* шј prflofl n odgovor dopisnica ali znamka, i (Spodaj, prtttKje, len». Kaaflnva mllea «t I, telefon H le.
ÄT-
10 via.
•zfratL

.Slovenski Narod' velja v Ltnfelfanl i dostavljen na dom ali Če se bodi ponj:
cek> leto naprej pol teta
K 58^ I
. I
se
Četrt teta na nesec
naprej
K IS K 5-
Posavnezna Številka velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se franktrajo. Rokopisi te nevračajo. Bnaflova mllea M. S (v I. aadstr. levo),
telefen «L 94.
Današnje vesti.
Posebna brzojavna poročila *Stov. Naroda«.
NAŠ REGENT IZJAV IJ 4 NAŠE ZAHTEVE.
Genčve, 5. marca. Naš prestolonaslednik regent Aleksander }e pred svojim odhodom Izjavil: Francija in kraljevina Slovencev. Hrvatov in Srhov sta združeni za vedno. tkapodarske zveze med njima hodo vedno tesneje. Naša država bo o h s g t; a j a s a -moennarod. Našaobalaiiivse
naše lukc morajo ostati nam.
Švicarsko - francosko časopisje za nas.
Geneve, 5. marca. William Martin objavlja znamenit uvodnik »Les arguments de P Italie« o Orlandovem govoru. Martin pravi, da izraža ta govor prave občutke laškega naroda in da ne Izključuje možnosti kompromisa z Jugoslovani. Dostavlja pa, da ie položaj v Italiji zelo težaven in da bi Italija lahko dobila po čistem narodnostnem načelu le to, kar 19 J S. in kar
brez vojne. Načelo narodnosti brez-
do 50 leta. razdelijo se nai učne kniige. javna dela se nwüo pospeš:ti, izboljšati poljedelstvo. Vrniti se moramo k Ciste mu parlamentarnemu sistemu in odpraviti vse izjemne zakone.
BELA VRANA — AL! ZAČETEK IZ-TREZNENJA?
Genčve, 5. marja. V cel. Italiji vzbuja ogromno pozornost včerajšnji govor Labrloie v parlamentu. L?ičal ie imperialistično zunanjo politiko Sonni-i na, obžaloval od^ton Bissolatija in izjavil: V svojih imperialističnih fantazijah ste brezčutni za trpljenje narodov onstran Alp.
NEMŠKA PROPAGANDA V INO-ZLM5TVU.
Geneve. 5. marca Dun?iski kore-spondenčni urad si je dovolil majhno goljufijo v propa^an-ne svrhe. ki jo je treba nekoliko ilustrirati. Panajsld urad ie 28. februarja Javil iz Curiha. da je
Preliminarni mir bo sklenjen 25. t. m.!
Olej naše posebno brzojavno poročilo na 4. strani.
Zveza narodov.
Konferenca Je iz lahko umljivih razlogov pospešila tempo svojih pogajanj, načela je kritičnejša vprašanja ji&-Koslovarsko-kalüansko, nemško, rusko in brzojavi vedo povedati, da ie zveza narodov zagotovljena. Od zagotovljena do Ustauovlienia pa je dolga pot, tako dolga, da bodo najbrže vsi. ki so jim pri rojstvu te besede očarani možgani obstali, imeli še dosti Časa, da o niej razmišljajo. In navzlic temu. da ie zveza že paragrafirana v nič manj nego 2b paragrafih, je o njej še vedno dovoljeno razmišljati. Četudi ne dvomiti.
Beseda je priplavala k nam Čez Ocean v času, ko je štiriletna vojna že prekoračila svoj zenit, ko ie človeštvo Že instinktivno čutilo, da nekje poka... in beseda ni bila nova, kot ni ničesar pod solncem novega. Kdo bi se čudil,
- pomislite,
vojne ne bo nikdar več, večen mir, narodi bodo živeli v pobratimstvu. en pastir bo. pa mnogo ovac... čudež bi bil, če ne bi bik» človeštvo strmelo v nio vsaj s tistim zaupanjem kot Noe v mavrico, in tudi Škoda bi bilo, koliko papirja bi bilo ostalo nepopisanega, koliko blagodejnih debat bi bilo Izostalo v tistih žalostnomonotonih Časih...
Danes pa je vojne konec, (hm. ali pa začetek) in besedo ie treba držati, dokler ie še čas... Torej 36 paragrafov, en pastir, ki bo pasel ponižne dvonoge ovce na livada Šestindvajsetih pam»
da Italija se je s svojim postopanj«, j BoIgirT^V ^o^Tio JSvo SMS WSfJfiMJ S"
SÄ^SSf	'	vestjo poročamo, da iormalna	**	a^tite volkov & iT k*
javnostjo nt izgubi'a vso morahčno ko- i odločitev elede Nemške Češke še sicer	if™?- kazale apetite volkov, ee ne Kaj
rist ker z odklonitviio oredlora ra^n- i »Г ii л	' u^sKe se sil er	h^ga. Tu se začenja narodnost...
S«X_Z-JL-Tл - r 1 П1 nadla. dn na je po mnenju vseh me-	na hT«mvMl	v rvezn narodov
dišča m mogla dokazatu da m na ^poru ; rodainih Vrazov пагјчк- кошегегсе Či- : X . bi sprejeli Nemce v zvezo naroaov
interesirana in da trre le za meno nravo	Krogov рал*.к~ коп ^rence ci-	zato ^ s, dovolili za zabavo stre-
t™ t J n	njeno pravo. sto sigurno, da spa^a v Ccho-^lovaŠko	1iati n, сег1™ kn so vedeli da so slu-
rtW*ŽnSeđSbS^r«klfc	!	cela blvSa kronovH t СеШ v	A ÄÄ
£>ma£ srbuf ffSS Beosradii in ža- i SVWih stanh	meIah-	| ko lih ic takole tu in tam i
SSuSn jäa NrSkcm viss^
fawnT i Ät ÄK - --
r h^ MffS ,	javila, marveč ie prinesla članek od av-
SLI',1*	"f ! stri.iskeca S-korespondcnta teKa lista
groin Voltolinija, rci je v tesn b siikih z
SÄ JS	V K?0* I "em J ko - avstrijskem poslaništvom. Ta
^,^°rlanj0^?ikl0nü ' članek trdi. da je taksno 1-udsko glaso-S^^t V r-redl^i razsodlSč* m i vanje pri 'črncih na Češkem sklenjena
S&J+& Ks?- ^[jk zYcsia.,stanm I Stvar. Ta vest. ki ir. lansira nemško-dipkwnatstamteorijam tni da je rajse ape- | avstrijska propaganda v Švici, se je t brala na takšno razsodrsee. v katerem i potcm brzojavna iz ^vice nn Dunaj kot !
