PaStnlna plačana v gotovini
—
Misrlfoor, Sefffek marca 1933
MAR1BORSKJ
Stav. 56 Lato Vil. (XIV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
UradnlStvo la upNHtei Maribor, Ooapoaka M. 11 / Tatofon mtdmntv «40, uprava 24U Izhaja rosm nadalja in praznikov vook Oan ob 10. vri / Valja aiaaaino prajanaan v opravi aa po po«U 10 Obi, dostavljen m don 12 Din / Opisal po osolim / Ogiaao anraisma tmO aalaad addalak -Jutra* v LluMJanl # MM dakovM radon M, 1MM	77
JUTRA
99
Kriza demokracije v republiki Avstriji
VZROKI IN POSLEDICE ZADNJIH DOGODKOV.
Kriza demokracije, ki se vedno širi po Evropi, je zajela naposled tujk našo najbližjo sosedo Avstrijo, predvčerajšnjim in včeraj so se dogodile stvari, ki postanejo z-anjo lahko ze-° usodne. Če si jih pa hočemo raz-*°žiti in jih dodobra razumeti, potem se moramo seveda ozreti po razvoju dogodkov, katerim so sledile. Dasi juridi-cno samostojna, suverena država, je Av-s|fiia že od prvega početka svojega navtika po svetovni vojni tesno navezali na življenje in nehanje svoje velike “ratske Nemčije. Vsak pojav v Nemčiji 'ipliva skoraj docela neposredno tujk na Avstrijo. Tako je bila n. pr. v *vstriji socialna demokracija osnova re-?!tHa prav istočasno kakor v Nemčiji,
1,1 Čim je v Nemčiji prevzel klerikalni je nt r u m vodilno vlogo, so prišli v ^Vstriji na krmilo tudi krščanski social-Cl s pokojnim dr. Seiplom, katerega le
kratki medvladi dr. Schoberja zame* *i®l sedanji zvezni kancelar dr. Dollluss. ‘Oda paralela drži še dalje: rast narodih socialistov v Nemčiji ie zasejala selena istega gibanja tudi v Avstriji, in to seme kali in poganja vsak dan bolj!
_ Prav rast narodnih socialistov, ki tvorijo z nemškimi isto stranko in prizna-Vaio Adolfa Hitlerja za svojega skupnega voditelja, ter upadanje ^eimwehra ter desničarskih strank, ■e Pa ustvarila v Avstriji položaj, v katerem parlament ni več ustrezal volji Prebivalstva. Že v sedanji zbornici je imela vlada klerikalne meščanske koali-c'te in- priveskov v najboljšem primeru le 2 glasova večine. Vse ostalo je imela opozicija, sicer skrajno medsebojno sprte, ker jo tvorijo socialni demokrati, komunisti in narodni socialisti, toda vendar edina v enem negativnem stremljenju po zrušenju režima. Med tem pa, ko n? se narodni socialisti in komunisti bo-rili tudi za razpust parlamenta in nove volitve, so se jih socialni demokrati bali prav tako kakor skupine vladne koalicije. Zavedali so se pač, da bi se po ftjih^ okrepili najbolj njihovi najhujši sovražniki, fašistični narodni socialisti.
Vladni koaliciji, ki je samo tipično reakcionarna, so postajali nevarni seveda vsi opozicionalni ekstremisti. Narodnih socialistov se je bala, ker bi z njihovim porastom utegnila doleteti dr. ^ollfussa ista usoda kakor je dr. Briininga v Nemčiji, socialni demokrati so ji pa postali skrajno neljubi zlasti zaradi Hirtenberga. Fakt je
namreč, da se mora svet zahvaliti samo avstrijskim socialnim demokratom, da ie bilo odkrito italijansko tihotapljenje orož ja na Madžarsko In razkrinkano vse, kar Je bilo s tem v zvezi, posebno v zvez! z Avstrijo. Dollfussu so morali biti socialni demokrati skrajno neljubi že zaradi neprijetnosti, ki so mu jih _ s tem napravili. Najhujše je pa bilo zanj to, da jih ie moral mirno pustiti v parlamentu in v glavnem mestu, ker bi z razpisom novih volitev podrl svoj položaj bolj ka kor položaj socialnih demokratov. Ta usodna zagata je postala ža Dollfussovo vlado še neznosnejša po krizi v par la mentarnem predsedstvu, ko so zaradi debate o stavki železničarjev demisioni-rali predsednik in oba podpredsednika ter po zmagi Hitlerja v Nemčiji, ko so pričeli bežati v Avstrijo številni socialni demokrati, komunisti in Židje na eni strani, na drugi so pa oholo dvignili glave domači narodni socialisti. Zaradi krize predsedstva je nastalo v tej insti tuciji sploh brezpravno stanje, ker ni bilo nikogar več, ki bi, imel formelno pravico sklicati sejo.
