Primorski Gospodar
kisi za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primopju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaj?. „Goriško kmetijsko društvo
flieo. 11. f (gorici, dne 15. junija 1311. Jeeaj fjf.
Obseg: 1. Navodilo za zatiranje kužnega katara na spolovilih goveje živine ;
2. Vinogradniki preščipavajte trtne poganjke!; 3. V kakšno svrho se rabi zelena ali železna galica v kmetijstvu; 4. Ali se smejo rabiti umetna barvila za barvanje živil; 5. Kako je ravnati s trtami, ki jih je toča potolkla v času od meseca junija pa do trgatve ? ; 6. Plesen na hrastovem listju; 7. Moderno oskrbovanje sadnega drevja in pokončevanje mrčesa (Nadaljevanje); 8. Poročila; 9. Zapisnik ustanovnega občnega zbora »Konjerejskega društva« v Kobaridu; 10. Na novo priglašeni udje »Gor. kmet. društvu«. Ponatisi iz »Primorskega Gaspodarja« so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir!
Navodilo za zatiranje kužnega katara na spolovilih goveje žlvlrie*
Tekom zadnjih dvajsetih let se je pojavila po vsej Evropi in tudi drugod bolezen na spolovilih goveje živine — krav in hikov — ki jo spoznamo po sledečih znakih:
Pri kravah in junicah je koža sluznica v spodnjem delu vnanjega konca nožnice večinoma temnorudeča. Pri nekaterih živalih je sluznica močno otečena in občutljiva, pri drugih pa je zunanji del popolnoma neizpretnenjen, notranji deli pa so vneti. Večinoma se nahajajo v zunanjem delu nožnice številne zrnaste otekline prosene velikosti, ki so svetlejše od kože. Skoraj vedno pokriva sluznico prozorna žoličasta sluz, ki postane pozneje rumenkasta in gosta kakor gnoj. Dlaka, ki pride s to sluzjo v dotiko, se sprime, krave se pripravljajo pogosto k močenju in če se dotaknemo bolnih mest, stisne žival rep in prestopa.
Škodljive posledice te bolezni so sledeče: Krave in junice se mnogo pojajo a se ne ubrejijo, breje pogosto zvržejo tudi še v osmem mesecu, a krave ostanejo celo jalove. Mleka imajo na tej bolezni obolele krave manj, nego so ga imele, ko so bile še zdrave; zamore se jim tudi popolnoma
posušiti. Njih mleko je slabejše od mleka zdravih krav, ker se rado skvari in zasiri.
Biki izgube navadno radi ta bolezni svojo živahnost in pogosto močijo.
Bolezen provzročajo bolezenske kali, ki se naseli o v spolovilih. Kali zamorejo preiti potom raznih prenašalcev na zdiave živali, ali ta bolezen je nalezljiva. Prenaša se od krave na kravo z iztokom iz nožnice, ki pride na druge živali z gnojem, gnojnico, okuženo steljo in s hlevskim orodjem, dalje po ljudeh, ki imajo opraviti z bolno in zdravo živino, in končno zlasti po bikih.
Za zdravljenje te bolezni se je priporočalo sicer že celo vrsto raznih zdravil, uspehi zdravljenja z njimi pa so bili navadno nezadovoljivi. Nekaj let sem pa so se dosegli z zdravilom, zvanim „Bisulin", ugodni uspehi, vsled česar se uporaba tega zdravila vedno bolj razširja in priporoča.
Bisulin je zmes različnih tolšč in živosrebrnega socojodola. Ta zmes je rumene barve in ne diši. Prodaja se v stožčastih koscih spravljenih po 100 oziroma 50 v mal zabojček. O hladnem in mrzlem vremenu je postaviti te zabojčke v nekoliko topel prostor; zabojčki morajo biti odprti vsaj 24 ur pred rabo.
Nikakor naj se ne rabi mrzlega bisulina, kajti ako je premrzel se da le težko vdrgniti, se počasi topi in provzroča mnogokrat, da se živali slabo počutijo in da močijo.
Splošna navodila za zdravljenje te bolezni. Pred vsem je temeljito osnažiti hlev in ga razkužiti ter ločiti zdrave živali od bolnih. Ako ni na razpolago drugega hleva, da bi se toraj lahko ločilo zdrave živali od bolnih, dene naj se zdrave živali na višje, bolne pa na nižje ležeči del hleva, da ne bo tekla gnojnica bolnih živali mimo zdravih.
Doljni del staj je treba vsak teden osnažiti in nato razkužiti. Najmanj dvakrat na teden je omiti spolovila, dele ob spolovilih in rep živali z mlačno razkuževalno tekočino po živino-zdravnikovem navodilu. Posebno skrbno je snažiti in razkuževati parklje.
Uporaba bisulina pri zdravljenju. Kravam, ki se imajo zdraviti, naj se ostriže rep in razkuži s formalinovim milom. Pri vdrgavanju bisulina naj drži kravo močna oseba za mednosnični hrustanec. Nato naj se iztisne iz nožnične okolice
gnoj, ki vsebuje mnogo bolezenskih kali. Potem je prijeti kravo za rep, ga držati v stran in odrgniti bolne dele sluznice t. j. ves prednji del nožnice s !2 do 3/i bisulinove kapice, ostali del kapice pa potisniti previdno globoko v nožnico. To je storiti prvi teden vsak dan, drug in tretji teden vsak drugi dan, a kasneje, navadno skozi 14 dni, vsak tretji dan, sicer pa tako dolgo, dokler bolezen izgine. Če je sluznica močno žlemasta, jo je treba izpirati z 1% mlačno galunovo raztopino.
