo omagal in prvi začetni tempo tri minute po kilometru začel spuščati proti štirim in petim minutam. Sledilo je nekaj kilometrov teka gor in dol, pa ciljni spust in še drugi petkilometrski krog. Moj prvi čas je bil 37.52, kar je zadostovalo za 13. mesto. Kolesa sem se lotil precej previdno, saj so predvsem pri vožnji v klance močno pekle noge. Pomanjkanje treninga pač. 150 km sem odkolesaril s povprečno hitrostjo skoraj 32 km/h in napredoval za eno mesto, zadnjih 30 km teka do nebes in nazaj pa odtekel v 2.19.39 in napredoval na končno 9. mesto med 48-imi uvrščenimi. Moram biti zadovoljen, saj se v danih razmerah res ni dalo več. So noge pred zadnjimi 30 kilometrskim tekom, po petih urah naporov, že zelo utrujene? Zadnja dva petnajst-kilometrska kroga teka sta se začela z desetmi-nutnim vzponom in ko po prvem kilometru začneš dihati na škrge, pulz pa se kljub utrujenosti povzpe čez 150 udarcev v minuti, je cilj nekje nerazumljivo daleč. Odlika vzdržljivostnih športnikov pa je prav v tem, da so kljub solo vožnji na kolesu, ki pobere bistveno več moči kot vožnja v skupini, še spo- sobni odteči maraton ali pa nekaj kilometrov manj, v tempu okrog 4 minute za kilometer. In če podaljšamo zadnji tek do maratonskih 42 km bi bil tvoj čas okrog 3.16, kar je že spodoben maratonski čas! Enkrat v prihodnosti se moram res lotiti še samostojnega maratona, saj sem vse štiri dosedanje pretekel Kamničan Matic Romšak se odpravlja na Ironman svetovno prvenstvo na Havaje. Srečno! na Ironmanih, z najboljšim časom 3.10, Letošnji ljubljanski žal odpade, saj bo le nekaj dni po vrnitvi s Havajev. Sezona velikih ciljev se počasi izteka. Kako gledaš nanjo? Žal je ravno pred zadnjim stopnjevanjem forme prišlo do poškodbe, precej stresna pa je bila tudi kraja profesionalnega gorskega kolesa in druge tekmovalne opreme iz menjalnega prostora na Triatk mu jeklenih. Srčno upam, da se bo po načrtih izteklo vsaj svetovno prvenstvo in bom tekmo končal v času 1.0.20! formacij, s pomočjo vizualnih sredstev bomo podrobneje predstavili ta zanimiv poklic in vsem, ki se odločijo postati vojak, bomo pomagali tudi sestaviti vso potrebno dokumentacijo in kar je tudi naša naloga - spremljati vsakega posameznika v procesu usposabljanja in nuditi pomoč vsem, ki si to želijo. Pridružite se nam! F. S. Smo ženske res preobremenjene s telesno samopodobo? Mladinski center Kamnik pripravlja v mesecu oktobru v sodelovanju z Žensko svetovalnico delavnico na temo B0DY IMAGE - ukvarjanje s telesno samopodobo. V projektu delavnic nudijo voditeljice prihosocialno pomoč ženskam, ki se ubadajo z nizko telesno samopodobo. Pri svojem dosedanjem delu v Ženski svetovalnici je bilo ugotovljeno, da mnoge ženske trpijo za tem, da ne sprejemajo svojega telesa, svoje postave, same sebi vidijo kot neustrezne (telesno) in zaradi tega ogromno časa izgubljajo za šport ali druge metode oblikovanja njihovega telesa, v skladu s pretiranimi družbenimi zahtevami za vitkost. Njihovo nezadovoljstvo s postavo jih usmerja v preokupiranost s športom, razmišljanji o kirurških posegih, izoliranje in omejevanje lastne kreativnosti (kreativnost nekatere izmed njih porabijo za samoobtoževanje). Telo vidijo kot kos mesa, ki ga je potrebno spraviti v neko idealno podobo, ki morda sploh ni dosegljiva ali pa jih lahko pripelje v odvisnosti ali druge težave. Projekt spreminjanja telesne sa-mopodobe v bolj pozitivno je zahteven daljši proces, zato so svetovalke v Ženski svetovalnici razvile poseben program za to področje. Delavnice, ki so jih lani že eksperimentalno izvajale v Ljubljani in nekaterih drugih slovenskih občinah, so naletele na ogleden odziv in jih v Ženski svetovalnici želijo ponuditi tudi v drugih krajih Slovenije. Za izvedbo delavnic, ki potekajo v ciklusu štirih srečanj po dve uri, so izbrale tudi Kamnik. Način dela v delavnicah je usmerjen k spoznavanju lastne telesne saamopodobe preko vi-zualizacij, spoznavanje kako se želimo počutiti v svojem telesu, kako se je oblikoval naš odnos do lastnega telesa in doseganje boljšega počutja^v svojem telesu. Ce ste v besedilu našle delček sebe in vas udeležba na delavnici zanima, se nam pridružite! DELAVNICA »BODY IMAGE« bo potekala v Mladinskem centru Kamnik, Šutna 38 (nasproti cerkve), začela se bo v torek, 14. oktobra, ob 