Vladi dr. D o 11 f u s s a sta zato ostali samo dve možnosti: demisionirati ali polastiti se oblasti za vsako ceno. Zmagalo je drugo, vabljivejše stremljenje, kajti s prikrito diktaturo — to so pač po vsem bistvu predvčerajšnji in včerajšnji ukrepi — se dajo na mah odstraniti vse neljube ovire. Tako je torej doživela Avstrija, ki je bila od prevrata doslej res absolutno demokratična, da se ne smejo več svobodno prirejati sestan ki, shodi in obhodi, da se ne smejo priseljevati vanjo tuji ekstremisti, zlasti ne iz Nemčije, da se ne smejo prenašati govori Hitlerja itd., da ne sme tisk svobodno izražati svojega mnenja in da so tu di drugače omejene državljanske svoboščine. Avstrija, doslej absolutno demokratična, je stopila na pot diktature! Toda pot, na katero so stopili dr. Doll-f u s s in njegovi sodelavci, je spolzka in nevarna. Nihče tudi ne ve, kaj je na njenem koncu. Malo je namreč verjetno, da bi se dal s silo zaustaviti razvoj v praven narodnega socializma, a dosti bolj nevarni so tudi socialni demokrati kakor v Nemčiji. Prerokovanje bi bilo dosti prerano, zato moramo počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Ta pa bo v vsakem primeru tak, da se dosedanja Idila ne bo tako zlepa več povrnila. Ca si vsaj relativnega miru In normalnega razvoja v sosednji Avstriji so za nami!
Dalekosežni nažrti Adolfa Hitlerja
REFORMA WEIMARSKE USTAVE. - HITLER SE PRIPRAVLJA NA DOLGOLETNO VLADANJE. — POGAJANJA S CENTRUMOM. — PROTIMAR-KSISTICNA OFENZIVA. — UKREPI PROTI ŽIDOM IN BEG IZ NEMČIJE. — SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA V POTSDAMU.
BERLIN, 9. marca. Državni kancelar Adolf Hitler Je v zavesti velike večine, ki jo je vlada dobila preteklo nedeljo, sklenil, ukreniti vse korake, ki so potrebni za reformo welmarske ustave. Kako daleč namerava Hitler pri tem iti, zaenkrat še ni znano, ker vladni krogi o tem strogo molče. Gotovo je le to, da je Hitler sklenil ostati na svojem mestu še dolga leta. V ta namen pa potrebuje zakon o polnomočju, ki ga mora sprejeti državni zbor z dvotretjinsko večino, ki je Hitler nima. Zato je vlada nepričakovano stopila v stike s centrumom, da W s| zagotovila s te strani potrebne glasove v državnem zboru. Če M ta akcija propadla, namerava Hitler doseči revizijo ustave s pomočjo ljudskega plebiscita, pri katerem zadostuje enostavna večina, ki si jo bo znal vsekakor priboriti, kar je pokazal že pri volitvah preteklo nedeljo. V vladnih krogih se zatrjuje, da ne more na poti do revizije ustave nastati nobena ovira.
Protimarksistična ofenziva se nadaljuje z vso vehemenco. Hitlerjevski napadalni oddelki so zasedli vse socialistične
ma usmerja tudi proti Židom. Na židovskih trgovinah In obratih so se pojavil! lepaki, s katerimi se poziva občinstvo, da kupuje le pri arijskih Nemcih. Mnoge židovske trgovine v raznih nemških mestih so zaprte, zlasti v Essenu in Bottropu, kjer so se morale zapreti na ukaz in zahtevo hitlerjevskih napadalnih oddelkov, Mnogi židovski bančniki so Hk-vidirali svoje poslovalnice in bodo zapustili Nemčijo.
BERLIN, 9. marca. Novi državni zbor se bo sestal v Potsdamu v časi med 3, in 8. aprilom. Točen datum prve seje še ni določen. Uradno poročilo pravi, da upa vlada na pomoč centroma In bavarske ljudske stranke, ki ji bosta pomagale ustvariti nad dvotretjinsko večino.
BERLIN, 9. marca. Predsednik Hindenburg se bo odpeljal na dan sestanka novega državnega zbora v Potsdam, kjer; bo položil tudi venec na grob kralja Friderika Velikega.
BERLIN, 9. marca. Proški notrang minister Gčring je odredil, da se zapro vse tiskarne in založniška podjetja komunistične stranke. Policija ie zaplenila silen
U2UI11 IH1UUItki OU Zaacuil	  7	.	7 e ne	-a.v	-	_
in komunistične delavske domove. Delo-1 propagandni material in avtomatične Hro-vanje narodnih socialistov pa se polago-1 je za reproduciranje tega materiala.
Usoda razorožit vene konference
PRIZADEVANJA ANGLIJE ZA ČASTNO ODGODITEV. — HITLER IN MUSSOLINI NE PRIDETA V ŽENEVO. — POSLEDICE SPORA V GDANSKEM.