Pri kravah, ki so prekoračile polovico brejne dobe, je začeti z zdravljenjem nekoliko tednov po otelitvi.
Pri j u n i c a h naj se uporabi samo polovica bisulinove kapice naenkrat.
Pri biki h-naj se čop krog poscala ostriže, omije sluznico krog spolovila z mlačnim razkužilom in potisne nato živali za kožo krog spolovila v prvem tednu vsak dan en bisulinov klinček, pozneje pa vedno manj, tako kakor pri kravah in ju-nicah.
Tudi pri zdravih živalih naj se uporabi po 2 bisulinovi kapici oziroma po 2 bisulinova klinčka na teden, da se obvarujejo okuženja. Da se ne prenese kužnina od bolnih na zdrave živali, se mora dati bisulin najprej zdravim in šele potem bolnim živalim.
Ko je bolezen prenehala, naj se hlev razkuži in ves pobeli z apnenim beležem. Kjer ni možno pobeliti tal, naj se potrosi po njih živo apno.
Včasih se pojavijo znaki bolezni črez par tednov zopet, navadno vsled nasilnega draženja sluznic, bodisi da se drgne z roko ali pa vsled plemenitve. S približno 15 bisulinovimi kapicami živina ozdravi. V težkih slučajih traja seveda zdravljenje dlje časa in je treba več kapic.
Preprečen je zopet nega okuženja. Ko žival kupimo, naj jo preišče živinozdravnik, preden se jo spravi v hlev. Ozdravljene bike je pustiti plemeniti šele, ko se je po poskusnem skoku dognalo, da so popolnoma zdravi. Pred skokom in po skoku — tudi naslednjega dne — naj se uporabi 1 bisulinova kapica oziroma 1 bisulinov klinček za vsako žival, kar prepreči prenašanje bolezni od žival na žival.
Po »Kmetovem Prijatelju".
Vinogradniki, preščipavajte trtne poganjke !
Dasiravno je preščipavatije poganjkov za trte velike koristi, vzlic temu se dobe še dandanes nekateri trtorejci, ki ozelenele trte samo spomladi pretrebijo ali omandajo in se nadalje, kar se skrajševanja ali preščipavanja poganjkov tiče, prav nič ne zmenijo. Dobe se pa nadalje tudi takšni trtorejci, ki sicer nekatere poganjke trti preščipavajo, tega virugradskega opravila pa ne izvajajo pravilno. Da se te napake odpravijo iz vinogra dov, zato hočem z naslednjim pojasnit in sicer: 1) kakšen namen ima preščipavanje, 2) kateri poganjki, kdaj in kako naj se preščipavajo.
Preščipavanje poganjkov ima mnogostranski namen in sicer ta, da grozdje kolikor mogoče in hitro odebeli, da ga solnce obseva, ter da se v trto dohajajoči sok ne uporablja po nepotrebnem, ter končno, da se les, ki je dolečen za bodoče palce oziroma napenjalce, močno okrepi in popolnoma dozori.
Da se pa ta namen doseže, preščipniti se morajo vsi oni poganjki, ki so obloženi z grozdjem in ki ne služijo za bodoče palce oziroma napenjalce, prav tako tudi takozvani zakotniki ali skopuhi. S skrajševanjem naj se prične, kakor hitro so trle odcvele. Takrat naj se preščipnejo vsi prvi tu omenjeni poganjki in sicer pri 4. kvečem pa pri 6. listu nad najzgorajšnirn groz-dičkorn. Ker poganjajo trte o te n času čvrsto, napravi ostali del poganjkov na preščipnjenem mestu 1 do 2 nova poganjka, bodisi da poženejo speča očesa ali pa da se zakotniki močno razvijejo. Po tudi teh poganjkov naj se ne pušča na miru, ampak naj se o podvezavanju trt tudi kasneje večkrat preščipnejo na 1 do 2 lista. Ravno tako naj se preščipavajo zakotniki na bodočih na-penjalcih oziroma palcih, vendar pa naj se tem vršičkov pred drugo polovico avgusta meseca ne preščipne ali skrajša. Kakor hitro si poganjke na ta način skrajšal, opazil boš nekoliko dni kasneje, da so jagode močno odebelele, da so postali listi na preščipnjenem poganjku mnogo večji od poprej, da so postali temno zeleni in da nepreščipnjeni poganjki čvrsto poganjajo in odebelijo.
