i'W'i' if; 50 LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (NO.) 42. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. MARCA SATURDAY, MARCH 1, 1941 LETNIK (VOL.) L. Strah Rusije pred Nemčijo skuša za se izrabiti Angleški zun. minister Eden dal poklicati angleškega poslanika v Moskvi k sebi v Turčijo. — Bolgarija še ni zasedena baje zaradi nesporazuma med Nemčijo in Rusijo. ^fija, Bolgarija. — Števil- j ,Ueibanja se slišijo o tem. ai Nemčija še zdaj ni za- clai Eolgari'ie' ima ven' g ' kakor se more sklepati, < ta vse pripravljeno za ft v °rak ' Rumunija je ton aSiana Z n-'eno armado,pon- jj So postavljeni ob bregu i sk?UlVe čakaj° le' da bodo i °Pljeni in sestavljeni v mo- ; jj 2a transport vojaštva, v , sami pa mrgoli nem- < " častnikov in mož, obleče- < pi-avijo nekateri kro- ' za tem obotavljanjem. „. *lk> in Nemčijo baje še"' ^ P^iilo do jasnega sporazu-JgP 11 aJ segajo nemške 1 ,.vice> in, kje se naj začno J|. e- Kakor trdijo ti viri, Ru-nasprotna temu, da se zaplete v vojno na , ^ '8*®tti,ne zaupa pa Nemcem, j, se ne utegnili preveč peniti, ako dobe vso Bolhe 1Jo sv°.i° oblast, in bi 2ače]i ogrožati ruskih inte- s°v pri Dardanelah ali pa v ^iji. je^°Žnost o tem strahu Rusi-Pi'ed Nemčijo je sicer le do-jo eVan^e' vendar se zdi, da u ^nglija resno jemlje v po-SVqV- ter, da jo misli obrniti v ^ J Prid. Kakor znano, je le b, a»igleški zun. minister Qjen na obisku v Turčiji. Je^^ cil1 njegovega dbiska f dvoma ta, da pridobi k^ijo nazaj v angleški ta-8or>' V kolikor bo Turčiji to mo-ne da bi kršila svojih jjj^h obveznosti. Drugi cilj, j, Je morebiti še bolj važen. Iti da se Previdno približa ,loSlJi in ugotovi, ali bi konč-tjv mogel privabiti te k ak-Rli•ernu prijateljstvu do An-str!G- Ako je Nemčija res tak za Rusijo, tako utegne. ]0 6n sklepati, bi bilo povsem j0 da utrdi svojo poziciji 2ve^o z Anglijo, s ^ a jma Anglija v resnici ne-: j-^črt glede Rusije, se skle-cet,lz teea, ker je dal Eden v Poklicati v Turčijo an-S. p ga Poslanika v Moskvi, ! bo pr'?Psa- Verjetno je, da se ^ riPps vrnilt v Moskvo s ka-! sov- konkretnim predlogom i ^ vladi> ki utegne biti !■ , J Vabljivo sestavljen, da lH- /'na Rusija resno vzeti v tlX'S Sk I: b0 ,'!ajn° negotovo je, kaj se I Sl^ ' antalo med velesilami tučli8 ^olgaiije; enako pa je neverjetno, da bi se mo-veij^emška okupacija končno-' O* prePrečiti, dasi se bo <*fsk §e odla&ala- Clani bo1" [ 6 ,vIade so imeli v sredo r izredno sejo, na kateri IZGREDI NA HOLANDSKEM V spopadu s policijo bilo ubitih šest oseb. Amsterdam, Nizozemskaj— Kakor se je zadnjo sredo uradno objavilo, so v tukajšnjem mestu izbruhnili nemiri, med katerimi je v spopadih s policijo bilo ubitih šest civilistov. Veliko število oseb, ki so sodelovale v nemirih, pravi poročilo, je bilo pa aretiranih. Kot posledica teh izbruhov, katere Nemci deloma pripisujejo judovskim agitatorjem, je bila nad vso severno Nizozemsko upostavljena nemška voja-.fuministracija. POSLANIKU GROZE S TOŽ-BO Berlin, Nemčija. — Tukajšnja časopisna agencija poroča iz Sofije, Bolgarije, da se je proti tamkajšnjemu ameriškemu poslaniku Earleju vložila tožba zaradi osebnega napada. Kakor je bilo že poro-čano, se je ta poslanik vpletel v nekem nočnem lokalu v spopad z nemškimi častniki, pri čemer je enemu vrgel steklenico v glavo. — Oblasti v Wash-ingtonu pa trdijo, da se ta tožba ne more vložiti, kajti kot poslanik ne sme biti Earle niti aretiran, niti postavljen pred sodišče. -o- NAVAL ZA PLAČILO DOHODN. DAVKA Chicago, 111. — Federalni davčni urad je v sredo objavil, da se bo poslovanje v uradu vršile med 10. in 14. marcem od 8:30 zjutraj do 9:30 zvečer, da se zadosti poznim plačevalcem. Že zdaj je naval dokajšen, a v zadnjih dnevih se pričakuje še večji. Naval je posledica tega, ker je letos dosti več davkoplačevalcev, kakor pa prejšnja leta, ko je svota, prosta davkov, znižana za samce od $1000 na $800, za oženjene pa od $2,-500 na $2000. Zadnji dan za plačilo teh davkov bo 15. marca in tisti dan bo urad odprt samo do 7 :30 zvečer. Oboroževalno delo prizadeto vsled stavk Delavstvo piketira tovarne treh jeklarskih družb. — Pri Mc-Cormicku v Chicagi zagrozilo s stavko. — Podoben korak se pripravlja pri Fordu v Detroitu. KRIZEMSVETA — Šanghaj, Kitajska. — Japonska časopisna agencija je v četrtek poročala iz Tokio, da je tamkajšnja vlada ukazala japonskim državljanom,naj se nemudoma izselijo iz Francoske lndo-Kine, da bo imela tamkaj Japonska v vsakem slučaju prosto roko za nastop. — Rim, Italija. — To novi pogodbi, ki ste jo v sredo sklenili Nemčija in Italija, boste obe državi v času, dokler traja vojna, tvorili glede vojaških zalog nekako enoto. Voj-ri materijal, ki ga boste pošiljali druga drugi, ne bo podvržen določbam v trgovinskih paktih. — Berlin, Nemčija. — Tukaj se povdarja, da je že v teku napovedana poostritev vojne na morju. Kakor se poroča, je bilo te dni potopljenih od nemških podmornikov število angleških ladij, po večini tovornih. — Montreal, Que.—V nekaterih tukajšnjih tovarnah so prišli na sled poizkusom sabotaže. Našli so namreč, da je bilo v njih 79 gasilskih aparatov, ki so bili napolnjeni z ga-solinom, namesto z gasilno tekočino. iz Jugoslavije Mladi kleparski pomočnik iz Štrigove, se bo, zaradi dejanja, ki ga je izvršil v ljubosumnosti, moral do smrti pokoriti v ječi. — Nevaren požar v Bohinjski Beli. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. so tekli zato, ker so bili pozni. N,eka ženska pa se Je nasprotno izjavila, da je ubiti podoben roparju, ki je njej ugrabil ročno torbico pred dvema tednoma. Nemci nadzorovani od nazijskih vohunov je brez dvoma bila okupacija glavnk točka razprav. Kakor kaže, je tudi Anglija sama obupala, da bi mogla tukaj še kaj doseči, in je naročila svojim državljanom v sredo, naj tisti, ki nimajo nikakih nujnih opravkov, zapuste dežele še tisti dan. Bolgarske čete pa so na novo postavile okrog Sofije" se več protizračnih topov, očividno pričakujoč britanskih zračnih napadov, ko se bo zasedba izvršila. Chicago, 111. — Eden poročevalcev tukajšnjega lista Daily Tribune, ki se je pravkar vrnil iz Nemčije, opisuje v svojem listu razmere, kakor-šne "vladajo točasno v nazijski državi. Poseben članek je posvetil vohunstvu, ki ga izvajajo nazijski agenti nad domačim nemškim prebivalstvom in enako tudi nad tujezemci. Kakor pravi poročevalec, živi vsak Nemec pod sumnjo, da je stalno opazovan, in v tem, pravi, se po večini tudi ne moti. Naziji imajo tako razvit svoj špijonski sistem, da dosežejo z njim vsakega posameznika. V vsaki večji stanovanjski hiši je nastavljen posebni nazijski opazovalec, ki ima svoje oči na vsakem stanovalcu. Kadar hodi od stanovanja do stanovanja v svrho kakih kolekt, pri vsaki družini poizveduje glede sosednje družine. Tistim Nemcem, ki so znani, da se za nazijsko stranko ne ogrevajo preveč, je pa cela hiša od časa do časa preiskana. Na podoben način je v vsaki delavnici in v vsakem uradu nastavljen kak špijon, ki posluša, kaj uslužbenci med seboj govore. Ta špijonaža nima (toliko namena, da bi napravila konec kakim morebitnim neredom ali nemirom, kajti o kaki nemirih niti sledu ni; vohuni pazijo predvsem na to, da se v kali prepreči že vsaka možnost kakih Izbruhov. Sploh pa, vsaj začasno, ni pričakovati, da bi v Nemčiji kaj izbruhnilo. Te nevarnosti bi tudi brez špijonov točasno ne bilo. Vojna je namreč ze-dinila celo deželo za Hitlerjem, da zdaj drže z njim celo tisti, ki so bili prej proti na-zijstvu. Nemci se namreč zavedajo, da bi pomenil poraz za deželo večjo katastrofo, kakor pa je nazijska samovlada. Spori v velikih industrijskih podjetjih so te dni izbruhnili v številnih krajih širom dežele. Skoraj v vsakem slučaju imajo prizadeta podjetja vladne pogodbe za obrambna dela, in bo torej od teh sporov oboroževanje znatno trpelo. Med inajbolj prizadetimi podjetji je tovarna Bethlehem jeklarske družbe v Lackawanna, N. Y., kjer je CIO unija proglasila stavko 14,000 uslužbencev. Pojavili so se tamkaj tudi nemiri, da je vodstvo tovai'ne naprosilo gover-nerja za vojaško zaščito. Podoben položaj vlada v tovarnah Inland in Youngstown jeklarn v Indiana Harbor ter v Carnegie-Illinois v Gary, Ind. Pri vseh treh podjetjih je unija postavila pikete. ki zabr? njujejo neunijskim delavcem dostop v tovarne. Groze pa izbruhniti še nadaljnje stavke. Tako so z njo zagrozili delavci v McCormick tovarni v Chicagi, in tudi v Fordovi tovarni v Detroitu se pripravljajo na enak korak. -o- VLAK SE USTAVIL, DA REŠI ŽIVLJENJE Evanston, 111. — Neki "streamline" brzovlak, last North Western družbe, je zadnjo sredo napravil tukaj 22 minut dolgi postanek, ki ni na voznem redu, tla je pomagal rešiti življenje neke Mrs. Dore Cohen. 