LONDON, 9. marca. Pogajanja med Parizom, Berlinom, Londonom, Rimom in Washin»tonom glede konference petih velesil v Ženevi še vedno trajajo. V Londonu ne verjamejo, da bi se Hitler odzval vabilu in prišel v Ženevo. Zato bo Nemčijo zastopal na omenjeni konferenci v on Papeu ali pa zunanji minister von Neurath. Kar se tiče Mussolinija, Itak nihče ne računa, da bi prišel v Ženevo. »Daily Telegraph« poroča včeraj, da angleški politični krogi tudi ne verjamejo, da M mogel biti v Ženevi sprejet pred-
log o petletnem odmoru v oboroževanju, ker bi na ta način ostala nespremenjena razlika, k! obstoja danes glede oborožitve Franclje in Nemčije, kar pa nikakor ni sprejemljivo, ker je že Mia NemfiB priznana enakopravnost. Pošiljanje poljskih ojačen] v Gdansko je izzvalo v Londonu precejšnje skrbi {n se splošno ne-glaša, da so se tako ne le poostril! nemško-poljski odnošajl, temveč je zašla v zelo neprijeten položaj tudi razorožitve-na konferenca.
Reševanje ameriške finančne krize
OTVORITEV NEKATERIH BANK ZA NOVE VLOGE IN NJIH IZPLAČILA.
PODALJŠANJE MORATORIJA. ROOSEVELTOVI NAMENL
NEWYORK, 9. marca. Banke 14 dr-sicer: Newyorka, Missourija, Pen *Vlvanije, New Jerseya, Kentuckyja, Milana, Floride. Ohija, Južne Karoline,
Kalifornije, Illinoisa, Kansasa, Massachusettsa in Severne Karoline so zopet od-prie svoje poslovalnice, in sicer na pod-tegi Woodinovih dekretov. Kljub temu jte Je še vedno ostalo zaprtih večje šte-;*to bank in denarnih zavodov, to pa za-m, ker je med gospodarskimi krogi naj*
’®cia zmeda. Newyorške hranilnice, ka-®rih vloge presegajo 4 milijarde dolarjev. so sklenile zahtevati 60 dnevni rok ^ izplačilo vlog.
NEWYORK, 9. marca. Predsednik t&ornice Rainey smatra, da kongres ju-bo mogel sprejeti programa pred-uika Roosevelta in da je zato nujno
potrebno podaljšanje bančnega morato rija.
NEWYORK, 9. marca. Rooseveltov program, ki bo danes predložen kongresu, bo vseboval, kakor se govork iz javo, da bo Amerika še nadalje obdržala zlato denarno podlago, pač pa bo suspen dirala vsak promet z zlatom. Dalje je predvidena kampanja vlade za nakupovanje srebra in zvišanje srebrne sestavine v srebrnem kovanem denarju. Pred sednlk bo končno Izjavil, da je nasprot nik emisije zasilnega denarja.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD. 9. marca. Narodna
sHuoščlna se Ho sestala v soboto dopoldne ob 10. uri k prora&inški raz-j pravi.
Dollfuss proti Seifzu
DUNAJ, 9. marca. Socialnodemokratski dunajski župan in deželni glavar Seitz je okrožnico državnega tajnika Feya glede prepovedi zbiranja In zborovanj vrnil s pripombo, da sme to zapovedati lo vlada in da je zato Feyevo postopanje protiustavno. Na to svojo pripombo pa je prejel Seitz pismo zveznega kancelar* ja dr. Dollfussa, v katerem si prepoveduje ton in način ■ pisanja dunajskega žu-.paaa napram državnemu tajniku in odklanja ustavno-krltične pripombe kot nekompetentne. Obenem dr, Dollfuss izjav-ilja, da je državni tajnik Fey Izdal okrožnico na njegovo odredbo in se H mora zato dunajska deželna vlada brezpogojno pokoriti.
Definitiven fcifafskl poraz
JEHOL, 9. marca. Japonci so za-vzeli mesto Klpejku. ki le bito zadnia kitajska strategična postojanka. Po hudem bombardiranju japonskih bojnih letal so se kitajske čete, ki jim je poveljeval general Vanisea, spustile v neurejen beg, ki pomeni popoten razpad vse te kitajske armade.
TOKIO. 9. marca. Kakor se brzojavno poroča iz člnčava. to bH general Tangjulin. U Je izzval v vse! Ki-
tajski silen stud In odpor prot! sebi za rad! tega. ker to prepustn Jehol Japoncem, ubit v Hsifenhau. UbHi so ga Čangsuljanovl vojaki.
PEKING, 9. marca. Nad Pekingom in Tsientsinom Je razglašeno vojno stanje. Japonci so zasedli vse klance, ki vodito v severno Kitajsko. Kitajska vojska Je popolnoma demoralizirana in se umika v največjem neredu*
PEKING, 9. marca. General Cang-suliang je demisioniral.
MUSSOLINIJEVE ČESTITKE HITLERJU.
BERLIN, 9. marca. Včeraj popote dne je obiskal državnega kancelarja Hitlerja berlinski italijanski poslanik in mu sporočil Mussolinijeve čestitke. V smislu Mussolinijevega sporočila more Hitler vedno računati z vso du* cejevo pomočjo.
PROCES PROTI DR. PERNARJO.
BEOGRAD. 9. marca. Dokazovalno postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države proti dr. Pernarju in tovarišem je bilo danes zaključeno. Prvi je nato govoril državni tožilec, za njim pa je povzet besedo prvi branilec. ki v času poročila Še vedno govori.