NEVARNE PRISMODE.
hteva, da se takoj začne tudi medsebojni
trgovski promet	j Genčve. 5. mar.-a. Pariški r Rap pel«
DANCI DOBE NAZAJ KAR SO i objavlja vest ki jo uradna »Atrenzia
IZGUBILI LETA 1864.	j Stefani^ razširja po celi Italiji, in ki
pravi, da je neki Pop"vic, predsednik Genčve, S. там. Mirovna konfe- ! romunskesra Narodne?л s-^-eta v Srbiji, renca je popolnoma priznala danske za- \ na temeüu Wilsono . jii r-aCel zah'eval hteve. Kasneje se bosta izvršili dve za 35П.000 Romunov v dolini Timoka in Hudski glasovanji, eno v severnem Morave združitev z Rommrjo. Tudi ta Slezvigu. eno pa v srednjem.	j vest je izrastek laško - nemško - bol-
POLITIČNO GIBANJE IN RADIKA- ^arske Propagande in utegne biti ne-UZIRANJE V ITALIJI. — STAL1SCE LASKE VLADE OMAJANO?
* v
Genčve, 5. marca. 1г Rima javljajo, da se laška vlada še vedno prorivi uvedbi volilnega proporca, čeprav se gibanje za proporc vedno bolj širi. Or- j lando bo v petek ali soboto moral zavzeti v zbornici svoje stališče napram i temu vprašanju. Za reformo so vsi so- , cialisti m klerikalci ter veČina radikal-
varna, ker bi se lahko kdo našel, ki bi j jo verjel. Kako >e bedastj. ve le oni, ko-j mur je znano, da je v dolinah Timoka In Morave ravno tako malo komunov. kakor n. pr. Angležev, in da v celi Jugoslaviji nikdo nc pozna tega r. Fopoviča, še manj pa kakršenkoli romunski Narodni svet.
cev. Radi tega je stališče laške vlade do skrajnosti omajano.
SLAVNOSTNI SPPrjEM VOJSKE V RIMU. — HUJSKANJE SE NADALJUJE.
Genčve, 5. marca. Včeraj so priredili v Rimu velik slavnostni sprejem vračajočim se »zmagovitim* Četam. Rimski župan je svečano pozdravil vojaštvo. Pozneje jih je pozdravila depu-tacija senata in zbornice, pred kvirina-krni se je sprejema udeležil kralj. Zupan je govorančil, da ima Italija še vedno sovražnike na iztočni obali Jadrana, namreč Slovane, v Dodekanezu in otočju Grke in na iugu prebivalstvo Libije, ter da noče voditi direktne politike proti Hohenzollernom in Hahsburgovcem, marveč proti narodom, ki so nastali na ruševinah Avstrije. »Corriere*. »Secolo« »Idea Nazionale« in ostalo laško časopisje kar nori samega Imjskania proti nam.
ZAHTEVE LAšKiH DEMOKRATOV.
Genčve, S. marca. V laški zbornici Je Turati predložil dnevni red k vladni izjavi in stavil sledeče zahteve: Prihodnje volitve se naj vrše po kandidatnih listinah v velikih okrajih po oroporcu, volilna pravica se mora dati vsem polnoletnim državljanom brej razlike spola. amnestija se mora razširiti na vse politične preganjanje in na one navadne zločince, ki so jo vredni, šolska obveznost se naj razširi do 16. leta, usta-«ovifo se na) kura za analfabrtr od 20
Poročita ljubljanskega dopisnega urada. PREKMURSKI SLOVENCI HOČFJO ZDRUŽITEV S KRALJEVINO SHS. — NJIHOVA DEPLTACfJA V LJUBLJANA
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 5. t m. iz uradnega \ira:
Včerai se je ogiasiia pri deželui vladi v Ljubljani vc'iiia rieputacija prekmurskih Stovcncev, ki ie izrazila ^ J ločno željo prekmurskega dela jugoslovanskega naroda, da 5c nedeljivo združi v kraljevini Srbov. Jfrvatov in Slovencev. Poročala ie, da .Madžari ua vre načine izkušnjo pridobiti ogrske Slovence zase. O bet a.'o jim slovenske «c!e ln urade In celo eno mesto v ministrstvu. Prekmurska depuiacija izjav j ia, da kljub tem obljubam vztraja neomajno pri zahtevi, da ! se Prekmurje pridruži Jugoslavia. Mad- ! žarom, ki so skoz! stoletja zatirali pa. ■
spreletel spomin na običaje pradedov, da so začeli obetati po Makedoniji, da bi bil imel veselje celo kak Timorlenk ali Džingf-skan. tesa ni pričakoval nihče, da, pričakoval je celo. da tako veselje dobi plačilo, kakor je običaj vsaj pri ljudeh, ki se ponašajo, da ima milo učinek na njih polt Tu se je edelo prvič, da si stojita nasproti človek in 26 naragrafov.
To bi Še ne bilo prehudo, kazen po zasluženju. vreči ga pred vrata zveze narodov in konec. Bolj neprijetno bi bilo Če bi se potem stvorila nasproti zvezi ovac zveza volkov, kajti prej ali slej bi v sredi pokolja morala zopet .»ažareti kot raketa na nebu kaka očarujoča beseda, če bi se morala imenovati tudi samo »zveza« brez kakega nadallnega določila...
Toda tega sploh ne sme biti. dovoljeno je samo združevanje ovac. vol-
kovi pa imajo lepo pokoro delati, dokler se lepo ne spremenijo v ovce. in potem bo vse v redu. Netrlede na to. da v obče nikdo rad ne dela pokore, jc malo verjetno, da bi se volkovi spremenili v ovce, četudi pripoveduje nekje Meyrink o levu Alojziju, ki je zrasel med ovcami in ie na levov »huhu« le po dolgem obotavljanju odgovoril »me-ke-ke«. Ta lev Je bil celo od rožne mladosti med ovčicami...
Pa pust'mo primere ln paragraie. Zveza narodov, se mi zdi, da boleha pred vssm na kardinalni napaki, da ne računa namreč z ljudmi ampak s teorijami. Drugič je treba dati narodom, ki imajo razne perverzne instinkte», primeren pouk. o katerem nihče ne dvomi, da ne bi bil pošteno zaslužen — ali s tem ni rečeno, da se bodo ti narodi poboljšali. bolj verjetno je. da se bodo skušali maščevati, tudi je več nesco dvomljivo, da celo naivno, da bi se enemu narodu dal rok n. pr. 20 let da se poboljša, in da bi se mogel kontrolirati ves ta čas. ne samo. aH se spodobno obnaša, ampak ali se celo ne pripravita na vojno, kajti kdo ve, ali jih ne bo več kot nekaj potegnilo z nfm, če se pokliče pred razsodišče. Nemčija n. pr. ne podpiše miru. amoak izjavi jednostavno. ndredite kar hočete, se združi z Rusiio vsaj v pasiven odpor in Antanta ima prijetno dolžnost, da paci-ficira ves teren od Rena do Vladivo-stoka... Koliko vojaštva bi bilo treba zato, koliko časa. in če bi vso to neizmerno daljavo podvrgli — koliko ljudi, da bi tn vzdrževali mir! Tu je velik vprašaj istoveten z nezmožnostjo.