2ensko, ki je stara 57 let, je zadel resen srčni napad, ko je vlak zapustil Chicago. Postanek se je napravil, da so lahko prišli na vlak evanston-ski ognjegasci z aparatom za dovajanje kisleca. Ko je prišla ženska k zavesti, je vlak nadaljeval vožnjo in ognjegasci so se vozili z žensko še do Racine, Wis., dočim so v j Milwaukee za vsak slučaj po-Istavili na vlak nove tanke s kislecem. Kakor se trdi, je sodelovanje med železničarji in ognjegasci bržkone rešilo ženski življenje. Mrs. Cohen je bila namenjena v Mayo kliniko, v,Rochester, Minn. -o- NAZIJSKI LIST UDARIL PO AMERIKI Berlin, Nemčija. — Neki ist, ki je glasilo nemških oboroženih sil, je v vodilnem članku zadnjo sredo povdarjal, da je trozveza Nemčije, Italije in Japonske vsak čas pripravljena, da odbije napad vsakršnega vmešavanja od strani Amerike. Te tri države, je dejal, se bijejo v tej vojni za življenje in smrt in ameriški politi ki jih ovirajo pri tem z denarjem in municijo. Toliko hvaljena ameriška demokracija, pravi list, bo najbrž zdaj prišla pod osebno vlado Roosevel-ta, da bo lahko v bodoče z oboženimi silami podpirala Anglijo. Ljubosumje ga je privedlo v ječo Ljubljana, koncem dec. 1940. _ V Soboti je bila nedavno pred okrožnim sodiščem razprava proti 2(5 letnemu kleparskemu pomočniku Karlu Makovcu iz Strigove, ki je letos v poletju na okruten način usmrtil svoje dekle Mimiko Reporo in brata svojega tekmeca Viktorja Razberger-ja. Z Mimiko je imel ljubav-no razmerje, ki pa se je precej ohladilo, ko je ta začela hoditi z Viljemom Razberger-jem. V Makovcu se je zbudila velika ljubosumnost in hotel je po vsej sili imeti dekle zase. Vedlio je govoril, da bo njegova ali pa nikogar. Dekle mu je zatrjevalo, da je samo njegova, vendar pa je ljubosumni fant doznal, da si z Viljemom 5i\ s« tudi sestajata. ,k;V-dar pride ta od vojakov domov. Po nekem takem sestan ku ju je Makovec. pričakoval na samotni poti, da se maščuje nad nezvestim dekletom. Usodno naključje pa je hotelo, da se je tekmec Viljem Razberger preje poslovil. Mimiko pa je spi-emil na pot njegov brat Viktor. Makovec je skrit v pšenici poslušal kaj bosta govorila, nato pa je stopil proti njima. Napadel je Mimiko in jo ranil v roko, Viktor ji je hotel pomagati in med obema se je vnela borba, v kateri je Makovec zadal nesrečni žrtvi 7 vbodov z nožem. Mimika je preplašena zbežala, Makovec pa je pohitel za njo in jo vabil, naj se ustavi, ker ji ne bo storil nič žalega. Z besedami "Mimika, daj mi pusiko!" jo je pripravil do tega, da se je ustavila in ga prosila, naj je ne ubije. Makovec jo je objel in poljubil, nato pa jo je v navalu bes-nosti začel obdelovati z nožem. Zadal ji je 13 ran, da je bila na mestu mrtva, kakor par minut prej Viktor. Sobo- ( ško okrožno sodišče je obsodilo Makovca, ki ga je zagovarjal ex off o odvetnik Franc Bajlec, na smrt na vešalih. Makovec se je po branilcu pritožil proti prehudi kazni in apelacij-a je ugodila pritožbi ter spremenila smrtno kazen v dosmrtno ječo. Izvršitve smrtne kazni torej v Soboti ne bo in Makovec se bo do smrti pokoril v ječi. hlev, skedenj, vsa krma za živino, vse žito, mnogo orodja, stroji, veliko desk in en Velik prešič. Ogenj je nastal po ne-sr-eči. V sobi, kjer so vojaki ležali in kurili peč, se je pri peči v steni vnel leseni tram v zidu, ki je povzročil ogenj. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker je voda zmrzovaia. Škoda je zelo velika in samo delno krita z zavarovalnino. "Zgledna" služkinja Odvetnik Ivo Winterhalter v Marenbergu je nedavno nekega dne pogledal v svojo ročno blagajno in presenečen opazil, da se je kup tisočakov vidno znižal. V blagajni je namreč imel 25.000 dinarjev, ko pa je preštel, je videl, da mu manjka skoro pet tisočakov. Sum je padel na njegovo ličkih- fU'i'ij/>.... .ki, j•v-.ttfi- Y.'\* slišan ju priznala, da je počasi izmikala denar in z njim podpirala svojega — fanta, kateremu je nakupila za Miklavža lepa. darila. Fantu je pa lagala, da so to njeni prihranki, katere je prinesla iz Dalmacije, kjer je bila zadnje poletje v službi. Smrtna kosa Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je umrla Josipina Bezjak, rojena Munda, vdova po nadučite-lju stara 77 let. — V Mariboru je umrl Andrej Pfeifer, zasebnik star 82 let. — V celjski bolnici je umrla Terezija Kajtna, iz Planine pri Sevnici. --o- Rebra si je polomil Ko je padel po stopnicah si je polomil rebra na desni strani 46 letni poštni služitelj Franc Voga s Hriba sv. Jožefa v Celju. Ogenj v Bohinjski Beli V četrtek 19. decembra lanskega leta je ob pol treh pogorel posestnik Anton Kelbl vulgo Bijol na Boh. Beli v spodnji vasi. Da niso pri sosedovih, ki so ponočAdali, ognja takoj opazili, bi bila zgorela vsa družina in nekaj vojakov, ki so spali v podstrešni sobi,in vsa spodnja vas, kjer so hiše ozko skupaj. Z veliko težavo so rešili iz goreče hiše otroke in vojake. Pogorela je hiša, "JE HODIL — ZDAJ PA NE VEČ . . Tako je povedal slovenskemu misijonarju rojak, ko ga je vprašal o sosedu, če hodi kaj v cerkev. — "Zakaj pa ne hodi?" — "O, bere samo tisti lawndalski list, ki piše čez vero in duhovnike, on pa to vse veruje." — Ta le odgovor je zelo poučen. Zakaj ne hodi sosed več v cerkev? Protiverski list čita, ta ga je pa prepričal, da je v cerkev hoditi neumno. Zdaj to veruje. Kje so bili katoliški agitatorji, da ga niso pridobili za katoliški časopis? Odgovor: nasprotnik je delal — mi smo spali. Ali naj katoličani spimo še naprej tako? Če imamo kaj zavednosti ne bomo, ampak bomo s podvojeno silo agitirali za svoje katoliške liste, da popravijo škodo, ki so jo napravili med našimi rojaki protikatoliški listi! Pridobivajmo nove naročnike katoliškemu dnevniku! / AMERIKANSKI SLOVENEC i PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! j) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V } CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ) (Official Organ of four Slovenian Organizations) ( Anglija znova snubi Rusijo - Številne stavko po deželi EKSPLOZIJA V JUGOSLO- i VANSKEM PRISTANIŠČU \ Split, Jugoslavija. — Tovor- v ni parnik Xenia se je zadnji torek potopil malo potem, ko je prispel v jugoslovansko pristanišče Stobrece. Slučaj je dokaj zagoneten. Potopitev je bila posledica eksplozije in neka domneva se glasi, da je posadka sama razstrelila ladjo, . in sicer zato, ker se je upirala- , poti v Albanijo, kamor je bil J parnik namenjen. MED RUSIJO IN RUMUNIJO , SE SKLENIL PAKT s Moskva, Rusija.