Da ne bodo delali nepreščipnjeni poganjki preveč sence, privezuj jih navpično in pravočasno na trtni kolec, ali če imaš vinograd na žico, pa na to poslednjo. Ko prerastejo ti poganjki
kole ali ko pridejo nad zgornjo žico, vpogni jih polagoma in priveži z enega kolca na drugi ali pa na zgornjo žico. Če poganjke tako pripogneš in potem s kolca na drug kolec ali pa na zgornjo žico privežeš, napraviš nad grozdjem polagoma nekako ostrešje, katero obvaruje v slučaju toče večkrat mnogo grozdja. V drugi polovici avgusta, ko ponehava trta v rasti, ali ko so ti poganjki do polovice dolžine od tal proti vrhu odr-veneli, skrajšaj ali preščipni tudi te za tretjino dolžine. Skrajšanje teh poganjkov bo trtam gotovo le v prid. Kajti či si te skrajšal, bo solnce grozdje in dolnji del poganjkov laže obsevalo, grozdje bo vsled tega hitrejše zorelo, bo slajše, obenem pa dozorijo poganjki, ki so določeni za bodoče leto, veliko popolnejše, a tudi očesa postanejo bolj rodovitna.
Če so trte šibke ali pa bolehave, ne preščipavaj poganjkov, ki so določeni za bodoče leto. V tem slučaju bi preščipa-vanje ne bilo na mestu, ker bi šibka ali bolehava trta še bolj oslabela.
V kakšno svrho se rabi zelena ali železna gaiica v kmetijstvu?
Tvrdka za kemične izdelke in umetna gnojila S. Bruckner na Dunaju odgovarja na to vprašanje to-le :
Kakor hitro je napravila divja redkev in divja ali njivska gorčica 2-4 liste, ali večje rastlinice enake vrste 6—8 listov, naj se raztopi 18-20 kg zelene galice v 100 litrih vode in s to raztopino proškrope naj se z omenjenim plevelom preraščene setve. V to svrho rabimo navadno škropilnico.
Sicer se oves, ječmen, rž, seradela, domača detelja i. t. d. s tem škropljenjem nekoliko pokvarijo, ali vendar se v kratkem zopet popravijo in bujno rastejo, nasprotno pa plevel vsled raz-jedljive moči zelene galice sčrni ali zgori, kakor se navadno pravi. Seveda se doseže s takim škropljenjem ugoden uspeh le tedaj, če je vreme suho in močan dež raztopine z listja ne spere. Če se je bati deževja, naj se počaka do ugodnega vremena. S takim škropljenjem se doseže prav dober uspeh, čeprav
se setve tudi nekoliko pozneje škrope ; 25—30>/o raztopine so se povprečno najboljše sponesle.
Zelena galica pa se ne rabi le za pokončevanje redkve in plevela, ampak tudi v naslednje svrhe :
1 Za ohranitev ali zadrž a vanje dušca v gnojnici. Dušeč ali dušik je najdražja rastlinska redilna snov. Zgube ki nastanejo pri gnojnici vsled izhlapevanja dušca v obliki amonjaka leto za letom, so za kmetijstvo naravnost ogromne, Da pa dušeč iz gnojnice ne izhlapi, doda naj se gnojnici zelene galice. Kakor hitro se je namreč dodalo gnojnici zelene ga-lice, se spoji žveplena kislina, ki se nahaja v galici, v neko sol, ki se zove žvepleno — kisli amonjak. — V primeri z drugimi sredstvi, ki'se priporočajo za konserviranje gnojnice, ima zelena galica to prednost, da je mnogo cenejša od teh in da se uporablja na priprost način.
2.	Za zatiranje in pokončevanje detelj ne p red en i c e, katere ni bilo možno zatreti doslej razen z radikalnimi in škodljivimi sredstvi.
3.	Za pokončevanje nadležnega mahu po travnikih, kakor tudi podleska. S primerno močno raztopino zelene galice pokončajo se celo koprive.
4.	Z njo se preženejo iz zemlje m aliživalski škodljivci, zlasti na travnikih, ako se pognoje z gnojnico, kateri se je dodalo zelene galice.
5.	Po preskusih profesorja Hiltnerja, dr. Kuhna i. t. d. in po uspehih mnogoštevilnih poskusov je zelena galica v obliki šibke raztopine izvrstno sredstvo zoper bolezen pri lupini.
6.	Sadno drevje, akacije i. t. d. katere so bledične ali klorotične, ozdravijo, ako se poškrope z raztopino zelene galice. Tudi zoper to bolezen se je obnesla zelena galica doslej kot edino zanesljivo sredstvo.
Iz tu povedanega se razvidi, kako mnogovrstno se da uporabiti zelena galica v kmetijstvu.
Ali se smejo rabiti umetna barvila za barvanje živil.
Ker so nam došla že od več strani vprašanja glede tega, ali se smejo uporabiti za barvanje jedil in pijač umetna barvila, zato se nam zdi umestno, da pojasnimo to zadevo bolj natančno z naslednjimi vrsticami.