In potem, kdo je poleg teoretika Wiisona največji zagovornik te ideje? Francozi. Italijani in Kitajci. Najmanj eden v tem triu pa se zdi. da bi imel zvezo rad kot špansko sreno. za katero bi skril svoj neupravičeni rop. Tu pa Je vprašaj vsaj za nas razrešen. Cnst teo-riiam. učenim in naivnim, ali toliko zavesti imamo tudi mL da se ne damo secirati premetenim teorijam na ljubo, vzdržali smo proti nevarneišim nasprotnikom, kot je imperializem od onkraj Soče. četudi kodiiiciran v zvezi narodov, m Dotem naj se ime mre čarobna beseda »večni mir«, ali »zveza narodov« ali — »mirovna konferenca« ...
.1. J.
Spominjajte se zaklada
И
.sokolske zveze
u
LISTEK.
Račič Božo — Maltslm Gaspari:
If omamilo slovenske lamine Ш
Slovenska narodna noša spada med najlepše na svetu. Zadnje Čase raste zanimanje za njo vedno bolj, le žal ni ume-vanje pravilno. Predvsem skušajo tuii trgovski krogi izkoriščati nevednost ku-povalk. Njih uspehi so zelo lepi in ni čuda, da raste vedno večja nevarnost za popolno popačenje krasne narodne noše, ki se pretvarja v ničvredno ma-Škerado.	#
Povpraševanje po zlatih avbah je zelo veliko in razni ljudje plačujejo ozi-, roma zahtevajo danes za trie neverjetne nonske Slovence, nič nc verjame. Depa- , cene. Pred vojno Je bilo avbo z lahkoto tacija je poslala posebno poslanico pariški Jugoslovanski delegaciji in je danes odpotovala v Beograd, da tamkaj vladi zagotovi neomajno zvestobo prekmurskih Slovencev jugoslovanski kraljevini in da zaprosi, naj jugoslovanske čete Čimprej odrešijo prekmurske Slovence madžarskega suženjstva.
PREORANA NEMČIJE IN ANTANTA.
LDU. Berofia, S. marca. (Dun. КШ Dne 4. marca so začeta v Spaaji razpravljanja o prehranjevanja Nemčije. Admiral Hope je izjavil, da se ne bo dovolilo uvoza živa v Nemčijo, dokler se ni povoljno napredovalo v oddaji nemškega trgovskega b rod o via.
(lotiti za 50—too kron. Danes zahtevajo za njo 1500—5000 kron. Razne modist-ke so začele delati tudi v Ljubljani »avbe« in »zavijače«. Imele bi zasluge za razširjenje narodne noše. če bt bila pokrivala v resnici takSna. kakoršna bi morala biti. Tako pa prodajajo za čela (forme) zavijač neki »oberštajerski po-feU, za čela a vb pa strašno ponesrečene zlato vezene »fantazije«. Človek ne ve. aU bi se jezil nad modistkn. ki je to naredila ali nad »narodno« damo, ki je to stvar kupila. Za začetek bi potrpeli marsikaj, če bi videli vsaj dobro ' voljo pri teh Undeh, pa vse zastonj.
Vse je že v temelja skvarjeno. »Orna-i men ti« so strašno skrpucalo*
je pa maškeraden. mesto da bi bil solidno trpežen. Ktipovalke imajo poleg slabega dela tudi slab materiial in to za primerno drag denar.
Izdelovalci naj sc vendar preje informirajo dobro in temeljito o stvari, ki jo mislijo započeti. Imamo na razpolago deželni muzej in razne veščake n. pr. L N. Sadnikar v Kamniku, v Ljubljani pa prof. Siča in akad. slikarja M. Gasparija ter več dam, ki poznajo temeljito narodno nošo.
Obveljati mora načelo pri tistem, ki hoče kaj imeti: Dobro, lepo in pravdno vse, ali ničesar.
Odločno svarimo narodno ženstvo pred nakupom raznih dragih noš in nakita. ki Je vse preje kot pristno narodno. Kdor kaj kupuje, naj vpraša ve-ščaka.
Modistkam pa svetujemo prav resno, naj se priuče temeljito izdelovanju pokrival po starih originalnih vzorcih. Sicer spada izdelovanje čel (form) v stroko vezilj, ki naj bi pač poskrbele za to. da se temeljito priuče težki tehniki tega specijalnega vezenja. Potem jih bode tolažila poleg dobrega plačila še prijetna zavest, da so naredile za narod res nekaj lepega in da imajo za razširjanje narodne noše velike zasluge. Do danes so ji le na škodo.
Mislim tudi, da je dolžnost naše obrtne šole zanimati se za narodno nošo. Tam imajo priznane učiteljice-vezilie. Prepričani smo, da se bodo potrudile naštudirati težko tehniko veze-■ja čel če je že ne poznajo. Na ta na-
Francoz o Hrvatih.
»Le Temps« je priobčil Izpod peresa Charlesa Riveta že pet člankov o
raznih slovanskih deželah. Pod naslovom »Izjave hrvatskih strank« Čitamo v listu z dne 22. februarja:
»Najvažnejša politična stranka na Hrvatskem pred vojno in po 1914. še vedno prva glede zastopstva w zbornici je
»HRVATSKO - SRBSKA KOALICIJA«
Pred kakimi 20 leti je bila ta frakcija preje miselna straja nego prava politična stranka. Njen program je M obsežen celotno u vodilni ideji: svoboda in jugoslovanska združitev, v nasprotju s Frankovci, za katere more priti luč in blagodat edino z Dunaja.
Novi tok idej. ki je udejstvil ideal vladike Strossmayerja. je zvezal napredno mlado generacijo, svobodomiselne hrvatske življe, spoznavši, da more edino združitev med Slovani dvojne monarhije tvoriti protiutež avstrijski formuli: Divide et ImP e r a.
Tem Hrvatom so se priklopih Srbi v carevini. Srbi razkropljeni ali zbrani v kompaktne otđke ob mejah hrvatslrih dežel, ubegli iz Srbije pred Turčinoa v raznih dobah: spočetka so prišli loštevilni, pozneje pa rojili številu s svojo pravoslavno duhovSB-no ter tvorili pravcate naselbine na mejah svoie bivše očetnjave.