—Prvi znak ( zbližanja med Rusijo in Ru- | munijo, odkar je Rusija za- kt sedla Besarabijo, se je poka- c zal zadnjo sredo, ko se je med f obema državama sklenila ^ medsebojna trgovska pogod ba. Po pogodbi se od Rumuni- ( je pričakuje, da bo dobavlja- , la Rusi j i prvovrstni gasolin, mineralno olje in industrijske j produkte, v zameno pa bo do- j bila bombaž in druge surovi- r ne. j --o--x POLICIST USTRELIL , FANTA Chicago, 111. — Policijska j patrulja v avtomobilu je zad- j njo sredo zvečer zaslišala krik , neke ženske, ko je prispela j na križišče Central' Park ave. j in Roscoe st. Istočasno pa je . videla teči po cesti tri mlade , fante. S sumnjo, da so utegnili biti to napadalci, zaradi ka- ^ terih je ženska zakričala, jim ^ je eden policistov ukazal, naj ^ se ustavijo, in, ker se niso od- | zvali, je streljal za njimi. . Krogla je enega od njih, nam- , reč 20 letnega Alex. Kendzior-ja, 3053 N. Christiana ave., i smrtno zadela. Podvzela se je ■ preiskava, da se ugotovi, al'■' To, da se je Italija utaknila v vojno, je bilo Hitlerju več V škodo, kakor v korist. Grki so Italiji zadali hud poraz v Albaniji in Angličani so jih domalega že izgnali iz Afrike. Za Italijo jc to hud udarec. Anglija je imela račun, da zavaruje obale Afrike in s tem vzdrži morsko pot skozi Suez -in Sredozemlje. Obenem zapre Jadran in Črno morje, Italijo samo pa bi držala z mornarico in letalstvom, v šahu. Grčija s Solunom pa bi ji nudila operacijsko točko od juga proti Nemčiji. Nemci so se tega bali in so vrtali vse skozi od zadnjega poletja. Podjarmili so politično Madžare, zadnje mesece Rumune, zdaj Bulgarc in deloma Jugoslavijo. Turčijo pa je Stalin zastrašil in tako je grški palček ostal osamljen na jugu Balkana. Zdaj bodo izvajali pritisk na Grke, da je nespametno misliti na nadaljevanje borbe in tako bo nebogljeni Benito Mussolini, ki je baje šel na Grško brez Hitlerjevega dovoljenja rešen. Hitler si bo hrbet zavaroval, zavaroval si ga je pa s pomočjo Stalina. Hitlerju je bilo to nujno potrebno. Mogoče; bi si Hitler z orožjem priboril to zavarovanje za svojim hrbtom, dvomljivo pa je, če bi udaril, če bi bili Turki vstrajali, da bi posegli v boj, če bi Hitler napadel Grke. Teren na Balkanu je za vojevanje neprikladen še najmanj par tednov in kak iznenaden napad bi ne bil mogoč pri vsem spretnem orožju. Med temv pa žulijo Hitlerja drugi žulji. Namreč, če hoče udariti na občutljive točke angleškega imperija, mora udariti na Gibraltar, to je pa nevaren načrt, dokler si na Balkanu ne zavaruje svojega hrbta. Drugi žulj, ki žuli Hitlerja je Francija. Maršal Petain namreč igra nadvse važno ulogo. Upira se, da bi Francija dobila pronazijsko vlado, ki naj bi bila Hitlerjeva lutka. Umaknil je svojo mornarico, svoje letalstvo in generala Weyganda poslal v Afriko, kjer uri številno armado za vsak slučaj. Če nastopi s silo in zasede ostalo tretjino neokupirane Francije, se bo francoska sila v Franciji postavila po robu./ Tega si Hitler ne želi nakopati na glavo, dokler ima pred seboj močno Anglijo. Zato dela podtalno in polagoma, da bi Francoze preblufal in zvabil, kamor želi. Ko se mu to posreči, potem bo čel preko Španije na Gibraltar. To bi pa rad dosegel pred spomladjo, še preje, nego bo udaril na angleško otočje. Hitler bi si rad zavaroval hrbet, desno in levo, tako, da bo brez vsake skrbi zrl samo na Anglijo. Na Balkanu sč mu je deloma posrečilo, če se mu kaj še ne spopakedra pozneje. Kako mu bo v Franciji in Španiji se pokaže kmalu. Hitlerju se pa mudi še iz drugih razlogov. Vsak dan, čim bolj se vojna zavlačuje, je Anglija močnejša, za to pa Amerika, katere se Hitler najbolj boji vslecl naglega oboroževanja in večje in večje proizvodnje vojnega orožja. Se dragi razlogi so. narodi, katerih dežele je zasedel postajajo nosadovoljni. Pomanjkanje, lakota iu druge težave, tirajo te narode k obupnim dejanjim. Prej ali slej bodo začeli nastajati nemiri in Hitler bo na žerjavici. Zu- Milwaukee, Wis. Čas kaj hitro poteka in z vsakim dnem smo bližje praznovanju zlatega jubileja ali) 50 letnice Amerikanskega Slovenca. Kakor vidimo v dopisih se pripravljajo tudi druge naselbine, da se udeleže te izredne slovesnosti 50 letnice iz-lajanja slovenskega časopisa, ki se bo vršila v Chicagu. Tudi g. urednik sam mi je sporočil, da se je že več naselbin oglasilo da pridejo. — Kaj pravite, ali bi bilo mogoče v Milwaukee in West Allisu spraviti skupaj toliko ljudi za na to slavnost, da bi jih bilo za er bus? Če bi nas bilo toliko, bi ne stalo veliko. Kateri imajo pa svoje kare in nočejo z bu-som, pa naj svoje kare na preže jo. Priporočala pa bi se, da se oglasite pri meni, za tikete. Uredništvo mi je namreč poslalo tikete za jubilejno slavnost, ki se dobijo pri meni na mojem naslovu na 1030 So.J llth Street do 8. marca, potem jih moram vrniti, ker se bo o tem dnem prodajanje istih zaključilo. Torej vsak se naj po-žuri za tiket dokler je čas. Ti-ke'ti stanejo $1.00 za osebo za udeležbo na 'banketu. Torej prosim, kateri ste odločeni da poj dete in vas veseli, pridite po tikete. Nekatere bom sama obiskala, ko bom prišla po naročnino, vseh pa ne bom mogla, da se pogovorimo. Kateri pa imate naročnino že plačano, pa bi želeli iti na omenje ni banket, se pa oglasite pri meni. Če se jih res zadostno število oglasi, da jih bo dovolj za bus, bo bus čakal pri cerkvi sv. Janeza Evangelista na So. 9th Street. Priglasite se do zgoraj omenjenega časa, da se potem laglje vse potrebno uredi. Morda bo do tedaj že Bog dal boljše vreme in ne bo tako mrzlo, saj se že bliža pomlad in slavnost se vrši šele 30. marca. Torej drag; rojaki, priglasite na zgoraj omenjenem naslovu pri meni. Mr. John Čertalič se nahaja v Mordel okrajni bolnišnici ,skoro že ,dve leti. Njegovo zdravstveno stanje se kar noče la bolje obrniti. Ker trpi luide i.)ole»čine, mu prijatelji žele, da '-)i se mu skoraj obrnilo na bolje. Dobro bi bilo, če bi ga ijegovi prijatelji o priliki tudi obiskali v bolnišnici, gotovo nu bo to po volji. Mrs. Fsmy Gnader jc preje- la iz starega kraja žalostno vest, da ji je tam umrla njena prijateljica Frances Tamše, Vrabič vas Gornje Šmartno ob Paki na Štajerskem. Pokojna je bila tukaj v Milwaukee precej poznana, saj je bila mati pokojnega Franka Tamšeta ter je pred nekaj leti odšla s svojim soprogom v staro domovino. Sedaj sta že oba v večnosti in uživata svoje plačilo. Ona je bila dolbra žena in je več reči napravila za cerkev sv. Janeza Evangelista in te stvari se še sedaj vidijo. Tukaj zapušča snaho Mrs. Mary Tamše in vnukinjo Fany, ki je omožena. — Bodi ji lahka domača gruda, sorodnikom pa sožalje. R. D. Washington, D. C. Spoštovani gospod urednik:— Pošiljam Vam klišej za mojo sliko in čestitke k 50-letni-ci obstanka "Amerikanskega Slovenca." Jaz se Vam najlepše zahvaljujem za Vaše prisrčno povabilo, da prisostvujem temu pomembnemu jubileju, ki more razveseliti vsakega narodnjaka, da je naš list, daleč od stare grude, uspel, da se obdrži toliko dobo let in da je ljubljenec našega naroda v Zedi-njenih državah Ameriških. Moje čestitke, ki jih pošiljam veljajo v prvi vrsti Vam gospod urednik, ki ste z Vašim trudom in delom pripomogli, da je list doživel zlati jubilej. Skušal bom, ako prilike to le dopuste, da prisostvujem tej pomenljivi slavnosti, ako pa mi to ne bo mogoče, odredil bom svojega zastopnika, da v mojem imenu, izreče na javnem sestanku priznanje in za-hvalnost Domovine vsem onim, ki so pripomogli ugledu in važnosti "Amerikanskega Slovenca." Sprejmite spoštovani gospod urednik, moje iskrene in prisrčne pozdrave! Konstantin Fotič, Kraljevski poslanik. Dogodki med Slovenci po Ameriki ŽALOSTNA VEST IZ LA SALLE La Salle, IU. Bratje Gregorich so prejeli pre žalostno vest iz stare domovine, i-z rodne vinske zemlje Dolenjske, da je tam v vasi Sela, št. 4, i'ara Bela cerkev, ugasnilo življenje njih pre-ljubljene matere v častitljivi Starosti 93 let. Pokopana je bila na domače pokopališče v Beli cerkvi, kjer je tudi očetov grob, kateri je umrl v starosti 75 let. Tukaj v Ameriki zapuščata tri sinove in sicer Franka, Louisa in Josepha Gregoricha, ki so vsi naročniki tega lista. V §tarem kraju pa sina Ignaca. Imela sta tudi tri hčere, katerih ena je umrla leta 1939 v domači vasi Sela, dve pa še živita tu v Ameriki in sicer v Waukeganu, 111. — Zgoraj omenjeni trije bra t