18. uri. Informacije in prijave: 01/434-72-61 ŽENSKA SVETOVALNICA, www.drustvo-zenska-svetovalnica.st OBISK IZ NEPALA Slovenski inštruktorji sodelujejo pri usposabljanju nepalskih planincev, alpinistov in vodnikov v okviru nepalskeplaninske organizacije (NMA) že od leta 1979. Takrat seje na pobudo Aleša Kunaverja in ob pomoči takratne Jugoslavije začela graditi šola v Manangu. Istega letuje bil ludi že prvi tečaj, ki seje zaradi nedograjene stavbe odvijal še pod šotori. V 24-ih letih je bilo večinoma s slovensko pomočjo (iz drugih takratnih jugoslovanskih repubik je sodelovalo 7 različnih inštruktorjev in zdravnikov, iz Slovenije pa 47, od katerih nekateri tudi po večkrat, iz ostali držav pa 7, nepalskili je bilo inštruktorjev 24, od katerih nekateri tudi po večkrat) izvedenih 18 tečajev, na katerih je sodelovalo 508 udeležencev. '/. uspešnim sodelovanjem na tečaju so si udeleženci (mdobili osnovna znanja za varnejše delovanje vplaninah na odpravah, Irekingih. Za kvalitetno izme- Tudi Da Gombu Šerpa je splezal njavo in prenos znanja več smeri. Na sliki je skupaj s je nujno, da tisti, ki jim podpredsednikom PZS Tonetom je pomoč nudena, spoz- Skarja v smeri Svetelove v Planjavi, najo »izvor« te pomoči. To druge države, ki so začele pomagati Nepalu na tem področju pozneje, že dolgo časa aktivno izvajajo, nam pa je zaradi omejenih finančnih sredstev doslej uspelo samo enkrat. Običajno komaj izbremo dovolj denarja zfl naše inštruktorje. Tokrat je uspelo zbrati toliko denarja, da smo lahko povabili vodjo odbora za izobraževanje in odjrrave Nejmlskeplaninske organizacije (NMA), gospoda Da Gombu Šerpa, da se aktivno udeleži enega od naših usposabljanj za alpiniste. V Slovenijo je pripotoval l. julija in nato že 2. julija odšel na Kamniško sedlo na alpinistični tečaj. Po končanem tečaju je obiskal Julijske Alpe, en dan ludi naše morje in imel veliko koristnih razgovorov. Bival je tudi v Kamniku, kjer se je z obiskom PD Kamnik seznanil s praktičnim delovanjem osnovne celice planinske organiziranosti - planinskim društvom. Obiskal je tudi Veliko planino, kije bila zanj osebno še posebej zanimiva izkušnja, saj je lahko primerjal svoje pastirske izkušnje z našim. Za Veliko planino je rekel, da je pravi raj na zemlji in se na njej počuti kot doma. Obisk je bil koristen za obe strani. Slovenska stran sije utrdila svoj položaj v Nepalu, s katerega jo poskušajo druge države postopoma izriniti, nepalska pa je pridobila konkretne izkušnje v izvedbi alpinističnega tečaja v kopni skali, spoznala sistem našega usposabljanja, organizacijo in še veliko podobnega. Poleg tega so se dogovorili tudi o letošnjem tečaju v Nepalu in nadaljnjem sodelovanju. PLEZALNI TABOR VCHAMONIXU Poleg plezalnega tabora »Pipa miru« na Koroški je AQ Kamnik organiziral tudi tabor v Chamonixu. Medtem ko seje na Koroški plezalo izključno krajše kopne smeri, je bil tabor v Chamonixu namenjen spoznavanju Centralnih Zahodnih Alp za mlajše člane odseka s plezanjem daljših smeri na večjih nadmorskih višinah, tudi v ledu in snegu. Vendar je bilo v času tabora, ki ga je vodil Klemen Mali, od 24. do 29. avgusta še vedno zelo toplo vreme in kot posledica visokih temperatur ludi na večjih nadmorskih višinah v stenah zelo slabe razmere. Kljub temu so udeleženci tabora (Klemen Mali, Aljoša Markač, Marko Petek, Robi Poličnik in Marko Prezelj izAO Kamnik. ter Monika Mali izAO Mengeš, medtem ko večina mlajših članov AO Kamnik ni izkoristila te priložnosti) uspeli preplezati nekaj krajših smeri: v Aiguilledu Midi Contaminovo (6c+, 250 m) in Contaminovo z varianto (6b, 250 m), Rebufjajevo (5c) Klemen in Monika Mali. Slednjo sta preplezala tudi Marko Petek in Robi Poličnik. VPond La Maldiersta smerXenon (7a, AO), vAiguille du Peignepa smer 444 (6b, ED-)preplezala Aljoša Markač in Marko Prezelj, ki sta plezala tudi vplezališči 1 Col de Morite in Belloset smeri do 7b. Monika Mali in Marko Petek sta v Pointe La-chencilsplezala Klasično smer (5c, AO), Klemen Mali in Robi Poličnik sta pa zAiguille du Midi v štirih urah prečila na vrh Morit Blanca. V KAMNIKU SO TUDI ŠPORTNI PLEZALCI Kamnik, je bil inje daleč okoli poznan po svojih alpinistih. Prav ta usmeritev v planine, v alpinizem je kar nekako jiolisnila v stran drugo stran tega delovanja - športno plezanje. Pred