Ti Srbi — Hrvati jim dateto vedno to ime — so ohranili vse šege Ic matere domovine, kajti njih vera fto |e nekako Ščitila pred asimilacijo tn jft pustila občutno različne od svollh slovanskih bratov v obližiu ter ohranila v njih s konfesijonalnimi Solanri narodno čustvo. Zavratna politika ma-žarskih velikašev, sllčna dunajski, je seveda tudi tukaj rabila svoje nepre-premenliivo načelo delitve, boječ se, da bi slovanski podaniki duallstične mrharije prezgodaj opaziH enakost svojega plemena. Osobito z banom grofom Khuenom, ld jim Je bfl pokrovitelj. so tirali sporazumno politiko napram srbskemu življu, da M lažje zatrli hrvatsko stremljenje 00 neodvisnosti, ker so srbski otočlS ovirali hrvatsko celovitost
Liberalni Hrvatje in Siti so se nazadnje sporazumeli preko svojih gospodarjev in to ediustvo, rojeno v zavesti plemenske enotnosti, je ustvarilo zopet nov političen činitelj: hrvatsko-srbska koalicija. Do poslednjih hipov vojne se je pravzaprav prištevala med partikularistične stranke na Hrvat-
čin bi lahko dobilo zopet precej pridnih deklet dobrega kruha.
Dokler bodo pa strašile po lltd>-Ijanskih izložbenih oknih maškeradne stvari in se prodajale pod imenom narodne noše, moramo najodločneje protestira ti, proti taki skrunitvi naše krasne slovenske noše Druga slaba stran pri nošah je tudi nerodnost. Naj mi nihče ne šteje tega v zk>, če trdim, da se ne znajo nekatere žene in dekleta obleči.
Dekleta nosijo navadno prekratka krila — če jih že hočejo nositi, naj si omislijo lepo nošo slovenskih Ziljank s kratkimi krili in bockastlmi nogavicami. Rokavci so navadno dolgi, ne pa kratici in obrobljeni s štacunskiini čipkami. Črni baržunasti telovniki z medenimi gumbi ali celo s zlatimi traki nikakor ne spadajo k slovenski narodni noŠL
Dalje Je treba posvečati vso pozornost blagu in pa krojn pri posameznih delih noše. Nakit ima tndi svoj slog. zato ne spada kak moderni nakit k narodni noši. Za frizuro veljajo prav tako posebni predpiši, ki jih Je treba resp»-tirati, kajti kdor jih' ne. uganja maŠke-rado po načinu »oberštajerskih sak>n-paurov« in »salontirolcev«. Marsikdo si je že izposodil, še veC jih Je. ki oe vedo, kako Je trete s posojeno nočo ravnati. Tem veljajo sledeči stavki:
1.)	Ne izposoHd si noše, če je ae znaš obleči!
2.)	Ne popravljaj posojene obleke, če ni po tvoji meri!
3.)	Pazi na nošo boij kot ae tvoM
Stran 2.
«SLOVENSKI NAROD* fee 8. marca 1919.
56. itev,
skem, nc da bi zabarvala. ne da bi tako ali onako označila svcjo posebnost. Sele v trenotkn. ko so načela zaveznikov odprla Jugoslovanom nova obzoria ie začela koalicija razglabljati o načinih jugoslovanskega ujedinje-nja, Izjavila se ie tedaj — in ta novi program se od dne do dne pri nji bolj jasno izraza — za brezpogojno edin-stvo, popoln centralizem. Od tega časa so se ločili od nje nekateri Slovanski patrijoü. ki so bili drugače zasnovali zenačenje, nego v obliki »balkanske gravitacije«. Osobito narodni napred-njaki, izišli iz njene srede, so zapustili koalicijo in se postavili pod drug prapor, pod zastavo federalizma. Prapor, razvit v zadnji minuti, pred intencija-im. ki so jih pripisovali staro - radi-kalcem srbske kraljevine, v naglici stkan prapor in nekam na skrivaj, ker se ni vedelo za namene zaveznikov slede Jugoslavije, ker se ie menilo, da jo zavezniki smatrajo zgolj za ->srbsko «xlSkodnino«.
Voditelj koalicijske stranke v Zagreba, Sveto^ar Pribičevič, hrvatski Srb, notranji minister jugoslovanskega ministrstva v Beogradu, mi je izročil sledeče pojasnilo, ki mi ga je samo prepisati:
»Odločen nasprotnik sem takšni notranji organizaciji kraljestva SliS, ki bi temeljila na federalističnem na-ČeJu. Ustroj naše države mora biti centralističen. da bo imel samo eno vlado j edinim ustavodajnim zborom. O кгот a a veČina naš ega lju ds tva o d-klania sleherno uredbo, ki bi se zdela kompromis z nekdanjimi političnimi avtonomijami in z narodnimi individualnostmi. Od treh delov naruda prebivajo edinole Slovenci na Čisto oddelie-nem ozemlju. Srbi in Hrvati na se zlivajo tako zelo med seboi, da bi bilo nemogoče, potegniti med njimi de-markacijsko črto, ako bi tcie nastale separatistične težnje, ki bi zahtevale ■ustvaritev samoupravnih določnih okrožij.
Pristal federaliztrm so večjidel elementi, ki so bili nod dvoj s Ueno samovlado stebri, slavilci habsburške zgodovine. privržcnci osrednje oblasti, predstavniki hrvatskega ekskluzivne^a ki so iskali rešitev narodnega vprašanja v okviru avstro - ogrskega cesarstva.
Kakor se pač izražam proti zvez-niskemu sistemu, vendar zahtevam kot uverjen demokrat avtonomijo občin in okrožij, toda samoupravo, ki ne bo segala do dosedanjih teritorijalnih razdelitev, ki naj se zabrišejo v narodnem ujedinjenju, Kakor ni več srbskega kraljestva, nadomeščenega danes s kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev, tako naj izginejo kot osobitosti Hrvatska, Bosna, Dalmacija, Slovenija. kajti njih obstoj bi pomenjal posvetitev bivšega avstrijskega sestava: divide et i m p e r a, ki nas je trgal te cepil stoletja, da nas je lažje usuž-niü
Meje kraljevine SHS se morajo ugotoviti po narodnostnem principu, upoštevaje Želje in razpoloženje prebivalstva ter njegovega etnografskega vostanka Zaupamo svojim zaveznikom — zvestim načelu samoodločbe narodov ■— ki nam bodo pomagali dobiti, kar ie naše in zabrauili. da nobeden del našega narodnega teritorija ne pride znova pod tuje gospodstvo. Na mirovnem posvetovanju se bo mogoče prepričati, ali se je vojna vodila izključno v imenu svol*>de in demokracije, oziroma- da - B bo malim narodom vedno usojeno, plačevati račune velesilam.
Zadeva naših različnih religij se Jma poravnati oo načelu popolne enakosti med vsemi veroizoovcdaT'L Doslej so se nahajale med pravoslavnimi Srbi samoupravne cerkve: posihdob se bodo spojile v eno samo srbsko patri-arhüo. Katoliki na žele, da se razmere med cerkvijo jn državo nrcdć s konkordatom. ta konkordat pa nai bi se raztezal poslej na celo državo SHS.«
4.) Vrni io takoj po uporabi nepokvarjeno in Čisto.