Glasom ministerske odredbe od 17. julija 1906 drž. zak. štev. 142 je sploh prepovedano uporabljati za izdelovanje živil zdravju škodljiva barvila, prav tako tudi prodajati s temi barvili pobarvana živila. V tej odredbi so navedene zaporedoma vse one barvilne snovi ki so zdravju več ali manj škodljive. Pač pa je dovoljeno uporabiti barvilne snovi živalskega ali rastlinskega izvora, prav tako tudi druga zdravju neškodljiva umetna barvila (rudninska in iz katrama dobljena barvila). Neškodljiva umetna barvila pa se smejo uporabiti za barvanje živil le, če odgovarjajo predpisom odredbe t. j. le če so bila spoznana neškodljivim. Ta neškodljiva barvila se sicer lahko tudi prodajajo, vendar pa le, če se prodajajo v izvirnih (originalnih) zavojih tvornice, ki jih je izdelala in obenem le pod imenom, ki ga je nadela barvilu tvornica. Na teh originalnih tvorniških zavojih pa mora biti napisano : „Za barvanje živil" in »neškodljivo v smislu ministerske Odredbe z dne 17. julija 1906 drž. zak. št. 142", a poleg tega mora biti zapisano na zavoju ime izdelovatelja in ime prodajalca. Takšna umetna barvila se smejo prodajati sicer tudi na drobno ali v manjših zavitkih, vendar pa le, če so spravljena v izvirnih zavojih in če so na zavitkih zgoraj omenjeni napisi ter ime prodajalca, ki jih prodaja na drobno.
Nadalje se smejo uporabiti ta umetna barvila pa le tedaj, če se ne izvrši barvanje v to svrho, da bi se prikrila s tem slabša kakovost živila. Prepovedano pa je tudi barvanje takih živil, ki so namenjena za prodaj, kakor tudi prodaja živil, ki so umetno pooarvana, ako se je izvršilo barvanje v ta namen da se je hotelo s tem prikriti pokvarjenost ali zdravju škodljiva lastnost živila.
Kar se tiče vina posebej, prepovedano je glasom § 6. zakona z dne 12. aprila 1907 drž. zak. štev. 210 na sploh uporabiti za vino katerskoli si bodi barvilno snov, tudi če ni škodljiva, izvzemši karamela ali pobarvati vino spomočjo svežih tropin iz

črnega grozdja. Katerikoli pridatek drugih barvil se smatra kot ponarejenje in sicer vsled tega, ker se s tem pokrije slabša kakovost vina. Še bolj strogo se postopa proti onemu, ki uporablja za barvanje vin snovi nepoznane sestave, snovi, ki se prodajajo protizakonito pod nepravim imenom, kakor enolin, vinolin i. t. d. in obenem take barvilne snovi, ki ljudem lahko škodujejo na zdravju.
Kako je ravnati 5 trtami, ki jih je toča potolkla v času od meseca junija pa do trgatve?
Ako je padala junija ali julija meseca redka in drobna toča, okrcala je poganjke in listje nekoliko. Ker so trte le malo poškodovane, se popravijo same ob sebi v kratkem. V tem slučaju naj se trte samo dobro poškrope z galično apneno raztopino.
Če je toča hujša, odseka navadno poganjkom vršičke in listje razseka, bolj trdih delov poganjkov, listov in zaroda pa ne pokvari prav močno. V takem slučuju naj se s trt prav nič ne odrezuje, ampak pustijo naj se trte pri miru. Očesa, ki ostanejo speča, ako je poganjek cel, poženejo še v istem letu, ako toča poganjku vršiček odseka. V tem poslednjem slučaju napravijo trte vse polno stranskih poganjkov ali kakor pravi trto-rejec: zdivjajo. Ko se takšne trte podvezava in čisti, naj se pusti na koncu presekanega poganjka samo po eden najlepši poganjk, vsi druge naj se pa, kakor zakotniki ali skopuhi, skrajšajo na dva lista. Poskrbeti je treba nadalje, da se takšne trte pravočasno in večkrat poškrope in požveplajo.
Ako potolče trte toča avgusta meseca ali celo še kasneje, ne škoduje trtam veliko. Marsikako leto razbije toča seveda tudi v tem času mehkejše trtne dele, kakor vršičke poganjkov in listje, pokvari pa več ali manj tud: grozdje, ki visi na oni strani trte, odkoder je toča priletela. Če se glavnih poganjkov še ni skrajšalo in jih privezalo tako, da delajo nekako ostrešje nad dolnjimi trtnimi deli, ne napravi toča posebno velike škode. Rane, ki jih napravi pozna toča na trtah, se zacelijo le deloma
in zimska očesa navadno ne poženejo. Če pa zimska ali speča očesa poženejo, poženejo navadno le na onih poganjkih, ki imajo močnejše poškodovane vršičke. V tem slučaju ni druge pomoči, kakor da se trte takoj poškrope. Poškropiti pa se morajo trte na vsak način, da se obvaruje še deloma delujoče trtno listje pred peronosporo. Če je toča v kakem kraju nekaj bolj navadnega, naj se trtam glavnih poganjkov pred drugo polovico avgusta ne skrajšnje, kajti to ostrešje iz poganjkov varuje nekako pred točo spodnje listje in grozdje.
Ako je toča vinograd večkrat potolkla ali če je bila tako huda, da so zrna razsekala ne le cele poganjke, ampak odlomila tudi starejše trtne dele in razbila lubad, naj se vse, kar je od-lomljenega, takoj spravi iz vinograda. Če pade taka toča zgodaj, poženejo trte iz ostalih, nepoškodovanih delov. Ti poganjki naj se, ko so dolgi 20 cm, primerno pretrebijo ali zrejšajo in večkrat poškropijo in požveplajo Ako je vreme ugodno, dozore p ganjki do zime.