NHT
Marffior&f iVFC ETKMK«! 35®
V JyT a f 1 b o r u, cine 9. III. 1933-
Iz seje mestnega ubožnega sveta. Sinoči je bila v mestni posvetovalnici seja mestnega ubožnega sveta, ki ji je predsedoval mestni župan g. dr. Lipold. V razpravi je bilo 87 prošenj, med njiimi zelo težki primeri današnje socialne bede. V okviru finančnih možnosti je mestni ubožni svet upoštevaj najnujnejše primere in ugodno rešil upravičene prošnje 34 osebam radi bolezni in onemoglosti. Deloma ali popolnoma za pridobitno delo nesposobnim je bila priznana trajna ubožna oskrbnina, obstoječa iz redne podpore od 50—150 Din na mesec, brezplačna zdravniška pomoč in zdravila ter hrana v mestni ljudski kuhinji. Desetim ubožnim otrokom je bil dovoljen vzgojni prispevek, oziroma rejnina od 50—300 Din na mesec. Redne podpore so bile zvišane 18 osebam, 13 osebam pa je bila priznana oskrba v zavodih, deloma v mestni ubožnici, hiralnicah in mestnem mladinskem domu. Osmim prosilcem so bile prošnje odklonjene, ker so manjkali zato potrebni zakoniti pogoji. Štirim osebam pa so bile dosedanje podpore ukinjene, ker se je ugotovilo, da so navedle napačne podatke. Finančni efekt na sinočnji seji dovoljene pomoči in podpor znaša na leto 181.360 Din.
Seja upravnega odbora mestne občine bo jutri ob 17. uri v mestni posvetovalnici.
Spremembe v banovinski službi. Za
banovinske uradniške pripravnike so imenovani: Anton Černe v Brežicah, inž. Sergej Možajski v Ptuju, Viktor Zrinšek pa v Prevaljah. Razveljavljen je odlok, s katerim je bil premeščen banovinski zdravnik dr. Alfonz Hdnnigman iz Ma-renberga v Cankovo.
Iz policijske službe. Policijski stražnik Rafael Poišnar pri tukajšnjem predstoj-ništvu mestne policije je premeščen k upravi ljubljanske policije.
Pomožna akcija je zaposlila doslej pri raznih cestnih delih 162 brezposelnih in pomoči potrebnih delavcev. Ker so sredstva že skoro izčrpana, se bodo polagoma in stopnjevaje ukinile razne podpore. Zaposlenemu delavstvu pa se bo skušala najti zaposlitev kje drugje, zlasti sedaj na pomlad, ko se bo pričelo delo na polju, na vrtovih in ko se bo pričela gradbena sezona.
OUZD v preteklem mesecu. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil statistične podatke o stanju zavarovanja v februarju. Povprečno je bilo članov 68.601, torej za 6.149 manj ko v lanskem februarju. Od zavarovancev je bilo 41.338 moških in- 27263 žensk. Bolnikov je bilo povprečno 1.712. Povprečna zavarovana mezda je znašala na dan 23 Din; skupno pa se je izplačalo 1 milijon 579.360 Din. Zastoj gospodarske krize je pokazal v letošnjem februarju slabejši tempo ko prejšnje mesece. Letr.e razlike števila zavarovanih delavcev, povprečne dnevne zavarovane mezde m celokupne dnevne zavarovane mezde so se v februarju nekoliko zboljšale, vendar mnogo manj ko v lanskem septembru. Nazadovanje članstva je bilo največje lani ,v avgustu, ko je znašalo 16.251, v decembra lani 7.436, letos v februarju pa samo 6.149. Zdravstvene razmere delavstva so bile v preteklem mesecu neznatno povoljnejše od razmer v lanskem februarju. Odstotek bolnikov je bil za 0.03% manjši. Iz dejstva, da je imel OUZD pred letom še bolnike s podporno dobo od 26 do 52 tednov, ki pa so pozneje odpadli, sledi, da je delavstvo letos v februarju bolj bolehalo ko lani, čemur je vzrok nedvomno slabo februarsko vreme. Iz istega vzroka je bila tudi zaposlenost nekoliko manjša.
Peter Burja, izvrstni tenor, nastopi v nedeljo 12. t. m. zvečer kot princ Sou-Hong v Leharjevi melodijozni opereti »Zemlja smehljaja«. Ker se imenovana »loga prav posebno prilega lepemu tenorju simpatičnega gosta ter bo to -brezpogojno poslednja uprizoritev »Zemlje smehljaja«, opozarjamo na to predstavo 5e posebej.
SJSU »Napredek« ima v nedeljo 12. jt. m. ob pol 10. uri dopoldne v Kazini v okviru idejnega mladinskega tečaja ZKD predavanje. Predava g. dr. Igor Rosina iz Maribora o temi: »Kmetski socialni ookret«. Mladina vseh mariborskih srednjih šol vabljena ! Odbor. '	'
Ponovno opozarjamo na zanimivo predavanje o »Usmerjenosti povojne inteligenčne mladine«, ki bo drevi ob 20. uri
v palači" Delavske zbornice.