S tem ohraniš lastnico pri dobri volji, in z lahkoto bo šlo drugič, če boš iskala na posodo. Ne bo nc jeze, ne škode!
Slednjič pa še ponižen nasvet re-prezentantom naše stolicc ali vlade;
V Ljubljano prihaja mnogo tujcev, ki se zanimajo tudi za naše stvari. Ali ne bi bilo mogoče razstaviti slovenskega para iz dež. muzeja v kaki izložbi pri pošti ali »Unionu«? Opremila bi se izložba lahko kakor kmetska soba. V njej bi lahko razstavili tudi proizvode domače industrije — recimo idrijskih čipk itd. V muzej nc moremo ob vsakem vremenu, v izložbenem oknu pa Čiovek mimogrede pogleda. Tako bi lahko videli gledalci polagoma vse no*e ш se seznanili tudi z raznimi predpisi glede noš.
Slovensko - francosko - angleški napisi bi pa tolmačili tujcem posamezne stvari.
Mogoče bi šla v tem ozrru tvrdlca P. Magdič na roke. 2e sedaj je tam flčna razstavica domačih ročnih del.
Taka reklama je ne Ic samo lepa, дтрак tudi poučna. Poskusite, da vidimo uspeh!
«Slovensko žensko društvo* pa naj vzame vse to za dobro in v pretres in naj postreže za enkrat Slovenkam z navodili, ker še vedno, čakamo na ustanovitev prepotrebne »Zadruge za razpečavanje narodnih i z -d e 1 k o v.«
Upajmo, da se ustanov, tn potem bode dovoH lepih in cenenih narodnih noš. Hrvatice in Srbkinje imajo več koristnih zadrug, pri nas še ae eae!
Prosil sem gosp. Pri biče viča» naj
mi obrazloži stališče svoje stranke za-stran Makedonije:
»Kar se tiče makedonskega vprašanja, je bilo že dvakrat rešeno v korist naši državi, in ne morem li misliti, kake koncesije bi sc utegnile dati Bolgarom, ki so uo svoji psihologiji ia po svojih izročilih bolj oddaljeni cd slovanskega ljudstva v Makedoniji, nego Srbi. Vardarska dolina v naši posesti je edino poroštvo za francoski narod proti nemškemu Drang nach Osten, s katerim je treba še vedno računati, celo ao s-nnanskem porazu. Varnost te velike svetovne poti lahko zagotovimo le mi. kakor sc :e izkazalo tekom te vojne.
Vprašanje balkanske federacije ni pereče, doda miitistsr. Nihče se ne more prikazati s to mislijo ortd srbsko ljudstvo, ki hrani živ in pekoč spev min na bolgarska grozodejstva, ne da bi bil vnaprej obsojen na neuspeh svoje propagande. SHčnn početje bi pomenilo žalitev naše narodne duše v nje najnežnejših Čustvih.*
Minister notrani'h poslov kaze brez dvoma v gorečnosti novokrsčen-ca v tej zadnji točki nepopustljtvosii, ki jc ne dele niti nekateri Srbi iz Kraljevine. Lahko trdim,», da govori kot radikalen srbski politik orci nego kot Jugoslovan. (— Ta pravi Rivet. Mi pa pravimo, da je ta dostavek j,amo tolažba, — Ribct ie namreč aristaš raznih federacij . .
Anton Schlegel, glavni urednik »A g r a ni er T a g h 1 a 11 a*, takoisto Član srbsko - iirvstskc koalicije, mi tudi razloži cdejc te stranke. Obnovim jih tu, da privoščim dokazovanju cen-rralistov vsaj orioliko prostora, kolikor prepričanju federn listov, ki sem ua razvijal poprej.
»Dasi se priznavam za ureverje-пека privrženca jugosl ovanskega centralizma. vseeno ne gre sklepati iz tegda sc izrek^n za izključitev slednje samouprave. Nasprotno uvide-vam. da bo treba v naši novi državi celokupno ozemiie porazdeliti v okrožja s širno avtonomijo. Cesar pa moji prijatelji in jaz :;e pripuščamo kot Hrvatje in kot južni Slovani, to jc, da bi se v I>odoče obdržale tako.rvanc zgodovinske granite, sad samovoljnosti; namreč dosedanj c meje raznih ujedi-njenih dežela: Hrvatske, Slovenije. Bosne, Srbije, črne gore.
Naši proti\"niki se sklicujejo na zgodovino. Povcstnica ie storila zločin napram jugoslovanskemu uarodu. ker ga jc razdelila, razsekala na drobce. Bilo bi druzo hudodelstvo, ako bi hoteli ovekovečiti posledice te razlo-čitve. mesto da bi iih izkraja omilili, potem pa jih sknšali odpraviti koj v prvih početkih naše združitve.
Nedopustno ie. da se vsaka pokrajina, tvoreča Jugoslavijo, šc naprej upravlja v svojih starih pregradah, ker namreč te granice — zgolj politične — nikakor tie odgovarjajo resničnim potrebam prebivalstva potrebe, k: se nam je brigati zanje, ako že naši bivši gospodarji niso skrbeli kdovekaj zanje. Zveza držav prepoveduje logično raz-delbo ozemlja ter bi že s tem škodovala razvoju Jugoslavije.
Med posameznimi komitati Hrvatske - Slavonije obstoiaio tolikšne razlike — zlasti ekonomske — da jc nemogoče podrediti nadalje te raznovrstne komitate eni sami vladi, če se hoče izboljšati prJožai. ki ca nam je naredila rajna monarhija Že pod avstrijskim Eospodstvom je hrvaški volilni zakon za polovico znižal volivski cenzus v komitatu Lika - Krhava, kar je dokaz, da se te krajine ne morejo vladati po skupni upravi. Slavonski komitati pa bi sc dali prav lahko spojiti z Barimjo ali s komitati ob Bosni, Kakor vidite, razumna oreosnova odstrani katerikoli historični pomislek Sicer pa čemu zgodovinski oziri? Da se polaskamo sanioljubiu? Svojo novo prostost lahko bolje porabimo.
Edini napotki, ki jih je upoštevati pri razdelbi nove države, so prevdar-ki gospodarskega značaja. VodotoKi. ki bolj spajajo ko razdvajajo, morajo tvoriti podlago za osnutje novih upravnih okrajev, katerih centralna oblast nikakor ne bo silila vzprejeti administracijo enotnega kova.
Cepitev dežele v okrožja s široko samoupravo, ustvarjena na gospod, podlagi, je edina mi >el, ki utegne vzbuditi v našem ljuJstvu zanimanje za trgovino in na ta način najhitreje in najlažje lečiti rane, ki nam jih je zasekala avstrijska ščuvalna politika.
V	verskih zadevah pa ne nudi osredimba, ki jo zastopamo, nobenih neprilik zbog potrebne ločitve cerkve in drŽave.