Ako je toča trte močno potolkla, tite nato ošibkijo, zato se priporoča, da se v jeseni ali pa v nastopnem letu zgodaj spomladi močno pognoje.
Plesen r\a hrastovem listju.
Kakor sporoča „Zeitschrift f. d land\v. Versuchs\vesen in Osterreich", je došlo iz Gorice in goriške okolice o tej bolezni največ poročil. Tako poroča c. k. gozdno in domensko oskrbništvo v Gorici, da se je prikazala ta bolezen v goriški okolici že v letih 1890 do 1900, nato zopet 1. 1908, a hudo se je razširila v 1. 1909. Posebno močno je napadla plesen mladje na hrastovih štorih in sadikah v gozdnih drevesnicah (posebno pa hrast nitnik), srednje starih in starejših dreves pa se ni polotila. Poganjki, ki so bili napadeni po tej bolezni, so se kar posušili. Da bi se obvarovale sadike v gozdnih drevesnicah te bolezni, poškropil se je del teh z ž.epleno-kalijevo raztopino, drugi del pa z bakreno g^lično apneno raztopino. Slovenska deželna kmetijska šola v Gorici je sporočila, da napada ta bolezen na go-
riškem Krasu posebno močno poganjke hrasta cera. Ta bolezen se je opazila na hrastih že prejšnja leta, vendar pa se ni prikazala še nikdar v taki meri kakor leta 1909.
Takrat so mladi hrastovi nasadi posebno močno trpeli vsled te bolezni. Obširno poročilo o tej bolezni je poslalo „Gor. krnet, društvo". Kakor se je sporočilo iz Krasnega v Brdih, se je zapazila ta bolezen tamkaj že 1. 1908 in sicer na listju do-bovih poganjkov. Dasiravno ni možno po tej bokzni provzro-čene škode natančno preceniti, vendar se je lahko spoznalo na drevju samem da je zaostalo v rasti. Na podlagi tega in še drugih sporočil, ki so nam došla od strani kmetijskega društva, se da sklepati, da bi postala ta bolezen lahko opasna gozdom, posebno pa vsled tega, ker se zelo naglo š;ri. Nekateri hrastovi poganjki so bili tako hudo napadeni, da se je dvignil iz njih kar cel oblak belega prahu, ako so se nekoliko stresli. Ako napade ta bolezen hrastovo listje, ovene, porujavi in odpade. C. k. kmet.-kem poskuševal.šče je sporočilo, da so mladi hrastovi nasadi v Brdih in v komenski občini močno napadeni po tej bolezni, nasprotno pa so starejši nasadi le malo prizadeti. Posebno močno napade ta bolezen vršičke poganjkov. Napadeni listi so se v kratkem času posušili, a obenem so zamrli tudi niže stoječi popki. Zdi se, da se je pokazala plesen na hrastovem listju prav močno šele 1. 1909, kajti 1. 1908 se je opazila ta bolezen le tu pa tam. Da bi kak hrast vsled te bolezni usahnil, ni bilo možno dognati. Tudi v Meda ni se je zapazila ta bolezen. Poročevalac iz Po d gore pri Gorici nam je sporoči', da je napadla ta bolezen tam hrastje prav močno in da je zaostalo vsled tega v rasti, posebno pa mlajše drevje. Iz Š e m p a s a pri Gorici se nam je sporočilo, da se je pojavila ta bolezen v vsej okolici in da napada od leta 1908 posebno mlad naraščaj in poganjke takozvauega gradna. Kasneje je listje z napadenih rastlin odpadlo. Iz Šempetra pri Gorici je došlo poročilo, da ni napravila ta bolezen, ki se pojavlja že skozi dve leti na hrastih po gozdih, nobene posebne škode. Iz To maj a na Krasu se je sporočilo, da je bila ta bolezen v sežanskem okraju že od pamtiveka na pritličnih hrastih in hrastovem grmovju, a da ni napravila posebne škode.
Moderno oskrbovanje sadnega drevja in pokončevanje mrčesa.
(Nadaljevanje.)
Veliki kopriva r. (Vanessa polychloros), ki se povsod pogostoma prikaže, je črnorujav metulj z rumeno obrobljenimi krili ter poklada jajčeca zgodaj spomladi. Iz jajčec se izvale v kratkem gosenčice, katere tiče, dokler so še majhne, kar v celih kupčekih v skupnem zapredku. Odrasla gosenica je kakih 45 mm dolga, modro črna in ima po životu rjavo rumene trnčke, ter se zabubi sredi junija. Buba visi na kaki veji ali plotu z glavo navzdol ter je pritrjena s posebno nitjo nanj. Samica zaleže do 200 jajčec kar v kupčekih na drevesno listje. Ako se prikaže ta škodljivec v večjem številu, napravi na sadnem drevju lahko veliko škodo, zato bodi skrb vsakega sadjerejca, da aprila skrbno pobere vse zapredke in jih uniči.
