i i “Kozak” — 2016/8/31 — 10:58 — page 72 — #1 i i i i i i NOVE KNJIGE Bor Plestenjak, Razširjen uvod v numerične metode, DMFA – založnǐstvo, 2015, 420 strani. V zbirki univerzitetnih učbenikov in monografij Matematika–Fizika založbe DMFA–založnǐstvo je v septembru preteklega leta pod za- poredno številko 52 izšla knjiga Razširjen uvod v numerične me- tode avtorja Bora Plestenjaka. Po besedah avtorja je knjiga nastala po zapiskih, ki jih je vrsto let upo- rabljal in posodabljal ob predava- njih različnih predmetov s podro- čja numerične matematike na Uni- verzi v Ljubljani. Knjigo sestavlja štirinajst po- glavij, ki jim sledi zgledno sesta- vljeno stvarno kazalo, skupaj 420 strani. K razumevanju besedila nam pomaga 84 slik in 26 tabel, spoznamo 50 samostojno zapisa- nih algoritmov. Citiranih je 56 virov. Besedilo je podprto s številnimi numeričnimi primeri, ki osvetljujejo teoretične izpeljave. Poglavja so zasno- vana po enotnem ključu. Predstavljenemu gradivu sledi razdelek Matlab, v katerem je kratek, vsebini poglavja prirejen nabor ukazov jezika Matlab. Ti ponujajo programsko rešitev problemov, ki jih poglavje opisuje. Sledi razdelek, ki poudari vire za dodatno branje, v pomoč bralcu, ki bi želel snov poglavja še razširiti. Poglavje sklene razdelek Naloge, ki ga bodo s pridom uporabljali študenti pri utrjevanju snovi in pripravah na izpite. Med prebi- ranjem knjige bo bralec vesel tudi številnih opomb, v katerih dobimo kratko biografsko pojasnilo o avtorju, ki ga zgodovinsko povezujejo z danim delom zapisane snovi. Polistajmo bežno po vsebini knjige. V prvem poglavju avtor pojasni predstavitev števil v računalniku in opǐse standard IEEE, ki ga uporablja večina noveǰsih računalnikov. Tu spo- znamo vrste napak, ki jih srečujemo pri numeričnem računanju, ter pojme, 72 Obzornik mat. fiz. 63 (2016) 2 i i “Kozak” — 2016/8/31 — 10:58 — page 73 — #2 i i i i i i Razširjen uvod v numerične metode kot so občutljivost problema, stabilnost metode, analiza zaokrožitvenih na- pak ipd. Dodani poučni primeri: računanje števila π, izračun ex iz Taylor- jeve vrste, reševanje kvadratne enačbe, . . . nas zgovorno opozorijo na poseb- nost računanja z v računalniku predstavljivimi števili. Drugo poglavje razgrne nabor postopkov za iskanje ničel funkcij ene spremenljivke. Srečamo bisekcijo, navadno iteracijo, tangentno, sekantno in Müllerjevo metodo, inverzno interpolacijo ter sestavljene metode. V drugem delu poglavja so opisane metode, namenjene iskanju ničel polinomov. V tretjem poglavju avtor predstavi algoritme za reševanje sistemov li- nearnih enačb, vpelje občutljivost problema in analizira vpliv napak, ki pri reševanju lahko nastanejo. Poglavje naniza najprej osnovna orodja pri oce- njevanju napak, vektorske in matrične norme. Sledi podroben opis korakov in analiza osnovnega algoritma eliminacije. Poglavje sklenejo postopki, pri- rejeni reševanju linearnih sistemov posebne oblike, ko je pripadajoča matrika npr. simetrična, tridiagonalna, kompleksna ali razpršena. Kraǰse četrto poglavje je namenjeno reševanju sistemov nelinearnih ena- čb. Spoznamo Jacobijevo iteracijo, več besed je namenjenih Newtonovi metodi in izpeljankam, omenjene so tudi variacijske metode. V petem poglavju avtor osvetli reševanje predoločenih sistemov linear- nih enačb, torej aproksimacijo po metodi najmanǰsih kvadratov, ki temelji na diskretnem skalarnem produktu. Najprej spoznamo osnovni QR raz- cep, nato avtor vpelje tudi v naslednjih poglavjih nepogrešljive ortogonalne matrične transformacije, Givensove rotacije in Householderjeva zrcaljenja. Sledita razširjeni QR in singularni razcep ter zahtevneǰsa razlaga in analiza nedoločenih problemov in problemov defektnega ranga. Poglavje končujejo posplošitve metode najmanǰsih kvadratov. Šesto poglavje podrobno predstavi in analizira nesimetrični problem la- stnih vrednosti. Najprej srečamo opis problema in nekaj splošnih izrekov, ki pomagajo pri ocenjevanju napak, in spoznamo pomen Schurove forme pri stabilnem preoblikovanju prvotnega problema. Med metodami so najprej na vrsti potenčna metoda in njene izpeljanke, kot je npr. inverzna iteracija. Sledi izpeljava ortogonalne in QR iteracije ter obširna razlaga prijemov, ki pospešijo osnovni QR algoritem, redukcija na Hessenbergovo obliko in premiki. Poglavje konča izpeljava končne oblike algoritma, implicitne QR iteracije. Naslednje poglavje avtor namenja reševanju problema lastnih vrednosti simetričnih matrik. Uvodnemu delu in opisu Rayleighove iteracije sledi pet Obzornik mat. fiz. 63 (2016) 2 73 i i “Kozak” — 2016/8/31 — 10:58 — page 74 — #3 i i i i i i Nove knjige metod, ki vse najdejo svoje mesto v praktični uporabi: QR iteracija za simetrični problem lastnih vrednosti, bisekcija in Sturmovo zaporedje, deli in vladaj, Jacobijeva metoda in