je Gregorich i tukaj v La Sallc, so vsi v "biznesu." — Naj njih oče in mati počivajo v božjem miru! Zast. "LLYING X RODEO" V CHI- CAŠKEM KOLIZEJUMU Chicago, 111. Ameriška javnost se zadnja leta zopet zelo zanima Rodeo igre, ki postajajo od leta do leta bolj in bolj zanimive in privlačne. Te igre kažejo človeško drznost, ko hrabri in pogumni "Cowboyi" iz Montane in Wyominga in -drugih zapad-nih držav "divjega zapada" love divje konje, divje junce in bike in jih s prostimi rokami vržejo in zvežejo. Te vrsto "Rodeo" igre in predstave najbolj drznega značaja se bodo proizvajale v Chicagi v Chicaškem kolizeje-mu, to je na 15. cesti in Wa-kash Avenuq, in sicer od 28. marca do 12. aprila 1941. V teh igrah bodo sodelovali drzoviti "Cowboyi" iz obeh Dakot, Texasa, Wyominga, Colorado, Kansasa, Montaže in iz New Mexice. Predstave je priredil in jih bo vodil znani polkovnik A. L. Gatewood iz Roundup, Montana, ki pozna osebno vse Rodeo čampi-jone. Ljudje mislijo, da proizvajati Rodeo predstave je velika nevarnost. Polkovnik Gate-wood pravi,, da to ni niti toliko nevarno, kakor pa iti čez ulico na križišču Madison in Srate ulice v Chicagi. Le tu pa tam se kdo poškoduje, a to v mali meri, če pri meri a-mo k drugim takim dogodkom kjerkoli. Tudi jahanje divjih konj "bronkos" ni za vešče cow-boye nobena nevarnost, kakor le v izrednih slučajih. V Rodeo igrah je skoro stalno zaposlenih kakih 5500 cowbo-jev, ki neprestano potujejo po deželi in kažejo v predstavah Rev. P. Benigen Snoj odide v toplice Lemont, 111. — Rev. p. Benigen Snoj, OFM. se poda prihodnji teden v svrho zdravljenja v znamenite toplice "The Ball Clinic" Excelsior, Mo. -Blagemu gospodu želimo, da si zdravje pokrepča in se čimprej zdrav zopet vrne nas! Poroka Cleveland, O. — V sobot« 22. februarja sta se v cerkv! sv. Kristine poročila Mr. Joh" MandeL, Jr., iz Waterloo Rd" sin Mr. Johna in pokoja Louise Mandel in M'ss LiHi3" ^aitz iz-Ivan Ave. Poroka j® bila s sv. mašo. — Prijatelj1 častita j o! Športni rekord slovenskeg* dijaka ga g. župnika Mrs. Anna Russ. Na zadnje je cerkveni pevski zbor zapel "Vigred se povrne, vse se oživi. . ." Naj vam tudi sporočim, da sem imela obiskovalce. Moji sorodniki so prišli sem na obisk iz West Allis, Wis. in sicer sta prišla Mr. in Mrs. Frank Sherjak. Pri nas sta ostala tri d.ni. Zelo sem bila vesela, ker sem zopet videla po 32. letih svojo sorodnico Annie Sherjak. Njeno dekliško ime je bilo Derganc, rojena v Soudan, Minn., zrastla je pa v Aurora, Minn. Zadnjič sem jo videla leta 1909. — Prav lepo smo se imeli tukaj, zlasti je kratkočasen Mr. Sherjak, ki zna tako lepo hu-moristično pripovedovati. On je rojen v Škofeljci pri Ljub ljani. Sedaj se pa vozita s svojo "lizi" po raznih državah in vidita marsikatere lepe kraje. — Tukaj imamo veliko dežja letošnjo zimo. Naj le bo, saj ' bo kmalu preljuba pomlad. — svoje znanje in'umetnost, kako se lovi divje konje, clivje junce, bike, itd. Ti jahači so plačani za svoj posel do $2100.00' letno. Zraven so deležni še raznih nagrad. Najvišje nagrade so razpisane za te drzovite jahače v Madison Square Garden, kjer je določenih $60,000.00 za nagrade tekmovalcem. V Chicagi je lani v treh dneh, ko so se Rodeo predstave vršile tri dni obiskalo predstave do 242,000 ljudi. Pazite na nadaljne naznanila o teh predstavah. OB OBLETNICI C. G. REV. FR. TURKA IN DRUGO IZ ZLATE CALIFOR-NIJE San Francisco, Calif. Cenjeni čitatelji Arner. Slovenca. Danes (15. febr.) ko pišem te vrstice je poteklo ravno dve leti, kar smo spremljali k zadnjemu počivališču našega častitega pokojnega župnika Rev. Fathra Frances Tur ka na Iloly Cross pokopališče Dne 16. februarja se je v ta spomin darovala sv. maša za njih blago dušo, katero so darovali č. g.' Rev. Vodušek in po sv. maši zapeli "Libera, prav kakor ob pogrebu. Vsak Slovenec je v duhu gledal svojega bivšega dobrega pastirja in daroval molitve za rfjih dušo. Iz dalnjega mesta Watson-villc je prišla sestra pokojne- sti so v svojih športnih nof cah objavili, da je med dij*' ki iMinoiške univerze v Ca"1' paignu, pri igri "hockey" ^ segel rekord slovenski dij"* Norbert Sterle, sin slovensKe' ga rudarja Sterleta iz Evelet"; Minn., ko je prido'bil v sezo' 53 točk in s tern nadkri športnega učitelja, ki je # doslej rekord s 47 tockanu 4 Pozdrav čitateljem, listu pa obilo uspeha v letošnji jubilejni kampanji zlatega jubileja! Naročnica -O- ANEKDOTA Ko se je boril španski kralj Alfonz VIII. iz Kastilije z Mavri pri Ore ji, je bila njegova žena, hčerka angleškega kralja Henrika, II. v Toledu. Naenkrat je odšla 50.000 mož broječa vojska Mavrov pod Ali-ben Isom proti Toledu in ga prisilila naj odpre mestna vrata. Kraljica Eleonora je poslala poveljniku Mavrov pisnio, v katerem mu jc sporočila, da ža tako pogumnega moža ni lepo, da se je prišel borit s slabotno žensko. Hrabri Mavri naj gredo rajši preči Orejo, kjer jc njen mož, ki jih bo sprejel kot se spodobi. Ali-ben, Isa kraljici pisma ni zameril, temveč se je ponašal kot galanten sovražnik. Kraljičine odposlance je poslal nazaj in ji sporočil, naj mu bo toliko naklonjena in milostna in naj se pokaže na mestnih zidovih, da jo bodo lahko Mavri pozdravili, četudi le samo od daleč. Eleonora je ustregla tej želji. V vsem veli-častju se je podala v spremstvu dvornih dam na mestno obzidje. Mavri so jo s poveljnikom na čelu spoštljivo pozdravili in ji izkazali čast, ki ji gre kot kraljici, nato pa so odšli. Slovenski drjhovnik imenoV" za kaplana ameriške legij' Chicago, 111. — Iz Ale<*f 111. poročajo, da je slov,eiis! duhovnik Rev. Michael Žele1 nikar, vojni veteran, pred kratkim imenovan kaplana Fallerans post An^1 ican Legion v Aledo, 111. W M. Železnikar, ki je služi' ameriški armadi zadnjo tovno vojno in je zlasti i11 chikaškimi Slovenci dobro P* znan, je pel svojo novo tflr! lansko leto v Barbertonu, — Prijatelji mu častitajo novi izvolitvi! Rojenice Cleveland, O. — K dm*1' Mr. in Mrs. Jerry Bohinc, je solastnik firme NorWoP Appliance & Furniture Co-i; prišle vasovat prijazne vile ^ jenice in jim podarile ^ hčerko. Dekliško ime sr^ matere je bilo Genevieve J lich in je hčerka Mr. in $ John Zulich iz Neff Road-Prijatelji izražajo častitke- Poroka v Pueblo Pueblo, Colo. _ V slo* ski cerkvi\Marije Pomagaj si pred kratkim obljubila smrtno zvestobo Mr. J°s. Sadar, član slovenske ŽUPH Kraljice sv. Rožnega Veitf* Denverja, Colo, in Miss 2 Mea Yamnik, hči tukaF slovenske družine Mr. in John Yamnik. — Obilo ^ in božjega blagoslova jim3 le" prijatelji v novem stari*' Predstavite vašim Pr'lK l,jem "Amer. Slovenca" >rt ga priporočite, da «e tiaflJ roče! * --------^ DRZEN CIN TARZANA "Tj^MA^ (Metropolitan Newspaper Service) "Pokliči slone k nain!" jc. zopet velel poveljnik roparjev, držeč samokres Tarzanu teiJnb na hrbtu. TJms *STRANSE MOVE. WAS A SPARK THAT EXPLODED A CHAIN OF ■ DYNAMITE ACTION * Toda gospodar džungle jc imel jako drzni zvijači, da reši živali, katere je tako rad imel. V t.yo j i roki jc tiščal trn, močan in oster kot igla, katerega je bil pobral tia potu.. In kljub temu, da ni rad Vega storil, "•je Vefidat /porinil trn V nfego mladega slona! To dejanje je bilo kot itkra, ki deluje v dinamitu. Stran 2 AMERIKANSKl SLOVENEC Sobota, 1. marca 1941 Amerik^nski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, axcept Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. • day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za cel6 leto____________________$5.00 For one year---------------------------$5.00 Za pol leta___________________2.50 For half a year------------------------ 2.50 Za četrt leta _____________________________ 1.50 For three months ............................ 