Lutkovno giedaHšče Sokola matice v Narodnem domu ponovi v nedeljo 12. t. m. ob 16. uri zelo zabavno in učinkovito igro v 5 dejanjih »Dr. Faust in njegov sluga Gašperček«, ki je dosegla piri premieri in prvi reprizi zelo lep uspeh ter jo lahko štejemo med najboljše uprizoritve na našem lutkovnem odra. V soboto 11. t. m. ob 19. uri bo predstava te igre zai odrasle. Pridite!
Sokolsko društvo Maribor III (Krčevi-na-Košaki) ponovi prihodnjo nedeljo 12. •t. m. ob 16, uri v krčevinski šoli veselo igro »Trije vaški svetniki«. Prva uprizoritev se je izvrstno obnesla in bo nedvomno tudi pri dragi uprizoritvi prišlo občinstvo na svoj račun.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 19. številki:	predpise	za
cestne mostove; na-vodila glede delniških in komanditnih družb, gospodarskih in kreditnih zadrug ter hranilnic po § 460 obrtnega- zakona; zvanje ekonoma uči-tejske službe; nadalje objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev ter razne objave iz »Službenih novin«.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Čakovec bo potom licitacije dne 6. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je r.a vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Avtomobilski promet v naši državL
Naglo se razvija avtomobilski promet tudi v naši državi in je razveseljiv njegov napredek, zlasti v zadnjih letih. V naši državi imamo v javnem prometu okrog 50 avtobusnih prog, ki znašajo v skupni dolžini 18.000 km. Avtobusni promet vzdr žu-je r.ad 300 zasebnih podjetij z nad 700 avtobusi, ki prevozijo na leto okrog 5 milijonov oseb (železnice prevozijo na leto okrog 46 milijonov potnikov) na približno 50 km dolgi poti. V navedenih številkah pa niso všteta mestna in državna avtobusna podjetja. Pošta vzdržuje v naši državi 17 prog. Vrednost avtobusnega voznega parka je ocenjena na okroglo 80 milijonov dinarjev. Avtobusni promet je neenakomerno razdeljen. Najgostejša je mreža v naši in savski banovini ter v severnem delu duna-vske. Iz Maribora, Ljubljane, Celja, Zagreba, Karlovca, Osje-ka in Norega Sada vodijo mnoge avtobusne proge v bližno in daljno okolico v mnogih primerih, celo paralelno z železniškimi progami. V južnem delu naše države pa je avtobusna mreža še slabo razvita in ne izpopolnjuje racionalno vrzeli v sedanji železniški mreži.
Barometer našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo za dobo od 21. do 28. februarja naslednjo statistiko (številke v oklepajih se »amašajo na isto dobo preteklega leta). Otvorjeni konkurzi v dravski banovini 3 (3), v savski 3 (1), vrbaski — (1), primorski 1 (2), drinski 1 (—), zetski — (2), dunaivski 1 (4), moravski
2 (3), vardarski — (3), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2); otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (13), savski 5 (9), vrbaski — (1), primorski 2 (4), drinski — (5), zetski 1 (1), donavski 5 (7), moravski 1 (1), vandaiski — (2), Beograd, Zemur., Pančevo 2 (2); otvorjen-a posredovalna postopanja:	v	dravski banovini 22, v
savski 16, .vrbaski 1, primorski 3, drin-ski 25, zetski 2, dlunavski 3, vardarski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2); odpravljeni konkurzi v dravski banovini — (1), savski 3 (3), vrbaski — (1), primorski 1 (3), drinski — (1), zetski 1 (1), donavski 1 (4), moravski 3 (2), Vardarski 2 (1); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski — (6), satvski 21 (3), vrbaski 4, primorski 3, drinski
3 (2), zetski 1 (1), donavski 1 (2), moravski —, vardarski — (30, Beograd, Zemun, Pančevo 4 (1).
Vsem našim cenjenim igralcem in ostalemu občinstvu naznanjamo, da so srečke za I. razred 26. kola že prispelo In Jih lahko zopet dobijo v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica kL
Za deiomržneža proglašen. Albert Sajko, brez stalnega bivališča, pristojen v občino Lemberg, je proglašen za deiomržneža.
Zanimive rimske izkopine. Pri izkopavanju temeljev za zgradbo poslopja trgovske akademije .v Ljubljani na vogalu Gregorčičeve ulice in Bleiweisove ceste so delavci te dni naleteli na dobro ohranjen rimski sarkofag, v katerem so bile Človeške kosti. Zanimivo zgodovinsko najdbo bodo shranili v muzeju.
Mednarodni velesejem v Pragi 19.—26. marca 1933. Kakor smo izvedeli, je firma »Intercontinentale & Caro in Jelinek, jugoslovanska transportna d. d. v Zagrebu z 'njenimi filialami v Beogradu, Subotici, Sušaku, Ljubljani in Mariboru določena za oficielnega špediterja praškega velesejma. Informacije in legitimacije se dobijo pri navedeni firmi v Mariboru, Aleksandrovi cesti 55.
Znižanje plač zagrebškim magistrat-nim uradnikom. Zagrebška občina namerava znižati plače svojim uradnikom. Z redukcijo prejemkov je prihranila na leto okrog 600.000 Din. Plače do 16.000 Din na leto ne bodo znižane, ampak namerava znižati le plače od 1600—3000 na mesec za 5%, od 3000—5000 za 7%, nad 5000 Din dalje pa za 10%.