ledje sicer že kazalo, da bodo tudi kamniški športni jiezalci segali v vrh slovenskega športnega plezanja (Maja Šuštar, Uroš Perko), vendar sta oba zapustila kamniški alpinistični odsek, ker so drugod nudili boljše pogoje. Vendar seje tudi športno jilezanje prijelo. Alenka Dobrin Zlatnar, pa Aleš Holc, predvsem pa Matjaž Zavbi so vztrajali in danes že lahko govorimo, da bo lahko tudi v Kamniku športno Jilezan/e čez čas pomenilo vrhunsko kvaliteto. Športni plezalci so torej zelo aktivni. Med njimi še posebno Matjaž Žavbi, kije 15. maja v Kotečniku splezal svojo prvo smer ocene 8a+, poleg tega [m še v celem letu več kot 20 smeri ocene 7c, od katerih sta bili dve na jmgled. Obiskal je tudi plezališča v Španiji (Rodel-lar) in Franciji (dolina Georgede Tarn severno odMarseilla), kjer pa zaradi visokih temepratur nijilezal več kot 7c. Od drugih so bili aktivni tudi Sašo Hribar, kije s smerjo ocene 7a+ dosegel mladinski razred. Martin Bombač je splezal svojo prvo smer ocene 7c (Joganda v Kotečniku), Ana Podpečan pa 6c+ (Honky Tonky). Poleg plezanja pa športni ple- --—^ zalci opremljajo tudi nova [)le- zališča. Tako so »odkrili nove možnosti v Beli j^eči nad Snovi-kom, kjer opremljajo nove, zahtevne smeri. V kratkem naj bi se začela tudi izgradnja umetne plezalne stene na podstrešju kulturnega doma, ki naj bi dala športnemu jAezanju v Kamniku poleg osnovnih pogojev za trening še dodaten zalet. BOJČ Najden mrtev mlajši moški -zbiranje informacij Dne 14. 09. 2003 med 03.30 in 04.30 oziroma v nedeljo, na dan povorke narodnih noš v Kamniku, je bil na vozišču lokalne ceste Kamnik - Godič izven naselja Godič najden mrtev mlajši moški. Za razjasnitev okoliščin naprošamo vse, ki bi kaj vedeli o dogodku, da pokličejo telefonsko štev. 113 ali 080 1200 ali 831 7057. ENERGETSKI KOTIČEK Toplotne črpalke za ogrevanje prostorov Toplotne črpalke (TČ) so daleč najboljši način pretvorbe niz-kotemperaturnih obnovljivih virov energij v toplotno energijo. Uporabljamo jih za ogrevanje zgradb in za pnpravo tople sanitarne vode. TČ izkoristi delček v okolju (zemljini, vodi, zraku, kamnini) uskladiščene sončne ali zemeljske energije. Tako ogrevanje ne onesnažuje okolja, hkrati pa je bistveno cenejše od ogrevanja s fosilnimi gorivi. Žal je začetna investicija nekoliko visoka, se pa z leti bogato povrne. Razmerje med energijo, ki jo pridobimo iz okolja in pogonsko energijo, ki jo moramo plačati za pogon TČ (črpalke ali ventilatorja in kompresorja - odvisno od vira) imenujemo grelno število. TČ dosegajo grelno število okrog 3 kar pomeni, da pri vloženem delu 1 kWh električne energije za pogon TČ, pridobimo z njo iz okolice 3 kwh toplote za ogrevanje. Plačamo torej 1 kWh, 2 kWh pa dobimo zastonj. Sodobne TČ za koriščenje geotermalne energije imajo grelno število tudi do 4. Izkoristek TČ je boljši, če je temperatura vira toplote višja (zaradi tesmo dinamičnih procesov je omejitev 35°C) in če je temperatura ogrevanja nižja (lahko največ 55°C). To je vzrok, da pri ogrevanjih zgradb s TČ uporabljamo nizko temperaturne sisteme ogrevanja, kot so talno ali stensko, nizko-temperaturno radiatorsko, top-lozračno ali ogrevanje z ventila-torskimi konvektorji. Odvisno od lokacije (nivo podtalnice, struktura zemlje, osončenost površine) pridejo za ogrevanje zgradb v poštev: Izkoriščanje toplote podtalnice. Potrebna je vrtina do podtalnice iz katere črpamo vo do za TČ, izkoriščeno (ohlajeno) vodo pa vračamo v drugo, poni-kovalno vrtino, ki mora biti 15 do 20 m za sesalno, gledano v smeri toka vode, ali kanalizacijo meteornih voda. To je t.i. odprt sistem. Vrtina iz katere črpamo vodo ne sme biti preplitva, da zagotovimo enakomeren dotok in konstantno temperaturo preko celega leta, po drugi strani pa moramo imeti v vidu, da cena vrtine z globino močno narašča. Pred izvedbo sistema toplotne črpalke na podtalnico je potrebno ugotoviti, kako je s podtalnico na vaši lokaciji. Geološki zavod Ljubljana ima izdelan kataster podtalnice za nekatera pod- ročja, sicer pa je potrebno raziskovalno vrtanje. Od pristojnih državnih organov (MPOK, Agencija RS za okolje) je potrebno pridobiti vodno dovoljenje in vodno soglasje (Zakon o vodah, UL RS 62/2002), na občini pa lokacijsko informacijo. Izkoriščanje geotermalne toplote. Ta sistem črpa akumulirano