relativno robustne reprezentacije. Poglavje se konča z nekaj besedami o tem, za kakšne vrste problemov je kakšna od metod primerneǰsa od drugih. Osmo poglavje je namenjeno reševanju posplošitev problema lastnih vre- dnosti in računanju singularnega razcepa. Avtor najprej vpelje matrični šop in problem lastnih vrednosti za to posplošitev ter razloži QZ algoritem. Sle- dijo nelinearni problemi lastnih vrednosti in opis osnovnih metod. Zadnji del poglavja obravnava numerično računanje singularnega razcepa, ki je bil vpeljan že v petem poglavju. Predstavljene so metode: QR iteracija za singularni razcep, dqds in Jacobijeva metoda za singularni razcep. Deveto poglavje obravnava aproksimacijo funkcij ene spremenljivke, po- drobneje pa enakomerno aproksimacijo s polinomi in bližnjico, ekonomiza- cijo Čebǐseva. Deseto poglavje je avtor namenil polinomski in odsekoma polinomski in- terpolaciji. Avtor izpelje izražavo interpolacijskega polinoma v Lagrangeevi in Newtonovi obliki in pojasni nekaj pomembnih lastnosti deljenih diferenc. Sledita razdelka o zlepkih in Bézierovih krivuljah. Enajsto poglavje govori o numeričnem odvajanju in predvsem integri- ranju. Med integracijskimi pravili spoznamo najprej Newton-Cotesove for- mule in njihovo nadgradnjo, sestavljena pravila. Sledijo adaptivne metode in Rombergova metoda kot ekstrapolacija sestavljenih pravil. V drugem delu so predstavljene Gaussove kvadraturne formule. Poglavje sklenejo raz- delki o računanju izlimitiranih integralov in integriranju v več prostorskih razsežnostih. V dvanajstem poglavju je obravnavano numerično reševanje navadnih diferencialnih enačb, v večjem delu začetnih problemov. Začetek govori o obstoju rešitve, občutljivosti problema in stabilnosti metod. Sledi prvi ra- zred numeričnih metod, enočlenske metode. Spoznamo preproste metode, npr. Eulerjevo, in praktično zelo pomembne metode Runge-Kutta. Razlagi metod je dodana beseda o stabilnosti in konvergenci enočlenskih metod. Sle- dijo razdelki, ki obravnavajo linearne veččlenske metode in opozarjajo na možne težave pri njihovi uporabi, kot je npr. inherentna nestabilnost ipd. Avtor omeni tudi začetne probleme vǐsjega reda, implicitno podane diferen- cialne enačbe in metodo zveznega nadaljevanja. Poglavje končuje reševanje robnih problemov drugega reda, v linearnem in nelinearnem primeru. 74 Obzornik mat. fiz. 63 (2016) 2 i i “Kozak” — 2016/8/31 — 10:58 — page 75 — #4 i i i i i i Razširjen uvod v numerične metode Reševanju parcialnih diferencialnih enačb je namenjeno trinajsto po- glavje. Začenja ga reševanje paraboličnih parcialnih diferencialnih enačb. Spoznamo eksplicitno, implicitno in Crank-Nicolsonovo shemo. Sledi elip- tični tip in diferenčna metoda za reševanje Poissonove enačbe. Predstavnik hiperboličnega tipa enačb je valovna enačba. Avtor predstavi običajno pet- točkovno diferenčno metodo in hiperbolični tip sklene s splošneje uporabno metodo karakteristik. Na koncu omeni še metodo končnih elementov kot pogosto uporabljan način pri reševanju eliptičnih problemov. V zadnjem poglavju avtor naniza iterativne metode za reševanje sis- temov linearnih enačb. Jacobijeva in Gauss-Seidelova metoda, SOR ter izpeljanke sodijo v klasični nabor metod, ki jih uporabljamo pri reševanju sistemov linearnih enačb, ki jih dobimo z diskretizacijo parcialnih diferen- cialnih enačb eliptičnega tipa. Zajeten del poglavja sestavljajo metode, ki temeljijo na podprostorih Krilova. Tu se predpostavi le, da algoritem zna izračunati produkt matrike sistema enačb in poljubnega vektorja. Avtor predstavi Arnoldijev in Lanczosev algoritem ter GMRES – posplošeni mi- nimalni ostanek. Poglavje konča opis metode konjugiranih gradientov. Knjiga Razširjen uvod v numerične metode je pisana strokovno korek- tno, razumljivo in lahko berljivo. Tako po pestrosti numeričnih primerov kot po primerno uravnoteženem matematičnem upravičevanju predstavlje- nih metod je zgleden obširen uvod v numerično računanje. Zato jo kot učbenik toplo priporočam študentom pri numeričnih predmetih, ki se pod tem ali drugim imenom predavajo na prvi stopnji univerzitetnega študija. A knjige ne sprejmimo le kot učbenik. Je dobro berilo za vse bralce, ki želijo na čim širšem naboru matematičnih problemov spoznati korake v njihovo numerično reševanje. Peto poglavje, še posebej pa tri poglavja, ki sledijo, obravnavano snov na osnovnem nivoju bistveno in podrobno nadgradijo tako z naborom metod kot s strogo matematično analizo, ki sežeta do najsodobneǰsih spoznanj. Našteta poglavja so zato nedvomno izvrstno učno gradivo za posamezne izbirne predmete s področja numerične linearne algebre, ki se predavajo na vǐsjih stopnjah študija. Knjigo lahko kupite pri DMFA – založnǐstvu po članski ceni 22,40 EUR. Jernej Kozak Obzornik mat. fiz. 63 (2016) 2 75