V	zunanjih stvareh, kakor sem Že povedal, se centralis» nc razlikujejo v mnenju od federalistov. 0. Schlegel jc to podkrepil, rekoč:
»Zahtevamo zgolj ozemlja ki tvorijo tesno etnološko slovansko enoto. To načelo bomo navajali za postavitev vseh naših meja. Zastran spornih teritorijev se mi zdi pravično uporabiti plebiscit ki se izvrši pod mednarodnim nadzorstvom.«
Dal sem besedo v tej razpravi poglavitnim hrvatskim strankam. Preostalo bi Še podati nazore manj znatnih frakcij. Vendar bi bilo to. se mi zdi, nepotreben opravek, ker Je splošna slika miselnih struj na Hrvatskem precej jasno začrtana po gorenjih podatkih. Da bo podoba Se ostrejša, moram pač omeniti dve stranki drugotnega pomena: narod лп-rad Ik lina demokratska
frakcfla, proti*
nožec Frankovcev z vsesrbsktm programom. fn socljalno - demokratska. U * g. Koračen, sedal mt-
Uda
___in
j on a lizctn, tn k g. gim Mačjem, propiaša ne repnbHkanske Idej«.
Slika bo popotna, če na kratko povzamem bojazni, ki jih poraja v hrvatskih-trgovskih krogih centralistični načrt.
»Hrvatska banka, trgovina in obrt mislijo kakor večina naiih političnih
strank, ml Je prišlo izjavljat odposlanstvo. Bojimo se. da nam bo nldo naših institucij, prenesenih v Beograd, pro-vzročil ogromno Škodo. Zagreb Je v nevarnosti, se nam vidi, postati mesto .uni rovljenih uradnikov, odkoder so pobegnile mlade sile in moči. V počet-ku zalednega življenja, ki ga nastopamo. more Srbija predstavljati mrtvo težo za aas: zlo utegne biti le začasno; postalo bo pa trajno, če premaga balkansko pojmovanje javnega Življenja nad evropejsko koncepcijo.
Ker so nas naši ogrski gazde ovirali ua našem pohodu proti prosveti, nismo mogli do sedaj uživati niti naprav odgovarjajočih potrebam našega naroda. Ko smo prosti, jih moremo urno razvajati. Ozko zvezani s Srbijo pa moramo počakati, da ta dospe do naše višine, predno moremo izboljšati lastni položaj.
Mi smo Jugoslovani: kot taki želimo ustanovitev skupne države. A četudi so deca iste meiere, so Jugoslovani vendar odgojeni različno: prihodnji rodovi bodo imeli Šele enako vzgojo. Z njimi se bo centralizem izvršil sani po sebi. po federalistični postojanki. Za enkrat bi težko dopustili, da bi nam naša ^svoboda« prinesla zmanjšanje lastne avtonomije. Ne moremo postati na mah provinca potem ko smo hi!! že država«.
Naslika! sem zvesto podobo Zagreba. O idejah, ki vladaio tam, se mi ni treba izražati. Vendar pa, kakor mi fe bila Čast reči to dediču srbske krone, pametnemu princu plemenitih namenov, vsebujejo nauk. PoČnost in nobena neumestna gorečnost, to so Irstnosti. ki jih ie želeti provizorni vladi, ki bo upravljate debelo do koti-stltr-ante. Prestolonaslednik Aleksander je Jugoslovan; Slovenci in Hrvati se bodo o tem prepričali dan na dan. Da pa ne bi bili njega ministri, njfcga msniratorii preveč radikalni, to mo-raio voščiti Jugoslaviji nje odkriti ori-inteiii._A. D.
V. ^vai^ar:
DMnico o S* družico.
Na raznih političnih in gospodarskih sestankih v Sodražici, Loškem potoka. Ribnici in okolici se je v zadnjem Času sprožila misel, spojiti trg Sodražico z obstoječo progo Vel. Uplje - Kočevje poiotn dOvlaCnice* ki nai bi dosegla omenjeno progo nekje Pri postajališču ZlebiC med postajama Ortnck in Ribnico.v — Dosedaj so bili prisiljeni vsi produccnti suhe robe v gorenji ribniški dolini, đa so dovažali svoje izdelke, bodisi surovo obdelan les. krclje, tramove itd., bodisi že izdelane produkte, na postajo <>rtiiek. oddaljeno skoraj 10 km od Sođražice. Ker pa ie bila tudi daljna okolica Sodražice, kakor Loški potok in ostali tam ležeči kraji navezana ravriotako na postajo Ortnek, oziroma Ribnico, se je ponekodi razdalja 10 km povečala celo do 30 kilometrov. Te razmere so neglede na izgubo časa pri dovažanju blaga na kolodvore jako neugodno vplivale na razvoj lesne industrije v gorenjem delu ribniške doline ter tudi bistveno podra-ževale produkcijo in višale cene »suhi robi«.
Da se končno odzomore temo zlo. so se zganili vsi prebivalci omenjenih in sosednjih krajev ter se- glasno izrekli Sefjo po dovlačnici v Sodi ^Žici. — Predno preidemo na tehnično stran tega vprašanje glede gradnjs itd„ }e potrebno ugotoviti Še deisfvo, da se je pokazalo ravno nri nedavno otvorieneni рома*а-lišču Zlebič, km 31 južne od Ortneka, kako potrebno je bilo že postajališče samo. Skoraj celi osebni promet v Ortne-ku je zamrl, vse potujoče občinstvo izstopa in vstopa za gorenje ribniški okoliš v ZlebiČu. Postaja Ortnek, ki je bila mimogrede rečeno, postavljena zgolj graščini v Peklu na ljubo, je popolnoma zapuščena tudi pri tovornem prometu, vegetuje edino s prisiljenim dovozom iz Sodražice in okolice, ker v okolici Ortneka ni nikake večje naselbine razen grada in njegovih 2 žag. -- Pred davnimi leti sc hiti navezani Sodražani na postajo v Ribnici, ki ni skoraj zmogla celega prometa, medtem t-o tedaj v Ortneka sploh nič ni bilo. Da se Ribnica razbremeni. Je ukrenila tedanja avstr. državna žel. znica. da mora dovažati gorenji ribniški okoliš svoje izdelke v oddaljen Ortnek. To je bilo pač samo Ortneka v main no korist in celi dolini v velrko škodo (iegnba časa. dragi vozniki itd.) Da se tema od pomore, stavljene so Wie v prvih mesecih po preporodu zahteve po postajališču, nato pa nakladališča v Zlcbiču ter končno kot enotna, končna zahteva dovlačni tir z zmernim prometom do Sodražice. J-'ostaioteče ŽleblC, pro-vfzorično postajališče pri Čnvajiriel ob deželni cesti se Je po mlcUativi IDS m potom poverjenistva ra Železnice otvori lo že s 15. prosincem, ostali problemi Se niso prišli do rešitve, ker Je bflo v to potrebno Študij in mnogo mišUcvanj.