geotermalno energijo, ki jo daje razžarjena notranjost Zemlje. Bazira na približno 100 m globoki vrtini s premerom 14 cm, v katero je vstavljen zaprt krožni sistem iz štirih polietilenskih cevi. V njem potom obtočne črpalke kroži medij (običajno kar voda), ki zaradi svoje nižje temperature odvzema geometralno toploto iz vrtine oz. njene okolice, se ob tem segreje na približno 10°C, navze-to toploto pa v obtoku prinaša do TČ. Pri nas je poznan tak sistem pod imenom GEOSONDA (www.geosonda.com). Ta vključuje 4 firme, ki zadevo izvedejo »na ključ«. Toplotna moč njihovega sistema je 10 kW. Za individualno hišo s površino 150 m2 stane tak sistem okrog 2,8 milijona tolarjev. V to ceno je vključeno vse, od izdelave projekta in pridobitve rudarskega dovoljenja, presoje vplivov na okolje, izvedbe rudarskih del (vrtine) do dobave in izvedbe TČ ter talnega ogrevanja v hiši. Energija je nizkotemperaturna in zanjo velja vse kot pri izkoriščanju toplote podtalnice, nista pa potrebni problematični vodno dovoljenje in soglasje. Seveda pa je potrebna priglasitev del, če ni investicija predvidena že z gradbenim dovoljenjem. Izkoriščanje toplote površinske Zemljine. V poletnem času, predvsem ob sončnih dneh, se vrhnja plast Zemljine hitro ogreje. Toplota prehaja tudi v globlje plasti in se akumulira. V vrhnjih plasteh se sicer porazgubi, ko postane hladneje, v globljih plasteh pa se obdrži dlje časa, saj jo z druge strani dopolnjuje geotermalna toplota. To toploto izkorišča toplotna črpalka. V izkopani jarek ali pod na-sutje položimo cevni zemeljski kolektor zaprtega sistema (npr. alkaten cevi). V ceveh kroži medij (običajno voda), ki ga Zemljina ograje za nekaj toplotnih sto pinj. To nizkotemperaturno toploto izkorišča toplotna črpalka, ki jo dvigne na višji temperaturni nivo, primeren za ogrevanje ŽMTiM $W DMR HilPOmi MJCMJt?! TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 SUŠILCI PERILA GORENJE že od 49.900 sit GLASBENI STOLP Sharp CD-XP 120 ■ . - z gotovino samo 31.500 sit! ni GRELNA TELESA DE LONGHI -10% ZA SVETILA •» ZA VODOVODNE ARMATURE «»ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE NOVO! CD-ji Slo -t-tujih izvajalcev NAJUGODNEJŠE CENE BELE TEHNIKE GORENJE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 31. 10. 2003 OZ. DO ODPRODAJE ZALOG. - brezplačna dostava krediti gorenje 1+6 ali 1+12 mesecev brez obresti - krediti ga 1+6, 1+12, 1+24 mesecev prostorov in sanitarne vode. Ko lektor je potrebno položiti na primerno globino, da je delovanje sistema zagotovljeno tudi v zimskem obdobju, po drugi strani pa da z odvzemanjem toplote zemljini ne vpliva na morebitno rastlinje (travno rušo) nad njim. Površina nad kolektorjem ne sme biti zasenčena niti z objekti niti drevjem. Izkoriščanje toplote navedenih virov je zaradi relativno konstantne temperature idealen vir energije tudi pozimi, ko nekateri drugi obnovljivi viri v naših klimatskih razmerah odpovedo (npr. zunanji zrak, ki ga sicer uporabljamo za TČ za ogrevanje sanitarne vode). Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) tovrstne investicije subvencionira z do 500.000 SIT, Ekološki sklad pa jih pod ugodnimi pogoji kreditira (do 3,2 milijona tolarjev z odplačilno dobo 6 let, letna obrestna mera TOM + 1%). Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vo de (ogrevanje, izolacije, opd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC v tržnici), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20- ure. Priporočam pa predhodno najavo na dom, tel. 8311-663. ENSVET, ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec Iz SDS Kamnik Vse premalo je posluha za sočloveka Stranka SDS je na srečanju v Izoli 20. septembra spremenila naziv v Slovensko Demokratsko Stranko, ki bo v Evropi bolj prepoznavna kot desna, še vedno socialno in demo kratično usmerjena. Vsi simboli, politika in aktivnosti ostajajo enaki, tako da gre le za večjo zunanjo prepoznavnost v evropskem prostoru. • Izvršilni odbor SDS Kamnik je na svoji prvi seji po poletnih počitnicah obravnaval program aktivnosti do konca tekočega leta, problematiko zapiranja tovarne Stol in pasivnost občine pri plinifikaciji. Prva seja občinskega sveta bo predvidoma prvega oktobra, do konca leta pa še ena vsak mesec. Pred vsako sejo se sestane svetniška skupina, ki