Panika zaradi dolarja. Na vseh evropskih borzah se opaža močno nazadovanje ameriškega dolarja. Vesti iz Zedinjenih držav radi sanacije so zelo protislovne. Nekateri trde, da Zedinjene države ne bodo opustile zlatega standarda, dragi pa poročajo o sklepu opustitve zlate valute. Doslej so ustavile notiranje dolarja pariška, londonska in ouriška borza.
Kino Union. Od četrtka dalje najuspe-lejša m največja veseloigra zvočnega filma »Paprika« s Frančiško Gaalovo in Paulom Horbigerjem. Film, poln komike in temperamenta, izborne ogrske glasbe; posebno štirje »šlagerji« navdušujejo do vrhunca.
Grajski kino. Od danes do vključno torka sijajna in temperamentna veseloigra »Kaj naj priznam svojemu možu« (Zena brez pižame). V glavnih vlogah ljubljenka vsakogar, Renate Muller in pa izborna njer.a partnerja Georg Aleksander in Otto Wallburg. Pripravlja se čudo filmske tehnike »Atlantida« po glaso-vitam romanu z Brigito Helmovo in Gustavom Dieslom v glavnih ulogah.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.6 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 5.4 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 750.2, reduciran na ničlo pa 748A; relativna vlaga 91; preteklo noč je padlo 18 mm dežja; vreme je oblačno in polagoma dežuje.
Krvava tragedija pri obmejni straži. V skrainem kotu Poljanske doline nad Škofjo Loko je ob meji graničarska postaja, kateri je poveljeval kaplar Radovanovič, ki je bil zelo discipliniran in je večkrat zaradi zanemarjanja službe kaznoval svojega tovariša Radičkoviča. Omenjeni Ra-dičkovič pa se je preteklo nedeljo strahovito maščeval nad svojim poveljnikom, na katerega je nameril puško in ga ustrelil. Nato je ubijalec zbežal v sosedno vas in se zabarikadiral v neko malo hišo, ki so jo obkolili orožniki in obmejni stražniki ter jo oblegali dva dni. Ra-dičkovič je streljal iz hiše, kakor blazen in se ni vdal, dokler mu ni zmanjkalo municije. Hišo, v kateri je bil zabarikadiran, so obstreljevali celo s strojnico. V noči na sredo pa so ga po težki borbi usmrtili.
Ukradena ura budilka. Zasebnici Frančiški Likavčevi, stanujoči na Grajskem trgu, je sinoči nekdo ukradel iz nezaklenjenega stanovanja uro budilko, vredno 180 Din. Tatvine je osumljen neki moški, ki je iskal pri Likavčevi prenočišča.
Drobna policijska kronika. Slabi časi vplivajo tudi na policijsko kroniko, ki je zadnje čase prav skromna. Redke so aretacije pijancev in razgrajačev, prav tako redke pa tudi vlomilcev in tatov, ki jih je policija v zadnjem času polovila in pregnala iz mesta. Preteklo noč je prenočevala v policijskih zaporih neka Marjanka, k| je nastavljala svoje mreže moškim v neki zakotni gostilni. Prijavljen pa je bil Jernej Š., ker se je grdo vedel na ulici, nadalje neki Alojzij C., ki je kolesaril po pešpoti in neki Rudolf V., ki je šofiral avtomobil brez voznega dopustila.
Narodne gledališke
Četrtek, 9. marca ob 20. uri »Faust«.
Red A.
Petek, 10. marca: Zaprto.
Sobota, 11. marca ob 20. uri »Grob neznanega vojaka«. Premiera. Red B. Nedelja, 12. marca ob 15. uri »Maks in Moric«. Otroška predstava. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Gostovanje tenorja Petra Burje. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Premiera Rayna!dove tragedije »Grob neznanega vojaka« bo v soboto 11. t. ta-za red B. To delo, ki ga označujejo vS1 literarni kritiki za najlepšo vojno dramo, kar jih je navdahnila svetovna, ima vse znake klasične tragedije: zgoščenost dejanja v najmanjšo dobo (komaj 7 ur), napetost čuvstev, izbičanih do skrajnost* ter plemenito, vzneseno in stilizirano besedo. Prevod je Župančičev. Mariborsko premiero pripravlja režiser J. Kovič. Nastopijo gg. Kraljeva, J. Kovič in Furijafl-Pino in Pia Mlakar, odlični plesni Par' ki je zlasti v tujini našel izredno mnog° priznanja ter g.a vsa domača kritika označuje za najboljšega predstavitelja sodobne slovenske plesne umetnosti, plese v mariborskem gledališču v četrtek 16-t. m. Spored je izbran in zanimiv. Oper* ne cene. Bloki ne veljajo. „
Pri boleznih želodca, črevesja in Pre* snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedeni3 poudarjajo, da se »Franz Joseiova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, K’ se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerija!’ in špecerijskih trgovinah.___________ _
Tora} pomnite! Le redno uživanje Jaff® pomaranč Vam ohrani dolgo mladostne svežost in prožnost!