-Končno Se nekoliko podatkov o meravani dovfačnkn. Kakor povedi
M se odcepila ta lokalna lahka proč* lufno od postftjali&a ЛеМС. nekako pri km 29-7 od VeL ITpeU. ter U aavUa na levo preko deželne ceste, fnhno Sušil m Vinice do Sodražice,
bo U	7-l«5 km inkluzivno s po- f Francozi in Itafijanl Pa rK za to
o__i_Ki__F« _ .1-1_ rv_ii;____i I i-__k. Mull^l
jo Sodra «ca, 527 &
dolgo. Daljina od II len. od Kočevja do Sodrafieai V celoti bi ta do-vlaCnfca imela največjo strmino 5—8 kar ne znaS mnogo Prt km 4*1 nekako bi se napravila poatatlca Sova Štifta. — Ker bi se zidala proga le kot dovlačnka oziroma stranska pro^a ne bi doseči gradbeni stroški Previsokega zneska. Vendar pa Je potrebno, da se zgradi podlaga kot za tUvoo progo, ker nI izključeno, da se bo kuj večjega gradilo preko Sodražice na Rakek aH kam drugam.
Po Že navedenih dejstvih in po raznih resolucijah sodeč, se bo dovlačnlca I L .	■ skoraj gotovo izpUčala, ker jc opaZati vali. Kakor da je Jugoslavija nezakonsko
saj
to so bili dobrovoHd In idealisti ter zate Še danes sedijo v Albaniji, da se tam albanitirajo. a drugI dobri Jngoelovani so demobttzirani.
V kar smo Verjeli lr za kar smo trpeli tn krt prelivali, se le vtelesiio — vstala je naša Jugoslavija. Vzeli smo s vote popotne torbice ter se napravili vsak po svoji poti, da vidimo svoje ljubljeno dete. Prišli smo tako domov in mesto da bi od radosti poljubili svojo rodno» sveto grudo, doživeli smo globoko razočaranje in proklefi smo nlenr rod; zakaj dete ni bilo dete. Uspelo jim je Že pokvariti Je v vlač u go. Zagreb in Ljubljana, kakor da so ju čifuti pesto-
I v zadnjem času v ribniški dolini svež ic Čist gospodarski v e t r i č, ki i vzbuja Že najbolj zaspane ljudi ter jih bodri k vzajemnemu, smotreuemu in uspešnemu delu. Bosastvo tamkajšnjih gor z lesom, priznana podjetnost in pa pridnost prebivaiccv ribniške doline nam ic priča, da se bo kmalu proga izplačevala. saj bo pritegni i a nase ves bližnji in daljni okoliš tja do Nove vasi na Blokah. Tudi Ribnica sura ai imela prvotno projektirane postaje, toda danes imamo /e kupe dokazov, da je ravno postaja v Ribnici ona
dete avstrijskih diplomatov, nad *k> plava še vedno d vogla vi orel in avstrijski duh še vedno vodi srca in glave. Trkate na svoje prsi. da ste najboljši Slovani, a kje so vam slovanske lastnosti, ljubezen, pravica m derookratizem? Obre zate se na Rase, а mi vam povemo. da so onj desetkrat bolj Slovani kakor pa vi. ker oni imajo slovanske črte, ki so jim prirojene in po katerih tudi živijo. A vi kakor da ste plačani mezdniki zapadne bnrfoaziie. Po naših mestih jurijo na avtomobilih gospodje, ki so si za korito nadeli nove kape, n
s skoraj največjim osebnim in blagov- j avstrijs. zvezd si «e niso odstranili iz
spoštovanja do nepozabne ali pa da ne bi bilo zamere. In oni vsi sedijo za zelenimi mizami in nam režejo pravice ter vsi so v veliki časti. A pripelje se v Zagreb baon dobro volje« v in nobenega ni na kolodvoru, da bi jim vsaj pokazal prenočišča. In ti dobrovolici. ki so ri-skirali i Žene i otroke i imetje i življenje za Jugoslavijo, morajo čakati ladni na mrazu in dežju vaše miloščine, 1 da ni komandant odredil postavM
nun prometom. Sicer pa upamo, da bomo v par letih isto z dokazi v roki trdili o dovlačni progi v Sodra-Žico, ki naj se prav kmalu začne graditi, кет bo v korist lokalnemu gospodarskemu razmahu ter lep donesek k akti-viteti slovenske gospodarske bilance.
,m smo letlMU
•
H»ii mn Mi4«uni|i|«M* i
(Glasovi onih, ki so odšli v srda in se vrnili neutoUženl.)

Težko ie pisati o sebi. Toda molčati ne moremo več, potrebno nam jc, da nekaj povemo, da nas razumete. Preveč imamo neizbrisnih spominov v svojih razbitih živcih in udih in na drugi strani se predobro godi nekaterim izvoljencem, ki delijo in pišejo pravice še iz avstrijskih bukev. Preveč smo bill in smo Jugoslovani, da bi iih pustili v miru pri niihovih. samo ne od dih iz-vojevanih ugodnostih, in to ne bo v ni-kako škodo naši stvari kakor tudi ne tistemu notranjemu miru. za katerega se oni tako bojijo.