Drug sadni škodljivec in sicer metulj, kateri je boli osi podoben, je j a b o 1 č n i s k 1 e n o k r i 1 e c (Sesia mvopiformis). Metulj leta okoli od maja do avgusta, je črne kovinasto se leskeče barve in ima 4 svitlo steklasta krila, ki so tuavo obrobljena. Na četrtem zadkovem obročku ima rdeč pas. Prednji par kril ima dve večji, zadnji pa dve manjši rujavi marogi. Samica poklada jajčeca naravnost na rane jablanovih in hruškovih debel in vej, da se izvalivše gosenčice kar na licu mesta zavrtajo pod lubad. Gosenice napravijo široke, v drevesno ličje segajoče rove ter potiskajo iz njih na zunaj črvovino in odpadke. Ko odrastejo, zlezejo na zunanji konec rova in se tam zabubijo v mešičku, ki so si ga napravile iz odgrizkov.
Da se obvaruje sadno drevje tega škodljivca, naj se namaže z apnenim beležem, kajti če se namaže drevje z beležem, se otežkoči metuljem pokladanje jajčec, belež pa brani obenem, da se gosenice ne morejo zavrtati v lubad. Ko se pa debla mažejo z apnenim beležem, je treba paziti, da se vsa lubad z beležem popolnoma pokrije, ker če ostane le količkaj lubadi nenamazane, odloži samica tam jajčeca. Ako se zapazi kakšna napadeno mesto, naj se zamaže rove s cepilnim voskom, ali pa naj se vbrizgue v rove oglje ;čev žveplec, kiteri škodljivca prav gotovo umori. Da gosenica odraste, potrebuje skoraj celi dve leti, zato pa napravi lahko v tem času precejšnjo škodo.
H kožokrilcem spada tudi grozdičjev sklenokrilec (Sesia tipuliformisj, ki je prej opisanemu zelo podoben, samo da je nekoliko manjši od njega. Na zadku ima ta škodljivec dve ozki rumeni progi. Njegova belorumena gosenica z rujavo glavo vrta od julija do spomladi v gornjih delih grozdičja in kosmulj ter se v tem rovu meseca marca v zabubi.
K sklenokrilcem spada tudi m a 1 i n j e v sklenokrilec (Sesia hylaeiformis). Ta metulj je črn, a zadnji zadkovi obročki, obrobki hrbta in vrat so rumeni. Krila so rujava in 20-25 mm široka. Na prednjih krilih ima dve steklasti marogi. od katerih je ena dolga in ozka, druga pa skoraj kvadratne oblike. Ličinka živi v malinjevem koreninem čoku.
Da se ta škodljivca zatreta, naj se napadene mladike, ki se dado spoznati na črvovini, koja pada iz rovov, blizu tal od-režejo in sežgejo.
Nadalje spada k sadnim škodljivcem tudi skupina grizlic. Poznana češpova grizlica (Hyplocampa fulvicornis) se prikazuje aprila in poklada do maja po eno jajčece na vsak češpljev cvet, tako da se najde kasneje v vsaki češplji samo ena gosenčica, katera se izleže iz jajčeca v 14 dneh. Gosenčica ima 20 nog, je bela in nekoliko rdečkasto nadahnjena. Piškavo sadje se spozna na črvovini ali pa smoli, ki visi iz njega. Ker razje gosenica sad v notranjem, zato odpade tak še nezrel sad zgodaj z drevesa, na kar gosenica na tleh ležeče sadje zapusti in se v zemlji zabubi.
Aprila in maja čepe samice, ki pokladajo jajčeca o mračnem vremenu, kakor otrple na sadnem drevju, zato naj se po pritlikavih drevesih skrbno poiščejo in zmastijo, z visoko debelnatih sadnih dreves pa otrese na tla tako, kakor se otresajo inajevi hrošči in nato pomori. Kasneje naj se pa piškavo odpadlo sadje skrbno pobere in pokrini.
H ruško v a g r i z 1 i c a (Lyda piri) živi na hruškah, češ-pljah, črešnjah in najde se celo na nešpljah in belem trnu, kamor poklada samica spomladi svoja jajčeca. Jajčeca poklada kar v kupčekih na listje in sicer po 40—60 skupaj v obliki korca ali strešnika. Osmeronoge, zsmolklo rumene ličinke, ki se drže skupaj v manjših ali večjih pajčevinastih zapredkih, so tako požrešne, da ogolijo v kratkem v njihovi bližini se nahajajoče poganjke Ličinke se zabubijo v zemlji in se preobrazijo v muho
šele spomladi. Prednji del grizličnega života je črn, ploščati zadek je pri samcu rumenordeč ali črn, a pri samici rutneno-pegast.
Najhitrejše se zatre ta škodljivec, ako se gnezda z dreves porežejo in nato zmaste ali pa sežgejo.
Od junija do avgusta meseca se zapazi po črešnjevem, hruškovem, češpljevem in mareličnem listju mnogo, golim polžem podobnih, svitlo črnih ličink, ki obližejo listje tako, da ostane le golo rebrovje in spodnja listna kožica. Oblizani listi nato porjave in usahnejo. Ličinke se zabubijo v zemlji, kjer tudi prezimijo. Početkom junija prileze iz tal svitlo črn, osam podoben mrčes ali črešnjeva grizlica (Erio-campoides limacina). Grizlica meri črez krila 10 mm in je dolga 5 mm; ko samica izleze, začne takoj pokladati jajčeca na drevesno listje.