Engros zaloga Miloš Oset; MaribO*
Aktualne misli
Kultura.
Povsod in pri vsaki priložnosti se omenja kultura narodov, kultura držav, kultura sveta, napredek kulture, tisočletna kultura. Kaj pa je prav za prav kultura in da-Ii obstoji še prava, duševna in reelna kultura, o tem menda malokdo vodi računa.
Kultura, ki nam jo servirajo Japonci z osvobodilnimi krvavimi manevri-gotovo ni kulturen čin, ampak je prei egoistični, zavojevalni in imperialistični barbarizem kot pa širjenje kulture. Kar nam nudi židovski boljševizem v Rusiji s stremljenjem širjenja boljševiških »blagodeti« po vsem svetu, je napor židovske vseoblasti na zemeljski krogli z uničenjem kulturni!! pridobitev in kulture sploh.
Dogodki v Nemčiji nam dokazujel0 sirovo pohlepnost po germanski nadvladi, restavriranju nemške »kulture« pod raznimi tajnimi pokroviteljstvi, Čeprav za ceno krvi in zlodejstev. Ita-Ijanska »tisočletna kultura« nam daje žalostno sliko o pojmu kulture, ket barbarsko uničenje naših res kulturnih pridobitev in ustanov, zahrbtno streljanje nedolžnih in nemočnih Žrtev ter nasilja nad našimi nezaščitenimi brati gotovo niso niti človeška niti kulturna dela.
Amerika s svojo »visoko" kulturo nam je v zadnjih letih pokazala kaJ malo prave kulture. Milijoni in miH' joni kilogramov kave so se uničeval* v morju, samo da ne bi imel svet P?' ceni tega danes že v najsiromašnejš1 hiši vpeljanega blaga. Židovske mahinacije ! Finančni krahi in brezposelnost milijonov ljudi; zopet židovski računi.
Po vsem svetu tedaj barbarizem-sebičnost, pohlepnost po naamoči jn nadvladi in gušenje onega, ki se da pritiskati k tlom ali ki se smatra slabejšega. In vse to naj bi bila k u j' tura?!, vse to kulturni napredek ah nadaljevanje takozvane tisočletne kulture?!
Rekapitulacija pojma današnje kulture je ta, da se pod psevdonimom »kultura« skrivajo: egoizem, cinizem, barbarstvo, laž, pest, a prava, reelna kultura je izginila s svetovno vojska*«1 ostala le še p u h 1 a f r a z -a.
V M a r j.ib o-r u, 3ue;«9. ,ffl.jl933
Mariborski ZVEČER N I K« Jutra
Stran 3.
Letna bilanca mariborskih planincev
ZBUROVMJE MARIBORSKE PODRUŽNICE SLOVENSKEGA PLANINSKEGA
društva v hotelu »OREL«. DOSEDANJE delo. uspehi in BODOČI NAČRTI. SPREMEMBE V VODSTVU.
Kakor smo že včeraj kratko poročali, so se v, torek zvečer zbrali v restavracijskih prostorih hotela »Orel« v izredno lepem številu člani mariborske podružnice SPD ter mnogoštevilni prijatelji naših planin. Po uvodnem pozdravu vseh navzočih je podal načelnik g. dr. Senior temeljito poročilo o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu. Opisal je Podrobno prijateljsko razmerje med mariborsko podružnico in njenimi planinskimi posestrimami ter ostalimi društvi in obtastvi. Žal, da istega ni mogoče reči tedi o odnošajih napram ljubljanski centrali SPD in mariborski zimskošportni Podzvezi. Ljubljanska centrala noče razvneti v pravem smislu današnjega položaja in vzvišenih nalog, ki jih nosi v našem, javnem življenju organizirano planinstvo. Mariborska podružnica SPD je bila vedno jugoslovansko nacionalno Orientirana in absolutno ne more soglašati s Mjdanjo politiko osrednjega društva v Ujubljani. Zato je načelnik iz-tovil, da bo moral izvajati posledi-Ce in odstopiti z vseh mest v organi-zaciji. Nato je obširno opisal delovanje v Preteklih dneh, zlasti zanimivo razsta-v Zagrebu, Beogradu in drugod, kjer Je bilo naše Pohorje reprezentirano v sliki in besedi tako, kakor v resnici za* steži. Ta divni del naše ožje domovine nam mona. postati isto, kar je Ljuibljanča. nom Gorenjska. K uresničenju tega cilja. naim bo kmalu izdatno pripomogla Zgraditev pohorske ceste, ki se leto za letom razveseljivo, a še vedno prepočasi. približuje svoji dograditvi. Velik de-l®ž na oživljenju pohorskih vrhov, domov te gozdov bo imela tudi pohorska železnica, ki bo ob pravilnem razumevanju nekaterih merodajnih činiteljev realizirana že m najbližji bodočnosti. Posebno Zahvalo organizacije in občnega zbora zashiži banska uprava, ki je vedno rada Pomagala in je bila zato izrečena od vseh navzočih banu g. dr. Marušiču in pod-bami g. dr. Pirkmajerju iskrena zahvala, ki se jima bo sporočila s presrčnimi planinskimi pozdravi vred še pismeno. Naj-teplejša zahvala pa gre tudi Posojilnici v Mariboru, mariborski mestni občini, in-^nstrijcu g. Hutterju, gg. dr. Miillerju, Majerju, tv. Pinter & Lenard, dr. Žnuderlu in mnogim drugim, ki so tudi z izdatno materialno pomočjo priskočili na Pontoč podružnici v uresničevanju njenih Vzvišenih ciljev. Na poziv predsednika je Občni zbor stoje počastil spomin! lani u-fartih 5 zvestih članov in članic.
