256
—   Potrjeni deželni zakon. Presvetli cesar potrdil je od deželnega zbora kranjskega skleneni zakon o vrejenju potoka Mirne.
—    Osebne vesti. Kačunski svetnik in predstojnik finančnega računskega oddelka v Ljubljani, g. Jakob Zabukovec šel je v pokoj in je dobil temu povodom naslov in čin višjega računskega svetnika. — Vpokojeni poveljnik 28. vojne divizije g. podmaršal vitez Wattek, ki je bival v Ljubljani, preseli se stalno v Gradec. — Namestili glavni učitelj na učiteljišču v Mariboru g. dr. Janko Bezjak imenovan je stalnim glavnim učiteljem na tem zavodu. — Gh Anton Sifrer, sekundarij v deželni bolnici, bil je te dni v Gradci promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Vpokojeni polkovnik g. Avgust Salomon dobil je vitežki križ Franc Jožefovega reda.
—  V cerkev na ljubljanskem Rožniku vlomili so« pretečeni ponedeljek po noči tatje in so pobrali iz nabiralnikov ves denat. — Tudi iz Nevelj pri Kamniku se poroča, da so tatje vlomili v cerkev, se polastili nabiralnikov in jih spraznili, a -k sreči niso dobili dosti v njih.
- Ustanovni shod srednjemestne ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vršil se je na poziv domoljubne gospe Murnikove pri prav mnogobrojni udeležbi odličnih narodnih dam dne 25. t. m. v tukajšnjih čital-niških prostorih Za predsednico bila je soglasno izvoljena gospa ces. svetnika soproga Marija Murnik, za nje namestnico gospa Franja dr. Tavčarjeva; za tajnico gospodičina Ljudmila Foersterjeva, za nje namestnico gospa Terezina dr. Jenkova; za blagajničarico gospa Franja dr. Gregoričeva, za nje namestnico gospa Julija dr. Ferjančičeva; v odbor pa gospe: Marija dr Bleiweisova. Marija Grassellijeva, Berta Kušarjeva in Uršula Souvanova. Kot pokroviteljice zgiasile so se: gospa Franja dr. Tavčarjeva, gospodična Josipina Arce in gospa Uišula Souvanova. Predsednik družbi sv. Cirila in Metoda g. profesor Tomo Zupan in tajnik družbi g. Anton Žlogar sta zbor pozdravila s prav toplimi besedami in gosp. tajnik je še> posebej navzočim damam razložil pomen in delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Tudi mi pozdravljamo novo podružnico najsrcneje in ji le želimo, da bi se lepo razvijala in dobro vspevala, ter da bi donesla obilo sadu v prid slovenskega šolstva.
Novice.
257
—  Zlati   sv. maši.    Prihodnjo   nedeljo   daroval bo g Anton Missia, župnik v pokoju, brat našega prevzv. g. knezo-škofa zlato sv. mašo v cerkvi  „Marije Tolažnice"   pri Gradci. —  Enako   slavnost  praznoval bode   tudi   dne 7.  avgusta t   1.
g. župnik Ignacij  Podobnik v Preseiji.
—  Javni napisi v Ljubljani. Kakor znano, je ljubljanski občinski svet v svoji seji dne 24. junija t. 1. sklenil, da se premene imena nekaterim cestam, ulicam in trgom, in da bodo novi napisi samo slovenski. Deželno predsedstvo je z ^ozirom na to, da v Ljubljani biva razun 24 200 Slovencev tudi 5127 Nemcev na podlagi člena 19 temeljnega zakona iz leta 1867, ki se glasi: ,.Vsi narodi v državi so jednakopravni in vsak narod ima neprekršljivo pravo do varovanja in negovanja svoje narodnosti in svojega jezika Država priznava jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov, v šoli, v uradu in v javnem življenju" — prepovedalo rzvršitev omenjenega sklepa. Prepoved ta je vsekako zanimiva, kajti, ako se tudi pri najvišjih instancah potrdi ta najnovejši odlok kranjskega deželnega predsedništva, tedaj zamogle bodo ravno tako slovenske manjšine v Trstu, Gorici, Celji, Mariboru, Ptuj i itd. zahtevati da se napravijo dvojezični javni napisi. Ta najnovejši odlok ima torej tudi svojo dobro stran za slovensko stvar. In res Čujejo se že poročila iz Celja, da so se ondotni Slovenci jeli že gibali in bodo v slučaju, ako ta odlok obvelja, z vso resnostjo in odločnostjo zahtevali, da se tudi njim podele pravice podeljene v Členu 19. temeljnih zakonov, kajti ,.med narode v državi" prištevajo se mej drugimi tudi Slovenci, ne pa samo Nemci.