Ličinke se dado na priprost način pomoriti in sicer zadošča, di se opraši rosno ali z vodo poškropljeno listje junija z žvepleno moko, apnom i. t. 'd. ali pa z močno zredčeno Ple-skotovo karbolinejevo raztopino. Dobro je tudi, ako se prekoplje kasneje zemlja pod drevjem in zažene potem tja kokoši, da bube požrejo.
Zapisnik
ustanovnega občnega zbora »Konjerejskega društva1' od dne 7. maja 1911, ki se je vršil ob 27s uri popoldne v prostorih »Občinskega
doma" v Kobaridu.
(Nadaljevanje).
Januarja leta 1910. se je obrnilo društvo do deželnega zbora goriškega z dobro utemeljeno prošnjo, s katero je prosilo, naj blagovoli podeliti, in sicer z ozirom na to, ker se gre za povzdigo konjereje v naših hribih ali v deželi sami in z ozirom na to, da mu je
Pod. 16. /apredek hruškove grizlice.
obljubila tudi visoka vlada primerno podporo, tudi on ustanovljejočeinu se konjerejskemu društvu podporo v znesku 1000 K.
Nekako v tem času je prejelo od c. k. okrajnega glavarstva v Tolminu na svoječasno vlogo sporočilo, s katerim se ga obvešča, da ne more ugoditi c. k. polj. ministerstvo prošnji društva t. j. da bi imenovalo v komisijo za premiranje konj društvenega zastopnika, ker bi bilo to v nasprotju z odlokom c. k. poljedelskega ministerstva od 22. dec. 1899 št. 28152.
Dostavilo pa je k temu opazko, da je že tako in tako prideljen tej komisiji c. k. okrajni živinozdravnik, ki pozna dobro krajevne razmere in je vešč jezikov, ki jih govori ljudstvo v pokrajnah, kjer se vrši premiranje konj. Na dopis od 29. julija 1909 štev. 7S0, se je obvestilo društvo o tem, da se namesti v Kobaridu namesto 3, —-4 žrebce.
Na dopis od 21. dec. 1909 št. 1381, s katerim je prosilo društvo naj se mu pošiljajo vse uradne objave tičoče se konjereje, kakor glede nakupovanja plemenskih kobil, se mu je odgovorilo, da saj se je to doslaj vselej zgodilo. Sporočilo se je obenem, da se želji glede tega namreč, da bi se kupovale plemenske kobile v vseh ko-njerejskih pokrajinah na goriškem in potem oddajale v zasebno rejo, žalibog ne more ugoditi in sicer iz raznih vzrokov. Konečno se je društvu sporočilo, da ni možno sprejeti društvenega zastopnika v komisijo za nakup plemenskih kobil, ki se oddajajo v zasebno rabo, ker ima biti sestavljena ta komisija izključno le iz zastopnikov c. k. vojske.
Februarja meseca 1910. je povabil in sicer na inicijativo „Gor. kmet. društva1', c. k. okraj, živinozdravnik g. Fr. Martelanc k posvetovanju za ustanovitev konjerejskega društva nekatere zastopnike iz tolminskega in kobariškega sodnega okraja v Tolmin. Na tem shodu se je prišlo do naslednjega zaključka :
1.	Da naj se ne ustanavlja konjerejske zadruge, ampak le ko-njerejsko društvo, in naj se to ne zove „Kobariški konj" kakor se je svoječasno nameravalo, ampak „Konjerejsko društvo" s sedežem v Tolminu in sicer zato, ker je Tolmin za to najbolj prikladen ali takorekoč nekako središče konjerejskih pokrajin. Ustanovilo naj bi se rajši društvo nego zadruga in sicer zato, kei treba, da vplača pri zadrugi vsak zadružnik ne le nek gotov delež, ampak da mora obenem tudi jamčiti, za nek gotov znesek s svojim premoženjem. V takem slučaju bi se bali pristopiti revnejši konjerejci. Če se pa ustanovi društvo, potem vplača vsak društvenik le določeno letnino in vsaka nadaljna denarna obveznost odpade, ter ostanejo le neke gotove dolžnosti, ki jih mora spolnovati.
2.	Sprejemali naj bi se v to društvo vsi konjerejci, ki bivajo v slov. delu goriške dežele.
3.	Da se omogoči pristop tudi manj premožnim, oziroma da pristopi društvu kolikor mogoče mnogo udov, naj bi znašala letnina le po 2 K.