1-50 2a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto______________$6.00 For one year-------------------$6.00 Za pol leta_______________3.00 For half a year ------------------3.00 Za Četrt leta ________________________ 1-75 For three months ---------------- 1-75 Posamezna številka --------------------- 3c Single copy..........-............................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ništvo ne vrača.__________ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ Sobota, 1. marca 1941 Minnesota potisnila Colo rado na drugo mesto AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 KANADA DOBILA TANKE IZ ZED. DRŽAV S. P. D. Ms1v. Mohorji Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1941: Predsednik: Jos. Zicherl, 1830 W. Cermak Road. Podpredsednik: Jos. Beribak st., 1811 W. Cermak Road. tajnik: Job. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street. Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Picnman, 2326 So. Wolcott Avenue. Duhovni .vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Place. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. ' Porotni odbor: Peter Coff, 1830 W. Cermak Rd. — Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place- — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. — Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Naše mesečne seje se vršijo vsako prvo sredo večer ob pol 8. uri v mesecih od maja do septembra. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa se vrše ob pol 2. uri v mesecih: oa oktobra do aprila, v dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnina, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovcuca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika. Kampanjska borba v letošnji jubilejni kampanji se razvija z vso srditostjo v nekaterih državah. — Mnogokje bi pa bilo lahko več delavnosti, pa je ni. — Ne samo zastopniki, dasi so ti voditelji in na nje gledajo drugi, vsi smo dolžni, da delamo za razširjenje katoliškega tiska. Kampanja "Amerikanskega Slovenca" v tem jubilejnem letu zlatega jubileja lista se razvija zelo živahno v nekaterih naselbinah. Cast vsem takim zastopnikom (cam) in naročnikom, ki se zavedajo, kaj je njihova dolžnost. To so stebri katoliškega tiska. Saj kampanja ni tu zato, da bomo samo druge gledali, kako drugi delajo, sami pa roke križem držali. Vsi moramo na delo, vsak v svojem okraju in storiti kar se da za slovenski katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec" obhaja letos zlati jubilej, ali se ne spodobi, da bi mu v vsaki naselbini pridobili vsak nekaj novih naročnikov? Na vsak način. Ne iščimo samo izgovorov, se ne pa ne da. Ne da se tam, kjer ni navdušenja, kjer ni volje zato. kjer se bojimo, da bi šli do ljudi na agitacijo. Dokaz temu je, tla kjerkoli se le količkaj poizkusi, da se le malo agitira, je takoj UsPeh, takoj so novi naročniki. Koliko je po naših naselbinah katoliških družin, ki še nimajo katoliškega dnevnika. Zakaj ga nimajo? Nekaterim je res tisti dolar, ki bi ga naj izdali za časopis več ko vse drugo, ampak premnogi bi se pa naročili, ko bi kdo prijazno obiskal in jim zadevo inteligentno razložil. Pojejte samo okrog sebe, koliko je naših katoliških družin, ki na-r°Čajo liberalne in celo socialistične liste. Zakaj ? Zato, ker agi-tatorji za nasprotne liste so od sile agresivni, jih ni sram hoditi •'krog za svoje liste in govore in nadlegujejo ljudi toliko časa, da dobe naročnike. Mi katoličani se pa mnogokrat V lastnem katoliškem teritoriju bojimo na agitacijo. Ali je čudno potem, če katoliški listi niso tako razširjeni, kakor bi morali biti. So že vzroki, da se tu pa tam res ne da doseči uspehov, za take slučaje pač večajo izjeme, ampak kjer se pa da, kjer je dosti priložnosti za agi-^acijo, pa jo katoličani ne vršimo, kakor bi jo morali, pa nam katoličanom to ni v čast ne v priznanje. Otresimo raz sebe vsako bojazljivost, vse pomisleke in dvig-nimo se vsi po vseh naselbinah na navdušeno kampanjo. Zlati lubilej lista zahteva od nas, da se zavedamo svoje dolžnosti v tem letu do svojega katoliškega lista in da zato gremo na delo zlasti za Novimi naročniki. Vsak naj poskusi in vsak naj stori, kar se sto-riti da in brez uspeha ne bo. Te zadnje dni so po nekaterih naselbinah prav uspešno agi-tfrali. Tudi po drugih naselbinah se naj poizkusi tako. Čas hitro beži, prva polovica kampanje bo kmalu končana in vendar je ^a polovica najbolj važna, ker glasovi v drugi polovici bodo znižani za polovico. Zdaj je čas, da se požuri vsak in stori vse kar le more, da pridobi čim več more novih naročnin za "Amerikan-skega Slovenca". Kanada je prejela nedavno od Zed. držav 200 tankov, ki jih bo uporabila za vežbanje vojaštva. Gornja slika kaže del te skupine. ton Pene, Leoneth, Minn. 12,500 gl.; Mr. Frank Urajnar, iz Indianapolis, Ind. 2 nove in 1 staro naročnino, kar da 52,500 gl.; Mr. Jos. J. Peshell, Ely, Minn. 13 starih, kar da 52,500 gl.; Mr. /ohn r. Strah, Eveleth, Minn. 6 starih, kar da 22,500 gl.; skupaj to pot dobi 388,500 NADALJNIH GLASOV. ki se da lepo zribati, štiri male stroke drobno sesekljanega česna, dve žlici sesekljanega zelenega peteršilja in potrebno količino soli. Vse dobro zmešaj, naloži v kozo, namazano z oljem, deni v kozo plast polenovke, ki jo potresi precej na debelo s pripravljeno mešanico drobtin, česna, sira in peteršilja, potem naloži plast krompirja, ki ga tudi po-treseš s pripravljeno mešanico, nato zopet plast pelenovke in tudi potresi. Tako clelaj dokler ne porabiš polenovke in krompirja ter pazi, da vrh po-treseš z mešanico. Ko si vse porabila, polij po vrhu s četrt pinta dobrega olja, pokvij in položi za približno pol« ure v pečico. Ce bi bila polenovka presuha, prilij še nekoliko olja, ki pa mora biti najfinejše vrste. — Namesto olja lahko rabiš pol masti in pol masla, vendar se polenovki neprimerno bolj poda olje od vsake druge maščobe. Kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah VERY REV. MATIJA ŠAVS, Shakopee, Minn..... MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.......... MR. JOHN- KRAMARICH, Joliet, 111...... ... RT. REV. MSGR. VITUS HRIBAR, Cleveland, O. MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111............................... MR. MIKE POPOVICH, So. Chicago, 111.................. MRS. JENNIE KEBER, Waukegan, 111.................. MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis.................. REV. MATIJA JAGER, Cleveland, Ohio.................... MR. LOUIS ANDROJNA, Indianapolis,'Ind.............. IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA Chicago, Illinois 558,000 glasov 545,500 " 3e3,000 " 325,000 " 299,500 " 294,500 " .253,500 " .227,500 " . 65,000 " . 57,500 " Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 2. marca 1941 točno ob dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo udeležite. Ponovno opominjam vse one, ki ste zaostali z svojim asesmentom, da nemudoma poravnate vaš dolg. Ako dalj čakate, tem težje za plačati. Sedaj imamo kampanjo za pridobivanje novih članov. Ako veste za katerega, ki bi lahko pristopil v našo Družbo, ste prošeni, da jih nagovorite in pripeljite, ali pa njih ime izročite tajniku, predsedniku ali pa našemu kampanjskemu voditelju sobratu Leo Mladiču. V prihodnjih tednih vas bodo obiskala dva izmed gori imenovanih, z namenom, da vpišete vaše hčere in sinove v našo Družbo. Dajte že o tem doma popreje govoriti, da potem lahko odbor hitreje opravi v vaši hiši in na ta način več članov vsak večer obišče. Prosimo vaše sodelovanje v tem oziru. . Na prihodnji seji se bo pobiral posebni asesment za našo domačo zabavo, katerega mora vsak član plačati brez izjeme. Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. Veliko naročnikov, ki sami pošiljajo naročnino ima par sto tisoč glasov, ki bi jih lahko naklonili enemu ali drugemu kandidatu. Prosimo vse, da nam sporoče na dopisnici komu želijo da se naklonijo gjasovi. Več jih je tudi, ki so poslali nove naročnine, ki pa tudi ne omenjajo komu naj se nakloni glasovi. Celotna naročnina šteje 50,000 glasov. Zato sporočite vsi taki, komu naj naklonimo glasove. Za naprej pa vsak, ki obnavlja naročnino, ali se na novo naroči, naj sporoči zraven, komu želi, da se naklonijo glasovi. ZA NAŠE GOSPODINJE Sirove palčke Umesi v testo šest unč moke, tri unče sirovega masla, unčo naribanega sira, dve žlici kisle smetane, en rumenjak in malo soli. Umešeno testo naj počiva četrt ure, nato ga razvaljaj, razreži v palčke, zloži na pomazano pekačo in speci. — Daš tople na mizo. Rjave čevlje z madeži temeljito operemo s hladnim milnim lugom. Paziti pa moramo pri item, da pride čim manj mokrote v notranjost čevlja. Lug odpravi umazanost in za-skorjeno kremo. Tople, suhe noge so posebno važne za otrokovo zdravje. Iz starih klobukov izrežemo primerne klobučevinaste 'vložke, ki držijo nogo toplo. Doma naj otroci nosijo tople copate, ki. jih je lahko izdelati iz starih ostankov volne in klobuče-vinastih podplatov. Poglejmo, kako so agitirali te zadnje dni MRS. ROSE DEŽELAN iz Milwaukee, Wis. je poslala Sama 1 «ovo in 20 starih naročnin, kar ji da 105,000 NADALJNIH glasov. Predstavite vašim prijatc-jem "Amer. Slovenca" in jim Mr. Peter Sorich iz Chicage, nov naročnik in nominira za kandidata MR. JOŽEFA FAJFAR, našega zastopnika iz Chica-Re> in dobi s tem 20,000 nominacijski glas, naročnina 60,000 gl.; Mr. Louis Gruden poklanja Mr. Fajfaru 6,000 gl.; Mr. Jože Faj-% sam pa je dobil 43 starih naročnin, kar mu da 213,500 gl. Skuhaj to pot dobi 299,500 GLASOV. RT. REV. MSGR. VITUS HRIBAR, iz Clevelanda, Ohio, je Jobil te dni od Mr. Frank McKenica, Cleveland, Ohio, 5000 gl.; od Mi's. Margaret Poznič, Cleveland, Ohio, 2 nove in 15 starih nagnili, kar da 145,000 gl.; od Mr. Jakoba Resnika, iz Clevelanda, °hio, 25,000 gl.; skupaj to pot 175,000 NADALJNIH GLASOV. REV. MATIJA JAGER, iz Barbertona, Ohio, je dobil te dni °d Mr. Johna Jamnik, Imperial, Penna. 7500 NADALJNIH glasov. MRS. JENNIE KEBER, Waukegan, 111. je poslala te dni 1 in 5 starih naročnin, kar ji da 76,000 glasov; od Mrs. Jo-nane Mohar iz Sheboygan, Wis., je dobila 1 novo in 2 stare naroč-Jbie, kar ji da 57,500 gl.; skupaj to pot dobi 133,500 NADALJ-NIH GLASOV. Špinačni kroketi (Za 4 -c- 5 oseb) Pripravi špinačo kot za pri-kuho, toda precej gosto. Namesto moke za prežganje, vzemi dve žlici drobtinic. Iz dveh jajc in moke napravi testo za palačinke in speci iz tega šest PRIPRAVA NEKATERIH do osem palačink. Pečene zre-JEDI ži na polovico, namaži jih s Polenovka na olju s česnom in špinačo, zavij skupaj in jih peteršiljem polagaj v pekačo, v kateri si Namočeno polenovko skiv raztopila za dober oreh pre-haj skoro do mehkega, odcedi snega masla, (lahko tudi main poberi z nje kožo in kosti, sti) in postavi v pečico. V da ostanejo sami lepi beli lončku zžvrkljaj nekaj žlic koščki. Za dva funta polenov- kisle smetane z dvemi jajci, ke skuhaj tudi skoraj do meh- polij po kroketih in pusti v kega funt olupljenega krom- pečici toliko časa, da jajca za-pirja. Sele na pol kuhanega krknejo. zreži na listke. Medtem pri- -o- pravi par žlic kruhovih drob- Čc hečeš, da bo zelena v so-tin, prav toliko parmezana, ali Ki i kpr bela, jo pred kuha-kakega drugega trdega sira, njem položi v okisano vodo. ZDAJ - DOKLER SE LAHKO! je za poslati velikonočna darila domaČim v stari kraj. Balkanu grozi splošna nevihta in zveze znajo biti vsak čas ukinjene. Svetujemo pa vsem, da se poslužujejo le Brzojavnega pošiljanja V ta namen tu navajamo cene jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za brzojav že vključeni. Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotah na sto. To je po 100; 200; 500, itd. kakor so cene tu navedene. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $ 3.20................100 Din I Za $12.00.............. 600 Din Za $ 5.00................200 Din ! Za $13.75.............. 700 Din Za $ 6.75................300 Din I Za $15.50.............. 800 Din Za $ 8.55................400 Din I Za $17.25.............. 900 Din Za $10.00................500 Din | Za $18.50..............1000 Din Pri višjih cenah poseben popust. Vse pošiljatve naslovite na: . MR. JOHN KRAMARICH, Joliet, 111. je poslal sam 2 nove U starih, kar mu da 121,250 gl; Mr. Jos. Bregar iz Standard, J!1-3,750.gl.; Mr. Anton Štrukel, La Salle, 111. 25,000 gl.; Mr. J^ank Jerin, Oglesby, 111. 15,000 gl.; skupaj to pot dobi 165,000 ^DALJNIH GLASOV. Mrs. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila te Neimenovan iz Colorado, ji poklanja 2000 gl.; Mr. Mihael AfctaC, Willard, Wis. 5000 gl.: Mrs. Antonia Frlan, Trinidad, Y°i°- 5000; Mr. Tony Martin, Wise. Rapids, Wis. 5000 gl.; Mr. •Jožef perme, Windham, Mont. 2500 gl.; Mrs. Mary Pristow, °hnstown, Pa. 5000 gl.; Mrs. Mary Mula, Jamestown, N. D. 5000 Neimenovan iz Virginia, Minn. 5000 gl.; Mr. Anton Toleni, . 'llard, Wis. 2500 gl.; Mrs. Jos. Meglen sama je poslala 1 novo JJ 22 starih, kar da 125,000 gl.; Mrs. Frances Loušin, Soudan, 1 novo in 2 stare, kar da 30,000 gl.; Mrs. Martin Težak, Rested Butte, Colo. 10,000 gl.; skupaj tV pot dobi 202,000 NA-UALJNIII GLASOV. Mr. MIKE POPOVICH, iz South Chicage, 111. je dobil te dni J11- Mr. George Pavlakovich, Denver, Colo. 7500 gl.; Mr. Martin ^°lobich, Pullman, I'll. 9,000 gl.; Mr. Frank Perovšek, iz Willar-j3" Wis. 30,000 gl.; Mr. Candid Grmeka, So. Chicago, 111. 1 novo \ 1 staro, kar da 66,000 gl.; Mr. John Voglar, Girard, Ohio. 5000 sluipuj to pot dobi 117,500 NADALJNIH GLASOV, d . REV. MATIJA ŠAVS, Shakopee, Minn, je dobil te J1 Mr. Steve Potočnik, Detroit.. Mich. 8 starih, kar da 33,500 j..'-Mrs. Ana Plfemel, Northome, Minn. 5000 gl.; Mr. Frank Lau-' Chisholm, Minn. 5 novih in 11 starih, kar da ravno 200,000 b Mrs. Katarina Kotevar, 'Greauey, Minn. 10,000 gl.; Mr. An- JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS NA ZNANSTVENI VOJNI MIST TI VSI KATOLTŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, v Dr. sv. Štefana STEV.1,K.S.K.J. Pravilna nega zob Danes že tudi široki slo i i J vedo, kako velike važnosti jo, da pazimo na svoje zobe in jih ] pravilno negujemo. To pa ne , samo zato, ker so zobje brezpogojno važni organi za prebavo in ker so zdravi zobje | prepotreben del lepote, mar- . več tudi zato, ker lahko povzročajo razna obolenja. Zobe 1 si ohranimo samo, če jih pravilno negujemo. Zobe treba ! dnevno 2—3 krat očistiti, naj- i bolje po vsaki jedi. Za čišče- ] nje uporabljamo srednjetrdo ščetko. Drgnemo pa s ščetko po zobeh odvzgor navzdol, ne na desno in levo. In ne samo na sprednji strani zob, marveč tudi zadaj in znotraj. Prav notranje čiščenje zob je posebno važno ker ostane sicer mnogo ostankov jedi v zobeh in se nabira na njih zo'bni kamen, ki je sovražnik zdravih -zob. Poleg čiščenja je važno masiranje zobnega mesa, ki se izvaja istočasno s ščetko katero uporabljamo za čiščenje zob. Zelo umestna je raba ustne vode, ki desinificira us'ta in grlo. Poleg tega moramo vsaj dvakrat v letu k zobozdravniku da pregleda zobe, popravi, kar treba in odstrani zobni kamen. Vedno je ceneje, čc to storimo večkrat, ko so poškodbe na zobeh šc neznatne! Skrb za obutev i Obuvalo, ki je postalo trdo, , se spet omehča, če ga zmoči-i mo z mlačno vodo, nato ga , nategnemo na kopita in po-, tem usnje s krpami odrgnemo, . da se posuši. Čevlje nadrgne-mo nato večkrat s tehničnim ricinovim oljem, vmes se mo-i rajo vedno dobro posušiti. Na i koncu jih namažemo s kremo. Čevlje shranimo najbolje v ) omaro, ki ni preveč teeno za-) prta. Dobre čevlje, ki jih nosimo redkeje,, moramo zavarovati, da se ne naberejo prahu, e Premočene čevlje natrpamo 3 z ztneekanim papirjem, ki vsv- - ka vlago in ohrani čevljem ob-0 liko, to se pravi, usnja prepre- - čl, cla Be ne more krčiti. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1941: JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik. ANTON KREMESEC, blagajnik. Predsednik Jwrvardske univerze, dr. J. B. Contnt (na desni), je bil od predsednika Roosevelta odbran za posebno misijo; poslan bo v London, da bo tamkaj študiral vojno z znanstvenega stališča. Na levi je Conantov pomočnik, Hovde. \ I ga priporočite, da se nanj na- Iroče! P. Rourget Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois OR, H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran Slovenci, slovenska diufiUat in siovenfl&a potJJcCJa, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, dražtva in druge, LIČNO in POCENL TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1M9 West Omak Road, Tel. Cam! 5844 CSdeafo, Ifflnois 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. Mrtvaška Stran 4 Znova sem se zatekel k dejstvom. Če je ta človek res umoril mojega očeta, je bilo nemogoče, da ne bi prizor umora ostal v njegovi duši zarisan z neizbrislji-vimi črkami. Saj sem moral v svojih nemirnih urah velikokrat videti obraz tega mrtveca, kateremu sem bil jaz tako podoben. Ozrl sem se pri tej misli na očetov !>braz,ki je visel na steni in ki si ga je očim le s težavo upal pogledati. Spomnil sem se pogovora, ki sva ga nekoč imela o tej stvari in kaj sem mu dejal takrat: "Ali mislite, da bi imela ta podobnost med menoj in med mojim očetom dovolj vzroka, da bi jaz spravil zločinca v smrtni strah?" ♦ Zakaj ne bi te podobnosti izkoristil zdaj? Ni bilo treba drugega, kakor nenadoma predstaviti se Edvardu Termon-du in ga istočasno vprašati po Rošdalu. Črke tega imena bi ga morale rezati v dušo kakor v steklo. Da, tako bi bilo treba storiti: vstopiti v njegovo sobo, kakor je stopil moj oče, v sobo v hotelu Imperialu in ga poklicati s tistim imenom, s katerim ga je poklical moj oče, in mu pokazati obraz njegove žrtve. Če ni kriv, potem sem bil pripravljen, da se mu opravičim, da sem le pomotoma potrkal na njegova vrata. Če pa je kriv, potem ga bo vsaj za nekaj hipov popadel strah, ki bo zame veljal toliko, kakor priznanje. Moja naloga pa bo, da na podlagi tega izvlečem iz njega vzroke tega strahu. Kaki nagibi bi neki vplivali nanj? Dva prav gotovo: strah, da ga ne bi izsledili, in poželenje denarja. Treba bi bilo priti k njemu oborožen in z veliko vsoto denarja ter mu dati na izbiro dvoje: da mi proda nekaj pisem, ki mu jih je pisal brat in s'katerimi ga je lahko držal v večnem strahu vsa ta leta, ali pa mu prestrelim glavo. A, če bi mi odbil, da izroči pisma? Pojdi, sem si mislil, ali bo lopov, kakor je bil ta, mogel samo za trenutek pomišljati in se obotavljati? Recimo, da bo sprejel ponudbo. Dal mi bo pisma, ki dolže očima umora, in potem bo odšel, pustil ga bom, naj gre, kakor je odšel iz hotela Imperiala, kadil bo cigaro in plačilo za izdajstvo svojega brata bo imel v žepu, kakor ga je imel za izdajstvo, ki ga je zagrešil do mojega očeta. Da, pustil ga bom, naj gre, zakaj če bi ga ubil, bi nujno prišlo do tega, da se razkrije vsa ta grozna zgodba zločinov in krvi, kar sem pa na vsak način hotel pokriti. 4'0h, mati, mati, če bi vedela, kaj me je stala ljubezen do tebe," sem ihtel. In oči so mi spet zablodile na očetovo sliko in zdelo se mi je, da'Slišim iz teh oči in iz teh ust povelje, da se ne smem nikdar z nobeno stvarjo dotekniti srca tiste, ki jo je ta mrtvec tako ljubil — pa naj me to stane tudi maščevanje. "Poslušal te bom," sem odgovoril očetu, "in temu delu maščevanja se bom odrekel." To se mi je zdela kruta zahteva, a bilo je mogoče. Ali sem po vsem tem onega nesrečnika, očimovega brata, res sovražil? Res je streljal na očeta, a samo kot uslužno orodje v roki drugega, v roki svojega brata Sobota, 1. mavca lv941 J. M. Trunk, Svoji k svojimi "Ljubezen, ki ubija" AMERIKANSKI SLOVENEC TO IN ONO IZ DOMOVINE Nagrajeni delavci V Kazini na Jesenicah je podjetje KID priredilo časten večer zaslužnim delavcem, ki so ravno dopolnili 40 let nepretrganega službovanja pri podjetju. Podjetje je priredilo dosedaj že štiri take častne večere, pri katerih je dobilo lepe priznane listine okolu 140 sodelavcev. To je bil peti tak večer, prirejen v počast devetim delavcem. Poleg lepe pri-znalne listine je vsak dobil tudi denarno nagrado. -o-- Nesreča Ko je 31 letni delavec Fer-do Orličnik v Št. Juriju ob južni železnici na postaji nalagal krmo z voza v vagon, je padel na vagon in si nalomil več reber, da so ga morali od dati v celjsko bolnico. -o- Starinska cerkev se podira Karlobag na Hrvatskem Pri-morju je bil svojčas precej važno trgovsko mesto in svobodna luka. Imel je petkrat več prebivalcev kot danes, ko je gospodarsko skoro popolnoma na tleh. Njegovo propadanje se zlasti izraža v cerkvi, posvečeni sv. Karlu Boromej-skemu, mestnemu patronu. V cerkvi so pokopani različnega starega hrvatskega plemstva, pa tudi sicer je cerkev prav znamenita. Zaradi propadanja so jo morali zapreti in sedaj bo morala banovina pomagati k obnovitvi. -o- Nesreča Na glavnem kolodvoru v Mariboru se je ponesrečil 27 letni premikač Ivan Ferk. Vagon mu je šel' čez nogo ter mu odrez,al peto. Mrtvo sta našla Mesar in posestnik Janko Ino iz Zagorja se je neke nedelje popoldne odpravil s hčerko proti jMlinšam, da obišče 80 letno posestnico Potra-tovščico, blizu Dolgega Brda. Pozornost je vzbudilo v njem žalostno mukanje živine v hlevu. Klical je gospodinjo, a ker se ni oglasila, je menil, da je odšla v cerkev, zato je kar sam nalnetal živini sena v ja- isli, nakar je zopet odšel trkat na hišna vrata. Ker ni bilo odgovora jih je odprl, (saj niso bila zaklenjena). S hčerko sta vstopila v čumnato in našla staro ženico mrtvo na postelji. Zenica je »samotarila v hiši in je umrla od starosti, najforže že dan poprej. Brezijska Marija v slovenskih domovih Ljubljanski "Slovenec" poroča, da slovensko ljudstvo ze-lp kupuje slike Marije Pomagaj z Brezij. Slike so večjega formata za obesiti na steno. Te slike je izdalo vodstvo Marijinih družb v Ljubljani. Kmalu ne bo slovenske katoliške hiše v Sloveniji, ki bi ne imel bre-zijanske Marije pod svojo streho. Veliko zanimanje za brezijansko Marijo je zavladalo tudi na jugu države, kjei je naseljenih več slovenskih družin. Samo v Beograd so naročili nad sto takih slik. — Tako si Marija brezijska osvaja slovenske domove. -o- Otrok se zadušil v dimu V ljubljansko bolnico so pripeljali nezavestno enoletno delavčevo hčerko Pavlo Gre-gorin iz Domžal. Otrok se je v* kuhinji doma igral, medtem je pa iz štedilnika uhajal gost dim. Ker je bila kuhinja zaprta, je bil prostor kaj kmalu poln dima in dekletce poškodoval do nezavesti. Tudi v bolnici ji niso mogli več,pomagati. --o- Radio Maribor Oddajni stolp mariborske radijske postaje je visok do 350 čevljev. Ves železni stolp je dobavljen iz Nemčije in je zasidran s pomočjo šestih jeklenih vrvi trdno v tla, da bo lahko kljuboval viharjem. Tako so Mariborčani prišli do svoje radio oddajne postaje. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji* 1360 kilocycles. NOVE SLOVENSKE Victor plošče RCA VIKTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plošč, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat samo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo še vedno 75c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Viktor plošče se dobijo: V-23001—POSKOČNA POLKA, LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio ............................................75c V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojer Trio........................................75c V-23007—SAMO DA BO LIKOF, EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojer Trio ............................................75c V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE POZABI ME, polka. Ilojer Trio....................................................75c V-23017—NE POZABI ME, polka, PO VALOVIH, valček. Hojer Trio................................