—  Veselica slovenskih in hrvatskih pripravnikov,
ki se bode vršila dne 4. avgusta t. 1. v gorenjih prostorih starega strelišča obeta biti kaj lepa Predstavljal se bode ^Izgubljeni sin", narodna igra s petjem, katero je napisal abiturijent g Gangl in jo je uglasbil abiturijent gosp. Javoršek, in pela se bode krasna nova skladba: „Pri slovesi," katero je nalašč za to veselico zložil starosta slovenskih skladateljev g. A Nedved. Pela se bode tudi Voiaričeva nova skladba: „Domovini \ prirejena za veliki zbor s spremljevanjem godbe in Stegnarjev nov mešan •osmerospev: „Spev srce nam dviga." Ker je Čisti dobiček veselice namenjen prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda in Narodni šoli, pričakovati je obilne udeležbe.
—   Slovenski abiturjenti ljubljanske in mariborske gimnazije prirede v zvezi s tovariši hrvatskih gimnazij dne 2. avgusta t. 1. zvečer na vrtu g Ferlinčeve gostilne pri „Zvezdi" na korist družbe sv. Cirila in Metoda slavnostno besedo Pri slavnosti udarjali bodo hrvatski abiturjentje na tamborice in pela se bo mej drugim tudi krasna nova skladba g. Antona Foersterja: „Slovo" in predstavljal se bode „Droh" dramatičen prizor iz staroslovenske zgodovine, katerega je spisal abiturijent M. Prelesnik in se je v njem vrl sloven. pesnik jako laskovo izrazil. Kakor vsekdar, bode slovensko občinstvo gotovo tudi letos to dijaško slavnost z veseljem pozdravilo in jo z ozirom na blagi namen z mnogobrojnirn obiskom počastiti.
—     VII. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila včeraj v Postojini izpala je vseskozi častno za družbo, kajti udeležba bila je toli velikanska, kakor še nobenkrat. Vseh skupščinarjev in gostov brez domačih bilo je nad šest sto. Vsprejem na kolodvoru prelep. Goste iz Ljubljane pozdravil je g. nadžupan Vičič, g. čitalnični predsednik Ditrih in gospica Vičičeva, v imenu družbe odgovoril je g. Svetec. Na to je bil sprevod po trgu, ki je bil ves v zastavah, na čelu sprevodu bila je godba. Goste došle iz Trsta, Gorice, Pulja, Eeke, itd. pozdravil je g. župan in gospodična P. Šolska sobana, v kateri je bilo zborovanje, bila je veliko pretesna. Skupnega obeda vdeležilo se je nad 200 oseb, mej njimi tudi g. okrajni glavar marki Gozani. Popoludne obiskala je večina gostov Postojinsko jamo, v kateri se je razvila prava ljudska veselica.    Nekateri   obiskali   so   Predjamo in Eazdrto.
Zvečer ob 9. uri so se gostje poslovili od Postojine z zavestjo, da bo slovenski narod, ki se tuli naudušuje in toliko žrtvuje za narodno šolstvo, vztrajal vedno v ljufcem boju proti nasilstvu sovražnikov ter si enkrat gotovo pribojeval popolno zmago.
v
—   Občinske volitve. V občini Cešence v litijskem okraji bil je voljen županom posestnik g Fran Mandelj, občinskima svetovalcema pa posestnika Franc Janežič in Jan. Urbas — V občini Vrh v Črnomaljskem okraji bil je voljen županom posestnik g. Ivan Madronič, občinskima svetovalcema pa posestnika Jan. Mukavec in Jan. Žalec. — V občini Grosuplje v okolici ljubljanski je voljen županom posestnik in gostilničar g. Fran Košak, občinskimi svetovalci pa gv Alojzij Žitnik, gostilničar in posestnik, in posestniki gg. Jakob Strubelj, Jožef Okorn in Ljudevit Pour.
—  Velik požar. Pretečeno nedeljo popoludne nastal je v Velikem, Otoku pri Postojini na dozdaj še ne poznan način velik požar, kateri je navzlic pridnemu delovanju domačega gasilnega društva in gasilcev iz Postojine in izpod HruŠevja uničil trinajsterim gospodarjem vsa poslopja z vso ravno spravljeno mrvo vied — Na dan požara je bilo ravno 9 let in 9 dni, kar je pogorela tudi skoro polovica vasi.