4 Odobrijo se predložena pravila in sicer v taki obliki kakor so se predložila in naj se le tu pa tam nekoliko spopolnijo, ter vrnejo »Gor. kmet. društvu", da ukrene nadaljne korake Februarja meseca 1910. je vprašalo c. k. namestništvo, kako stoji z ustanovitvijo ko-njerejske zadruge, oziroma društvom. Na to se je odgovorilo, da je v naših hribih za to društvo zanimanje veliko, ter da je v prepustilo vso zadevo za sedaj ustanavljočemu odboru v Tolminu in da bo skrbelo obenem za to, da ostane vprašanje glede ustanovitve društva še nadalje na dnevnem redu
Februarja 1910. je poslalo c. k. poljedelsko ministerstvo tudi na društveno vlogo od 21. dec. 1909. razen že prejna vedenega še drug nekak spopolnjen odgovor in sicer v zadevi imenovanja društvenega zastopnika v komisijo za nakup in oddajo plemenskih kobil v zasebno rejo. Glasom tega dopisa pravi, da smejo biti v tej komisiji le organi za c. k. domobranstvo in da se sme pritegniti tej komisiji edino le kakšen organ pristojne politične oblasti, ki ima izplačevati odkazane premije. Nadalje pravi, da se glasom določil ne sme kupovati takih kobil za pleme in oddajo v zasebno, rabo, ki so oddaljene nad 15 km od c. k. žrebčarskih postaj in sploh pa ne takih, ki niso angleške polukrvi, orijentalske ali lipicanske pasme, ker zahteva to racijonelni nakup remontov.
Svoječasno so se predložila pravila »Konjerejskega društva v Tolminu" c. k. namestništvu v potrjenje. Visoko c. k. namestništvo je ta pravila potom c. k. okraj glavarstva v Gorici vrnilo z opazko, da jih je c. k. namestništvo glasom odloka od 10. aprila 1910 št. 591 sprejelo na znanje, in da sicer ne nasprotuje ustanovitvi „Konjerejskega društva" v Tolminu, pač pa, da priporoča naj se predložij povrnjena pravila kosneje zopet itd. Dne 27. aprila 1910 je sklicalo županstvo v Kobaridu na inicijativo osrednje žrebčarske postaje v Gradcu shod, na katerem je imel c. k. polkovnik g. Josip Ableitinger obširnejše predavanje glede povzdige konjereje v naših hribih in o korakih, ki so se ukrenili v to svrho. Tega shoda se je udeležil tudi predsednik »Gor. kmet. društva" g. Anton Jakončič. Pojasnil je takrat, na kakšnem stališču se nahaja razvoj ustanovitve »Konjerejskega društva" i. t. d.
Ker ni bilo na shodu nobenega konjerejca s tolminskega sodnega okraja, zato se je takrat ustanovitev društva odložila. Sicer pa se je takrat od strani konjerejcev kobariškega sodnega okraja zelo nasprotovalo sklepu, da bi imelo »Kcnjerejsko društvo" sedež v Tolminu. Vsled tega se je sklenilo izvoliti nov odbor broječ 5 članov, kateri naj bi nabiral ude in ko jih bo že precej, naj naznani društvu, da se skliče ustanovni shod.
Ker se je nabralo do danes 39 udov in ker je naznanila c. k. osrednja žrebčarska postaja v Gradcu, da bi prav rada priredila v prvi polovici maja poučen shod v Kobaridu, ravno zato je sklicalo »Gor. kmet. društvo" ustanovni občni zbor »Konjerejskega društva" ki se ima vršiti danes.	(Sledi še).
POROČILA.
Predlogi, tičoei se uporabe zal. 1910 določene kvote za Goriško-Gradišeansko v svrho povspeševanja živinoreje in izkoriščanja živine, sprejeti. — Kakor je sporočilo c. k. primorsko namestništvo „Gor. kmet. društvu", je sprejelo c. k. poljedesko ministrstvo glasom odloka od 14. maja 1911 štev. 20522 naslednje predloge :
a)	Da se sme uporabiti (iz v smislu zakona od 30. dec 1909 d. z. štev. 222 za pospeševanje živinoreje in izkoriščanje živine določenega fonda), na Goriško-Gradiščansko za leto 1910 pripadajoč obrok v znesku 30.576 K 33 v., za nakup bikov ple-menjakov in da se smejo razdeliti ti biki brezplačno in po znižanih cenah med razne pokrajine (občine) v rejo in
b)	da se sme uporabiti del, na leto 1911 pripadajoče kvote t. j. kvečem 19 423 K 67 v., istotako v zgoraj pod a) označene svrho, tako da bo na razpolago 50.000 K.
Nadalje se je sporočilo, da je c. k. poljedelsko miuisterstvo pod a) navedeni znesek goriškemu deželnemu odboru že izplačalo, a da izplača pod b) navedeno podporo 19.423 K 67 v. šele potem, ko se mu predloži dokaze o uporabi pod a) označene podpore in obenem predlog, v kako svrho naj se uporabi ostanek kvote fonda iz 1. 1911.
Končno pravi, da je dovolilo c. k. poljedelsko miuisterstvo znesek 2000 K, kateri se ima uporabiti za zdravljenje živine, bolne na spolovilnem kužnem katarju.
Na novo priglašeni udje ^Goriškemu kmet. društvu".
1.	Markič Štefan — Podravno-Ajba 214 — Ročinj.
2.	Kavčič Štefan — Dornberg 36.
3.	Cotič Andrej — Draga-Dorn-berg h. št. 119.
4.	Terčič Kari — Števerjan 173.
5.	Ušaj Josip — Ravne 17 —-Crniče.
6.	Leban Ivan — Črniče h. št. 2.
7.	Drašček Josip — Solkan 263.
8.	Peric Ignac — Gradiškuta 106 — Renče.
9.	Šček Josip — Gorica Via Prollo 5.