V Ljubljani nas imenujejo legijo-narje. drugod so nas Imenovali dobro-voUce. To so bili oni sinovi Jugoslavije, ki so nekdaj služili v avstrijski armadi, pa so se na fronti »pregrešili« in so »dezertirali« k Rusom ali pa so bili ujeti in se potem iz Čistih Idealov odrekli vseh svojih bližnjih, vsega svojega dobrega, sploh vse svoje preteklosti, postali so kratkomalo »vel e iz da i a 1 c i« in se zbrali v Odesi z namenom, da bi položili še to. kar jim je ostalo, namreč svoje golo življenje na oltar domovini. Kakšna »glupost«, ko takrat ni Še nikdo verjel v osvoboditev naše zemlje in je pametneje in prijetneie bilo. čuvati svojo glavo in ostati v la-gerjih avstrijskih vjetnikov, kakor je to storilo mnogo dobrih Slovencev, ki pa so za tako čuvanje in strahopetnost prejeli doma Še nagrado, kakor da :-o oni bili v legijah. Danes ste nadeli jugoslovanske kape, a včeraj ste še pisali protokole o nas izdajalcih in Jih pokorno kot verni sluge prinesli avstrijskim av-ditorjem. Jugoslavija je lepa dežela ona dobro krati, a pomnite še. saj to ni tako davno, da ste se — v Rusiji! — sramovali podati nam roke v slovo, ko smo odhajali in vas vabili v svojo sredo, da gremo v boj za tiste ideale, za katere ste vi danes premenili kape. Da, da, takrat smo mi bili neznačajneži, a danes ste vi dobri Jugoslovani! Tako se nas je zbralo malo, ena sama divizija pravovernih. A sreča nam ni bila mila poslali so nas kmalu v boj v Dobrudžo, skoro brez mvnicije ш ar-tiljerijs, da demonstriramo za Jugoslavijo pod srbskim barjakom. Demonstrirali smo jako dobro, ker bili smo se kakor levi, kakor se je čitalo v gazetah, a padali smo kakor mahe spričo i zbornega roškega orožja Videli smo na iztoku marsikaj zelo imeresantnega, po- i sebno kako smo jedlt pasulj in pasulj, j
Šotore na Jclačičevem trga, da bi drago jutro imeli priliko ogledati si siti Zagrebčani divje Albaneze. Bataon se potem še pripelje v Ljubljano In. o radost, sprejme ga dežurni oiicir z laskavim sporočilom, da je za bataon namenjena stara gnila in mrzla »cukrarna«, kjer je avstrijska komanda držala samo še ruske vjetnike. Tadi za oSclrie se ni našlo mesta drugje, kakor med njenimi črnimi stenami. Spominjamo se, da 5e celo ruski boljševikt, da ne govorimo o Angličanih in Francozih, niso nikoli kaj takega napravili. Kako dobra, kako topla si bila majka tujina! Pa to nI posledica tistega mnenja kakor se je izrazilo nekje v slovenskem štabn, da »kdo garantira. da tudi tukaj ne izdajo dobro-voljci kralja Petra kakor so nekdaj izdali Pranja Josipa«... Mi smo prelivali kri. a vi ste sedaj monopoHzinih jvgo-slovansko idejo za sebe in za svoj konto. Zakaj, zakaj, smo dezerttrali! In prihajajo naši tovariši iz Rusije, izmučeni iz izmučene dežele, ki so tndi tam kot disldenti hodili za našim križem, pa glej, včerajšnji avstrijski oficirji jih aretirajo in konflnirajo — kot boljše vike! Gospoda, kdo vam Je dal pravico, da boste vi naši sodniki v stvareh, ki so vam španske vasi?
Ne čudite se» če vam jutri prinesemo na zeleni stol ponižno prošnjo za amnestijo, ker ta nam je potrebna, da nas še ne aretirate -- kot avstrijske veleizdajalce! To je bilo potrebno napisati. ker molčati se več ne more. Sram pa vas bodi. da kai takega mora na tapet javnosti! Ne govorite, da s tem škodimo Jugoslaviji. Ona nam Je že prešla v meso in kri, še prej ko se vam je sanjalo o niej. a ne bomo se sprijaznili z vašim paševanjem. Bičali vas bomo. ker caš srd je svet.
Do sedaj smo bili samo in nič več kot meso za Jugoslavijo, ki se je poM-jalo na raznih pontah, a od sedaj bomo knut za nove žigosance In kvas nove dobe, tako nam boga in Jugoslavije svete!_
Novinsbi pregled.
Lloyd* pri občuje članek »z dobro informirane strani«, Id trdL da ic 1&. oktobra 1916, dal ruski dvor z nevtralnim posredovanjem razumeti aa Dunaju ia v Berlinu, da si Rusija pridržuje svobodne roke za bodočnost, ker je bila napram zaveznicam strnila že več nego svojo dolžnost Nemški glavni stan ie ponudbo ošabno odbil. Avstro - Ogrska jc pretresala to vprašanje, Bolgarija je bila
Ruski predlog
takoj na strani Rusija. KusU predlog za „ . .	mir se Je ponovil 24. januarja 1917. Nem-
a drugi so s| izekonomili vile, kako so i ш glavni stan ga je zopet odbil. Ruski
žito in drugo ptice pozobale, kako so naši vojaki ranjenci, pred katerimi niste vi, naši izvoljenci, vredni, da snamete klobnk. ležali v gnilih odeških zavodih na še bolj gnili slami, največkrat brez obvez — kje ste bili vi takrat, naši konzuli. a sedaj se vam čudno zdi, da so se oni poboliševičiH Po trpite malo, vse to Se pride v sodno dvorano. Zato smo zaprotestirali posebno Slovenci in Hrvati- Pa glej. posegla Je vmes železna pest kri od naše krvi. ln hotela na radikalni način napraviti konec našemu gobezdanju in protestom. Da bi nas poslali na otok Sahalin v mrzle vode za vročo kri predali so nas Rusom kakor gotove izdajalce, o katerih m nikakega dvoma več ia zato ni treba nobenega razgledovanja pod titoiom »avstrijski šptjoni«. Rusi so bili ros Slabo Informirani o naših razmerah, a vseeno jim ni Slo v glavo, kakSni Spijonl so talri ljudje, U Imajo ruske In srbske dekoracije, in o| čudo, nai se le Še tako stiskala železna pest in btU ob mizo, Rusi so nas vzeli kot dober materüal celo v svojo armada In tako smo se razprSRl po Široki Rusiji in mnogo naSDi je leglo v prerani grob na razJVčmh frontah In po vaaldH stepah v dobi revolucije. Lahko vam počivati, mili bratje, daleč tam v bratski zemlji! A kar jih Je ostalo v srbskem korpusu, prebacffi so Sh na so» lanski fronti, in tam ч> po boka s "Рит gakH JartSaJI na bolgarske okope fn delali vrzeli, da so za njimi brez boja lezli ln noaffl
car Nikolaj se - ie začetkom marca 1018. zopet obrnil do Berlina in Dunaja. Nem-Sd glavni stan ga je zavrnil. Nastala je revolucija 26. marca 1918. so se trudili za mir nekateri člani carske rodbine, zavrnil jih je kar Ludeedorff povsem brezobzirno. Velika ie bila nemška ošabaost v auft časih!
»Vorwirts« je naznanil te dni nove viharje, ki prete z juga Berolinu. Nastala le velika napetost radi razočaranja, katero so delavci doživeli z ozirom na dosedanji potek konstituante. Nade, ki so jih delavci s ta vili v narodno skupščino, so se hitro razblinile te mase se ie oprijel pesimizem. Id ca Je težko popraviti. Pričakale se izvedba zakonov glede ode ruš tva s stanovanji, glede prehrane, raznih delavskih vprašani ln demokratizacije podjetij. Težke Čas« bo Se preživljala Nemčija po voinL Id jo le povzročila
»Hrvat« pravi, da te rodnega predstavništva v stila pričakovani u. Ljubezen te nje. Id sta vladala v tel seli sta dober saak sa aadatjao delovanje državnega vječa. Izredno topel pozdrav odposlancem s strani beocradsldh no vin potrjuje. Icako ie vprašanje narodnega Jedlnztva popolnoma dozorelo ia kako je zadnji Čas, da se trije doslej ločeni bratje objame Jo te
Beogradzke »Vi ftčak». da so prijeS v
Novosti« po-
ki ao ▼
______ _ Y
vanje državljanov, ki
Na tem zborovanju bodo naveđh Ii ao pod avstrijskim
bo