oblikuje stališče db obravnavanih tem. Na seji izvršilnega odbora je bilo dogovorjeno, da v drugi polovici meseca oktobra organiziramo izlet za člane in simpatizerje SDS. V ta namen je bila imenovana skupina za organizacijo izleta, ki bo pripravila vse potrebno za zanimivo poučno in predvsem prijetno druženje. Program in vse ostalo, kar sodi k dobri organizaciji, bomo članom posredovali po pošti, simpatizerji pa se lahko oglasijo osebno v pisarni v času uradnih ur vsako sredo od 11. do 13. ure. Črn scenarij umiranja na obroke nekoč paradnega konja kamniške občine tovarne STOL se nadaljuje. Nikakor ne moremo razumeti, kako je uspelo uspešno podjetje, ki je bilo znano doma in v svetu, spraviti na kolena in sramotno razvrednotenega prodati. Sprašujemo se, kaj so delali vsi, od zadnjega direktorja do raznih senatorjev, ki jih je pošiljala država? Tudi občina samo od daleč in s strani opazuje dogajanje, povsod pa manjka konkretne akcije in zavzetega dela preverjenih, ne »kvazi« strokovnjakov. Z zaprtjem tovarne ne izgubljajo samo zaposleni, ki so izgubili delo in redni mesečni dohodek za preživljanje sebe, otrok, morda tudi staršev, ampak izgublja tudi občina, naselje in širša družbena skupnost. Razumeli bi, da gre za ekološko sporno proizvodnjo 'ali za proizvodnjo, ki ima probleme s pridobivanjem osnovne surovine za proizvodnjo, tako pa vemo, da je tovarna imela strokovnjake, surovine, stroje, energijo za delo, le vodilni niso znali, še bolj verjetno pa niso hoteli, prisluhniti stroki, zato imamo rezultat takšen kakršen pač je. Sprašujemo se, koliko časa bomo še priča pohodu surovega kapitalizma, ki v neurejenih zakonih in sodstvti lastnini vse, kar je še ostalo. Skoraj neverjetno se sliši, vendar se resno bojimo, da se utegne zgoditi, da bomo ko-ristniki zemeljskega plina plačevali energent* po nenormalno visoki ceni. Pred leti je Ad-riaplin gradil plinsko omrežje po Kamniku in bližnjih naseljih. Pobudnik plinifikacije in sklenitelj koncesijske pogodbe z Adriapla-nom je bila Občina Kamnik. Količinsko je pogodba opredeljevala pogoje za odvzem 3,5 mio m3 zemeljskega plina. Trenutno je odvzem okoli 1,9 mio ni3, kar je precej pod načrtovanim odvzemom. Zaradi tega se izvajalec plinskega omrežja izogiba širjenja omrežja brez garancije za takojšnji odvzem. Ne moremo razumeti, kako so se lahko adaptacije kotlovnic na Zikovi inTunjiški izvedle ne da bi upoštevali kot energent ekološko nesporno najprijaznejši zemeljski plin. Ali občina resnično nima nobenega instrumenta za zavarovanje širših družbenih interesov? Kako preusmeriti porabo kurilnega olja v porabo zemeljskega plina, bi moralo biti znano že ob podpisu koncesijske pogodbe z Adriaplinom! RUDIVERŠNIK v Živimo naj zdravo za čisto zemljo Že listje odpadlo, pridelek pobran, darove rodila rumena jesen. Vse leto aktivni trud ni bil zaman, uspehi so vidni, bogata jesen. Narava pomirja, prebuja duha, potrudit se splača, za hrano srca. Imejmo konjička, koristil bo ples, če pot ni predolga, podajmo se peš. Ne štejemo leta, infarkt nam grozi, kot njivi brez sonca, pridelka tam ni. Nam zdrava prehrana ohranja moči, če je obilna telo bremeni. Brez spanca in hrane ne da se živet, opusti razvade, pa lepši bo svet. Nam spanec predela vse strese, skrbi, dogodke življenja telo prerodi. Živimo naj zdravo za čisto zemljo, a kmetu pustimo, kar kemik naj bo. Škropivo Strupeno, to resna je stvar, ne trosi gnojilo, v njem je denar. Se voda pretaka po skrivnih poteh, nekje je še zdrava, zavest pri ljudeh. Nečista so pota po azbestnih ceveh, še vedno pa bistro za kupil dobiš. Poljana zelena, pomlad se budi, odvržena krama, brez srčnih ljudi. Ob jasi gozdiček, jesen pozlati, jekleni konjiček, naravo kazi. jesenska idila vse barve sveta, sivino zavrača, svoj zakon ima. Za svetlo prihodnost ni dosti nam mar, počnemo neumnost, smo slab gospodar. Poslavlja se leto, ni slabo bilo, prihaja že novo, pa srečno naj bo. So dnevi še krajši, oživel je breg, sivino ob jasi pobelil bo sneg. FRANC RAVNIKAR Planinski obisk v Trofaiachu Prijateljstvo, ki povezuje mesti Kamnik in Trofaiach v Avstriji se širi tudi na planinsko gorniško področje. Planinci Trofaiacha so že dvakrat obiskali naše gore. Lansko leto so bili na Kokrskem sedlu in se udeležili srečanja ob Dnevu Kamniških