>...................75c V-23021—NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio ............................................75c V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, I. in II. del, Adrija pevci in Deichman brata........................................................75c V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka, LOVEC MAZURKA, Deichman brata ............................................75c V-23031—TONE S HRIBA, trumplan, KOROŠKA KORAČNICA, Deichman brata ....................................75c V-23032—ZELENI JURIJ, ŠTUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio..........................................75c V-23033—DOMAČE VESELJE, » VESELA POLKA, Adrija in Hojer Trio............................................75c V-23034—MILKA MOJA, valček, VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio ........................................................75c V-2303S—NAŠA NOČ, polka, > KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester....................75c V-23036—RUDI ANNA, trumplan, IGRAČKA POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester..............75c v K naročilu je pridjaji potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: % Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois A tega drugega, očima, tega ne bom izpustil, kadar ga bom imel v rokah, njega, ki je zamislil, spočel, pripravil, plačal zločin, ki mi je ukradel vse moje življenje, ki mi je ukradel vse, od očeta do materine ljubezni, njega pravega, resničnega, edinega zločinca. . Da, držal ga bom in imel bom čas, da si izmislim maščevanje, da bom izvršil, ne da bi mati slutila niti trohice o tem dvoboju, iz katerega bom kot zmagovalec izšel — jaz. Omamljen sem bil od ponižanja,' ki ga bom zadal temu človeku in se mu tako oddolžil za vse hudo mojega življenja in ta omama me je potiskala naprej. Vročina mi je vstajala v srcu. kadar sem se spomnil na maščevanje, ki je bilo tako blizu. To mi bo plačilo za vse to dolgo in trdo mučeništvo mojega življenja. Nič nisem tisti hip pomislil, da prav za prav maščevanje ne gre meni, da je neka druga roka nad nami, ki ji je vse to pridržano, ker narava je bila močnejša in me je vsega obvladala. "Na delo, na delo!" sem se pozival. Trepetal sem, da bi vse te sanje ne bile prazne, da ne bi Edvard Termond ta čas že odšel, da ne bi očim med tem že plačal njegovega molka. Seveda nisem mogel vohuniti sam. To bi bilo prenevarno, ker bi me očim lahko prepoznal. Zato sem bil že ob devetih v nekem zasebnem — detektivskem — uradu, ki sem se jih nekdaj ogibal s takim prezirom, da bi se mi zdela neskončna sramota prestopiti samo njihov prag. Ob desetih sem velel banki, kjer sem imel naložen del svojega premoženja, naj prodajo mojih vrednostnih papirje za sto-tisoč frankov. Ta dan je prišel, za njim še eden. Ne vem več, kako sem prenašal te dolge ure, drugo za drugo. Edino, česar se dobro spominjam, je to, da nisem imel poguma, da bi šel na očimovo stanovanje in se pokazal materi. Trepetal sem, da ne bi po mojih očeh uganila, kakšne strašne načrte in nade nosim v sebi in da ne bi opozorila na to očima, nehote in nezavedno, kakor je opozorila mene z eno samo besedo, enim samim stavkom na njegovega brata. Tretji dan proti poldnevu mi je detektiv iz vohunskega zavoda, ki mu je bilo izročeno zasledovanje očima, sporočil, da je očim zjutraj odšel z doma. To je bilo v četrtek. Ta dan je mati hodila na_sejo nekega pobožnega društva, čigar sedež se je nahajal v grenelski četrti. Gospod Termond je dvakrat premenjal kočijaža in se prepeljal v Grand hotel. Tam je obiskal nekega potnika, ki je bival v sobi št. 353. Ta potnik je bil vpisan v hotelski knjigi kot Američan iz New Yor-ka pod imenom Stanburry. Opoldne sem izvedel vse te podrobnosti in ob dveh sem že stopal po stopnicah Grand hotela. V žepu sem nosil nabit samokres in v drugem žepu listnico, nabito . s sto bankovci po tisoč frankov, ki naj bi mi pomagali, da dobim v roke pisma. Bil sem trdno odločen, da igram igro do konca in zato, da jo dobim, sem stopal po stopnicah Grand hotela. (Dalje prih.) Zdi se mi, da je še zdaj v mojih kosteh nekaj strahu, ko sem slišal od starejših o'trok, da tam in tam imajo garje in so garje nalezljive. Nalezljive. .nalezljivo.. Strah ni prazen, ko gre za nekaj kužnega. Včasih je nalezljivost bolj nedolžna.Nekdo napiše nekaj, kako je bilo, ko je po šolskih klopeh hlače trgal, napiše, da fe zasveti pod dopisom njegovo ime, sakramiš, takoj dvignejo drugi glave,. nekaj časa bodo vsi dopisi iste vsebine, in vsak vidi svoje ime. Nalezljivo. "Naj še jaz opišem, kako je bilo, ko sem hodil v šolo. .." Tako začetek in vsebina slič-na. Večinoma je pri tem še nekaj, kar je šlo v h. . .,kakor bi bilo to hudo potrebno za kulturo,v kateri zdaj plavamo. Zaušnice, pravijo, in okusi so pač različni. Dalje igra šiba prvo vlogo pri teh tragedijah ali komedijah. Kak učitelj je vihtel šibo, redno pa kak faj-mošter. Roba izgleda, da so morah imeti v "lemenatih," ali so imeli vsaj'tedaj, posebnega profesorja o "vedi," kako se v šolah otroci mažejo. In zopet izgleda potom dopisov, da so bili fajmoštri pravi mojstri v tem mazanju, ker vsi taki namazani ali z leskovim oljem maziljeni so postali tu v Ameriki rdeči svetniki z rdečim šajnom okoli. . . In vsi ti rdeči svetniki so bili pri mazanju nedolžni, to se razume, saj 'bi drugače zdaj ne mogli biti svetniki s šajnom, in bi drugače ne bili mogli priti med kroge, kjer ne poznajo nobenega Boga, nobenih nebes in jim je vsak fajmošter kamen spodtike, če tudi morda prav nič ne kglekta, ker ve, da bi med temi svetniki ničesar ne nakolektal, le ozmirjali bi ga vsaj v rdečem časopisju. Pri ti in taki nalezljivosti smo zdaj in ta kužna bolezen bo za nekaj časa razsajala, kakor razsaja lakota, ko je treba, jesti črn kruh ali koruzno mešto. Nedolžna jagnjeta, krotki golobčki v mladosti, ampak fajmoštrova šiba je kriva, da so zdaj rdeči svetniki. Ali jih to svetništvo grize, da pišejo tako ogorčeno o fajmoštrovski šibi?? * — ROMAN — RAD BI IZVEDEL za Ivana in Augusta Movrin, katera se nahajata nekje v Buenos Aires, 1 Argentinija. Ako sama čitata, naj se sama javita, če kdo drugi, ki bo to čital, ve za njuni naslov, je prošen, da javi podpisanemu naslov imenovanih. — Nick Movrin, 1630 Pvidgeland Ave., Berwyn, Illinois, USA. (Ogl.) IDRJHN J. SMETANA | OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očaln jjjj 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue US1. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. JI zjutraj do 8:30 zvečer. i Sličica iz dopisa. ". . .rojen. . na Notranjskem. Prišel kot otrok. . .18 let star, ko se je ponesrečil. . .pogreb." Ali je poleg krsta še kaj bilo, dopis ne omenja, niti ne, kakšen je' | bil pogreb, le pri društvih je bil, kjer pogreb pogostoma cvili. Upam pa, da je bilo še kaj poleg krsta. Ni to, da omenjam sličico. To-le je: "V tolažbo,, staršem je, da je bil pri društvih." Pri kakšnih?? Pri mnogih bo radi društev skelelo, ne tolažilo, naj le malo počakajo. Tolažba zdaj bi bila zavarovalnina. Ne pravim nič radi zavarovalnine, ampak ta zavarovalnina posuši pogostoma vse solze, da jim ni za očeta ali mater, ker je — zavarovalnina. Po smrti se navadno nekaj časa vozijo v novem avtomobilu, .siiir otrok, oče, mati. . .kvečemu v kakem dopisu naj se omenijo. Smrt je tragedija, po smrti pa je dosti komedij, ker je zavarovalnina. VOJNE ŽRTVE FRANCOSKIH MISIJONARJEV V francoski provinci misijonske kongregacije svetega Duha je bilo v začetku vojne mobiliziranih 400 patrov, bratov in sholastikov. Deset jih je v vojni padlo. O šestdesetih ne vedo, kje se nahajajo, oziroma ni nobenih sporočil o njih: 89 članov te kongregacije pa se nahaja v ujetništvu.