—   Povečanje Celovca. Deželna vlada koroška je dovolila, da se priklopijo mestni občini celovški deli občin Št.  Martin,  Št.  Peter in Št. Rupert v celovški okolici.
t Fran Skaza. V Šmarijah pri Jelšah umrl je dne 21. t. m. ondotni poštar in veleposestnik gosp. Fran Skaza v 53. letu svoje dobe. Pokojnik bil je uzoren in neupogljiv naroden značaj. L.  m. z. !
—   Društvo tiskarjev priredi v proslavo izumitelja tiskarske umetnosti Janeza Guttenberga v nedeljo izlet v Kamnik.
—   Tretje letošnje porotno zasedanje v Ljubljani
prične se dne 29.  avgusta t. 1
—   Ustanova. Občinski svet Ljubljanski odda za obiskovalce državne obrtne šole v Gradci ustanovo v letnem znesku 250 gld. Do te ustanove imajo pravico učenci, ki so z dobrini vspehom dovršili tukajšnjo obrtno nadaljevalno šolo. Učenci, ki imajo domovinsko pravico v Ljubljani, imajo prednost.
—   «Argo» imenuje se novi časopis, katerega je jel izdajati muzcjalni kustos g. Alf. Mullner. List pisan v nemškem jeziku ima namen seznanjati učenjaški svet z znamenitostmi, ki se nahajajo na Kranjskem v arheologiškem in znanstvenem oziru.
—   Kegljaške zaveze »Edinosti» izlet k belopeškim jezerom se ni vršil pretečeno nedeljo, kakor je bilo napovedano, temveč se je preložil na nedeljo dne 7.  avgusta t. 1.
—   Strela ubila. V Slamnivasi pri Metliki, sta dne 20. t m. dve ženski na polji dedali. Ker se je začelo bliskati, treskati in deževati, stopili sta pod bližoji hrast, a nesreča je hotela in strela udarila je vanje in obe ubila. Ne hodite torej ob hudi uri pod drevesa !
—   Strela. V St. Lenartu v Slov. goricah na Spodnjem Štajarskem udarila je strela v hišo posestnika Ploja, ubila posestnikovo taščo in 16 mesecev starega sosednega otroka. Plojeni ženi in dvema njenima otrokoma, ki so bili tudi v hiši, se ni nič zgodilo. Strela užgala je tudi hišo, katera je do tal pogorela.
—  Gad pičil je v Novi Lipi pri Vinici neko 141etno deklico v roko.  Deklica morala je v dvajsetih urah umreti.
—  Utonila. Minolo nedeljo dopoludne utonila je pri Podbrezju 2 1/2 leta stara deklica. Stariši ne puščajte otrok samih !
—   Dva cigana napala sta pretekli teden neko žensko iz Gorij na poti v Jesenice in sta jo hotela oropati. Na ženskin klic pritekel je cestar Janez Jan in je napadalca prepodil. Drugi dan ju je žandarmerija prijela in zaprla.
258
—   Obesili so pretečeni teden v Zagrebu kmeta Ivana Batelja iz Eastok, ker je ustrelil svojo sosedinjo Franjo Stop-kovič in nje šestmesečnega otroka.
—   Velikanska postrv. V Idršci vjeli so postrv, ki je 101 cm dolga in  ima 48 cm v obsežku ter tehta 8 1/2 kg.
—   17 dni zasut. Dne 4. julija t. 1. udri se je v rudokopu v Bilinu na Češkem usad, ter je podsul 5 delavcev. Dva rešili so po 32 urnem naporu, druge tri dobili so pa še-le dne 22. t. m., torej čez 17 dni in sicer žive. Ves čas niso nesrečneži druzega v živali nego vodo pili in niso prav nič upali na kako rešitev.
—  Nesreča. V Aleksandriji podrl se je nedavno popravljeni stolp neke mošeje, ter je podsul na stotine v mošeji zbranih ljudi.
—   Kolera še vedno razsaja po Euskem in zahteva vsaki dan po več sto žrtev, vender se pa močno ne Širi in upati je, da se ne zanese k nam, posebno, ker je vlada storila vse potrebne korake v to, da se ne bi kako po malomarnosti zatrosila k nam.