planin, letos pa je to bilo prav tako ob našem praznovanju na Kamniškem sedlu. To je bil tudi razlog, da je Planinsko društvo Kamnik v letošnji načrt uvrstilo obisk planincev v Trofaiachu in seveda turo na vrh Reichensteina visok 2168 m. n. v. Gora Reichenstein je kar zahtevna. Da bi vsi prispeli na cilj, smo imeli na voljo tri težavnostne smeri, z enakim koncem in ciljem v planinski koči pod Reichhensteinom na višini 2118 m. Po zahtevni strmini navzgor je prva skupina prišla na cilj po treh in pol urah hoje, druga po skoraj petih urah, zadnja - najštevilčnejša skupina paje prispela na cilj v 6 urah. Ze kmalu po prihodu h koči smo nekateri odšli na 15 minut oddaljen vrh, ostali pa so nabirali moči ali pa so si ogledovali slikovito okolico. Tura je marsikoga utrudila, vendar to ni oviralo prijetnega druženja s planinci in njihovimi vodniki. > Koča pod Reichhensteinom je zelo dobro urejena, komfortna in za obiskovalce privlačna. V nedeljo zjutraj, 17. avgusta, smo se ponovno povzpeli na vrh gore. Pod kočo smo opazovali skupino kozoro- gov, ki se je mirno sprehajala. Spust v dolino je minil brez težav in odpeljali smo se nazaj v Trofaiach. Na trgu so nas sprejeli predstavniki občinskega življenja, nato pa smo obiskali sedež tamkajšnjega planinskega društva. Gostitelji so nas presenetili tudi s kulturnim programom, okrepči-I0111 in ogledom društvenih prostorov z lepo dvorano za družabne prireditve in plezalno steno. Pred slovesom smo nekaterim prizadevnim avstrijskim planinskim prijateljem izročili priložnostna darila in se jim iskreno zahvalili za izkazano gostoljubje. Povabili smo jih, da nas obiščejo prihodnje leto. STANE SIMŠIČ Kamniški in avstrijski planinci pod Reichensteinom. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO SIMM NEPREMIČNINE Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami SIMM NEPREMIČNINE s.p. Maistrova 16,1240 Kamnik Tel.: 01831 91 30, fax.: 01831 91 31, gsm: 051 221 249 Opravljamo vse storitve s področja nepremičnin: - posredovanje pri prodaji in nakupu stan. hiš, kmetij, vseh vrst zemljišč, - najem in oddaja vseh vrst nepremičnin, - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, sestava pogodb, - brezplačni ogledi, vpisnine ni, - delujemo na območju celotne Slovenije ter v Hrvaški Istri in Kvarnerju STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - česen, 1 kg 179,90 - olivno olje Cekin, 0,75 1 999,90 - banane, 1 kg 129,90 - medenjaki, 190 g 129,90 - čebula, 10 kg 850,00 - moka pšenična bela, 1 kg 84,90 - krompir, 10 kg 1.000,00 - pivo Laško, 0,5 1 stekl. 149,90 - orehi, 1 kg 999,90 - cviček, 11 599,90 - sir Jošt, 1 kg 999,90 - toaletni papir 8/1 2-slojni 159,90 - čajna salama Arvaj, 1 kg 1.199,90 - papirnate brisače 2/1 139,90 - suha goveja salama, 1 kg 1.699,90 - sveča Piramida 1 119,90 - mesni narezek PP, 150g 129,90 - sveča Mojca velika J 179,90 - olje Cekin rasti. + sončn., 1 PVC 269,90 • prašek Arion, 5 kg 1.179,90 Vse cene so v SIT. Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Mali oglasi Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041 322-571. Iščemo starejšo gospo za varstvo 4-mesečne punčke. Tel.: 832 52 82. Glasbene skupine, pozor! Oddam prostor, primeren za vadbo glasbenih skupin. Tel.: 041/275 485. • Pomoč in družba na domu za ostarele in bolne! Ste starejši, bolni, vaši najbližji nimajo časa za vas? Pošten, mlajši moški vam nudi pomoč na domu in družbo za prijetnejši dan. Telefon: 040/814-167,832-73-56, Robert. Po ugodni ceni prodajamo DOMAČI CVIČEK za domov. Tel,: 04/25 22 083. Kmečki turizem Pavlin, Šenturška gora 23, Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš oče ti. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in oče VINKO MAT JAN iz Markovega 3 Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo pisno in ustno sožalje, denarno pomoč, cvetje, sveče in svete maSe. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem MePZ Mavrica za občuteno zapete pesmi. Hvala govorniku iz podjetja Jata Emona d.d. za poslovilni govor ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi September 2003 Za vedno bo ostal v naših srcih ZAHVALA V 59. letu je po težki bolezni mnogo prezgodaj odšel naš brat, stric in svak LOJZE HRIBERNIK iz Motnika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za maše. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, gasilcem, g. župniku, pevcem društva Lira, motniškim cerkvenim pevcem in trobentaču. Posebna zahvala dr. Logarju, predvsem pa patronažnima sestrama Lojzki Lipovšek in Majdi Keršič ter ostalemu osebju ZD Kamnik, ki ste mu pomagali. Žalujoči: vsi njegovi September 2003 ZAHVALA 22. septembra smo se na kamniških Žalah zadnjic poslovili od dobrega in skrbnega očeta, starega očeta in tasta ANTONA STELETA 1914-2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso nego in skrb in pevcem LIRA iz Kamnika za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi sosedi Mici za dolgoletno pomoč in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, september 2003 Nisi se izgubil kot zven v tihoto nisi odšel v nič in pozabi/. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peli za tabo. (Tone Pavček) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 58. letu za vedno zapustil dragi mož, oči, brat, nečak in stric LADO JERAS Iskrena hvala vsem sorodnikom, njegovim sodelavcem VOP-a Ljubljana in Okrajnega sodišča v Kamniku, vsem sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala g. Marjanu Stražarju in g. La-dotu Špuru, pevcem kvarteta Krt in trobentaču Romanu Grab-nerju za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, scpternbcr 2003 /Atman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 63. letu življenja je tiho odšla od mene moja draga mama VERA KOČAR iz Zagorice nad Kamnikom Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavkam Vele in KC - urologija za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Berčanu in stranjskim pevcem za lepo opravljen obred in zapete pesmi. Hvala tudi dr. Jermanovi, dr. Ambroževi ter ostalim zdravnikom in osebju ZD Kamnik, KC Ljubljana in bolnišnice Golnik. Hči I lina September 2003 Mami, po licu,solza nam polzi, A, pri srcu nas tišči, Le Tebe več med nami ni. Kol naša lučka, milu in ljubeča si bila, Ampak vedi draga mami, iz naših src nikdar ne boš odšla. ZAHVALA V starosti 67 let je dotrpela in nas zapustila naša draga MALKA KROPIVŠEK p. d. Vodlanova iz Bele pri Špitaliču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in ostale darove ter spodbudne besede v času njene bolezni. Hvala za številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred. Društvu upokojencev Špitalič-Motnik, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za Tišino, praporščakom, pogrebcem in govornici Društva upokojencev Špitalič-Motnik, gospe Ivici Homšak za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Nevrokirurškega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, še posebej dr. Ardcbiliju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni, v srcih katerih bo ostala nepozabna. Špitalič, september 2003 I I I SALON ▲KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec VELIKA IZBIRA! ■italijanska in španska keramika, granitogrezi ■sanitarna oprema, kabine, masaže • zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela) /ID demoni ;iž:i Al o prejme ii is montaža ITJlcIl llažii in < oclvoe zamenja vji elefen/ polaganje kop ilniške akjs: 01 GSM: C 41 KOPALNICE ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE obstoječe vodovodnih^ keramike, oprune 7:»2 75 399 24 i 10 33 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure I J I I AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) - JABOLKA za ozimnico in prešanje - SEMENSKA ŽITA ŽE NA ZALOGI Cene za krmila so tovarniške. CKamniški 'EP 01/83 91 311, 041/662 450" f\ dp a Ai Kamnik, Glavni trg U DLAN 23,1. nadstropje y H t i Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na vol Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve t POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 AleŠ) kaj naj zdaj jaz storim Le kako naj zdaj živim. Edino upanje si bil Še vedno v srcu si mi živ. Mladosti malo si itžil Odšel si, slovo nisi vzel Čeprav zelo si ljubljen bil Nazaj se vrnil več ne boš. Imel načrtov mnogo si, Kdo bo to nadaljeval? ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 19. letu življenja zapustil naš dragi ALEŠ MOČNIK iz Bistričice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki ste poskrbeli za ganljivo slovo od našega Aleša. Žalujoči vsi njegovi September 2003 ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO ŠE VEDNO JE ČAS ZA VPIS V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH: • TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) • EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja) in • tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA; URADNE URE: TOREK - 11.00 - 14.00 in 15.00 -18.00 ČETRTEK - 11.00 - 16.00 š C R M Šolski Center Rudolf Maister IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, Novi trg 41A, Kamnik tel.: 01/830 32 28 Dizli to jesen lepo predejo. m m \ živim, da vozim 1.6 comfort žeod 3,685.033 sit SPRCE STRR 1.3 farnih/ , " že od 2,785.631^gfL_ ■ki ibelj.si rtniška ul. 8, Domžale >DAJA: 01/72-16-221 S; 01/72-15-666 HYUnDRI Vedno z vami ćrCttz. popust 120.000 sit S&t**ntr- popust 150.000 sit ELANTRA popUSt 350.000 sit MUTROC popust 200.000 sit TBfllET popust 200.000 sit Akcija traja do 31. 10. 2003, količina vozil je omejena ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO www.avtocenter-subelj .si Obrtniška ul. 8, Domžale PRODAJA: 01 /72-16-221 SERVIS: 01/72-15-666 Dvojno varčni dizli! Od 15. septembra do 3 I - oktobra v Peugcotovih prodajnih salonih po vsej Sloveniji poteka akcija zelo ugodnih nakupov nekaterih Peugeotovih vozil z dizelskimi HDi motorji. Pnugeot 206 City 1.4 HDi (3v) je lahko vas ie za 2 100.000 SIT. z nakupom 206 SVV* ali 307':! pa dobite tudi brezplačno klimatsko napravo. Število vozit je omejeno. Več o tehnologiji HDi poiščite na naši spletni strani. UŽITEK V DOVRŠENOSTI. 1 Volja Zli modele 206 HDi SVV XUie ' Velja m modele 307 HDi berlinc in t RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, I23S Radomlje tel.: 01 722 77 98 www.rodex.si TERME SNOVIK svet termalnih užitko Za zdravje, dobro počutje in telesno kondicijo bodo poskrbele vaše terme. • NOVO! DVAKRAT DNEVNO AKTIVNA SKUPINSKA VADBA V VODI od ponedeljka do petka ob 10.00 in 18.00. Primerna je za vse generacije in je za obiskovalce bazena brezplačna! • PONOVNO! VODNA AEROBIKA vsak torek ob 20.00. Za vse, ki bi radi dodatno učvrstili telo in pridobili lepo postavo. • PESTRA PONUDBA ROČNIH MASAŽ. Počutili se boste kot prerojeni! • PLAVALNI TEČAJI za odrasle in otroke. RESTAVRACIJA POTOČKA VABI V SVET KULINARIČNI H UŽITKOV! • Organizacija zabav za rojstne dneve in druge posebne priložnosti. • Organizacija otroških zabav za rojstne dneve pod vodstvom animatorjev v in ob bazenu, popestrena z otroškim menijem in torto. • Kosila in večerje za zaključene družbe. • Poseben prostor za seminarje in konference. TERME SNOVIK KAMNIK d.o.o., Molkova pot 5,1240 Kamnik; tel. 830 86 31 Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) 01/83 91 311 041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure PUBLICUS llttšMZ JESENSKI ODVOZ msasmm odpadkov, ponedeljek, 6. oktobra sreda, 8. oktobra petek, 10. oktobra ponedeljek, 13. oktobra sreda, 15. oktobra petek, 17. oktobra sreda, 22. oktobra petek, 24. oktobra ponedeljek, 27. oktobra sreda, 5. novembra petek, 7. novembra sreda, 12. novembra ponedeljek, 17. novembra sreda, 19. novembra KS Motnik, Špltallč KS Šmartno, Srednja vas KS Tuhinj, Sela KS Vranja Peč, Pšajnovica KS Kam. Bistrica KS Godič KS Podgorje, Šmarca, Volčji Potok KSNevlje KS Mekinje KS Tunjice KS Zaprlce KS Novi trs, Perovo KS Center KS Duplica Krajane prosimo, da pred svojimi zsradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo kosovne odpadke. Odlagajte sortirano. Prosimo, odložite kovinske odpadke ločeno od nekovinskih. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, n.pr. - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material v zbirni center CROS PUBLICUS, d.o.o., CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SUHADOLE - ZBIRNI CENTER. Obratovalni čas zbirnega centra-. Od 1. oktobra do 30. aprila od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. D topclom skupina Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale Zg. Stranje la, Stahovica telefon: 01/722 OS 60; 01/722 00 20 telefon: M/83 27 030 ; 01/83 27 035 fax: 01/72132 88; e-mail: dom@sam.tl fax: 01/83 37 048; »mali: st@sam.sl AKCIJA PESEK "Dtopclom ZA PESEK ZA GROBOV? GROBOVE 25 kg 4-7 m m od 1.10. do30.11.2003 Uvoznik: SAM d.o.o., Pretog, Pod hflbom 2, Domžale tet,: 01/722 00 20 Proizvajalec. VENCAC Aranđelovac SRBIJA