Za njim je povzel besedo mariborski Župan g. dr. Lipold, ki je naštel in pod-Ifrtal vse velike zasluge, ki si jih je pri dbbila mariborska podružnica SPD za napredek, povzdigo in moderno ureditev tujskega prometa v naših krajih, predvsem na zelenem Pohorju. Posebej pa je Še vršila veliko važnost nacionalne misije, ki jo opravlja SPD med našim obmej-
Arkadij Averčeoko:
dovest za rekonvalescente
(Konec)
»Pozabili ste na fizične metode zdravljenja«, je suho dejal doktor.
»Kakšna godba je to?« »Mechanotherapia.«
»Čudno, prečudno...« se je razžaljeno Jfcsmehnil Korzuhin. »Mogoče bi za vse ‘e trebušne in prsne kožice zadostoval cenen velociped, a Vi predpisujete takoj tel avtomobil.«
Doktorju se je čelo afciračtfo.
»Mišem homeopat. Če vam ni všeč moj nasvet, pa si poiščite homeopata. Ta Vam lahko predpiše tudi šivalni stroj.
tevolite!«
Pa j© odšel in bučno zalobutnil vrata Prednji sobi.
»Morda bi bil boljši kateri iz druge
teke« __ je piaho pripomnila žena.
*
“ifo ie nekoč pozimi...
Korzuhin je po južini nekoliko legel, 1 zaspati ni mogel; bledlo se mu je o ?P'h boleznih, epidemijah in nesrečah. k„ tel je, se oblekel ter čemeren in slavje šel pogledat k ženi.
tlim življenjem, kateremu je tuidi /vi kulturnem pogledu krepka opora. Mestna občina ,je vse to veliko delo vedimo zasledovala in polno razumevala, zato bo pa tudi skušala v najbližjem času ustanoviti poseben občinski tujskoprometni odsek, ki bo skrbel z vsemi močmi za čim večji razvoj tujskega prometa v naših krajih.
Govornikovim izvajanjem se je z istimi željami po napredku in čim lepšem razvoju našega turizma in ostalega obiska tujcev pridružil tudi v imenu oblasti okrajni glavar g. Milan Makar.
Tajniško poročilo je podal g. Gajšek, ki je izvajal v glavnem naslednje:	Z
vedno večjim razmahom podružnice raste tudi delo v organizatorični in administrativni smeri. Število članstva je v minulem letu zopet padlo, in sicer od 1.010 v letu 1931. na 860 v preteklem letu. Padec števila članstva je v razmerja z nekaterimi drugimi podružnicami malenkosten ter se z ozirom na povečano število posetnikov naših planinskih postojank nikakor ne sme tolmačiti z morebitnim nezanimanjem za planinstvo. Ugodnosti polovične vožnje po železnici se je posiužilo 574 članov, to število pai v bodoče naraslo, ker se pričakuje, da bo po prizadevanju SPD v bodoče dovoljena vozna olajšava že skupinam po 3 oseb.
Za planinsko delovanje so se zanimale tudi lani oblasti ter razne tujskopromet-ne ustanove širom naše države. Povsod smo našli polno razumevanje in podporo. Sodelovanje v planinskih zadevah je bilo z ostalimi podružnicami SPD uspešno. Določile so se enotne cene za prehrano in prenočišče, kar je bila vroča želja vseh planincev. Pri vseh pohorskih postojankah se je odpravila vstopnina in reševalni prispevek. Zaradi pomanjkanja sredstev se niso mogle izvršiti vse zimske in letne markacije, kakor so bile za mišljene.
Ker so se nekateri dijaki v! kočah nedostojno obnašali, tako da so vzbujali splošno zgražanje, in jih ni bilo mogoče izslediti, so bile podružnice primorane ukiniti vse dijaške olajšave. Podružnica se je udeležila vseh planinskih skupščin in slovesnosti, pa tudi sama je priredila večje število zabavnih in poučnih javnih prireditev, ki so vsestransko zadovoljivo uspele. Odbor se je trudil mnogo tudi na razširjanju »Planinskega Vestnika«. Bodoči odbor bo z izpopolnitvijo vrzeli nedvomno storil še vse ono, kar je bilo določenega in zamišljenega.
Zelo razveseljivo je blagajniško poročilo g. dr. Žnuderla, ki izkazuje nad 2 in pol milijona dinarjev denarnega prometa. Tu je treba podčrtati veliko požrtvovalnost članstva, ki dela brezplačno, do-čim je pri ostalih bratskih organizacijah za to na razpolago kar po več plačanih nameščencev. Na predlog revizorjev gg.
.dr. Lašiča in inž. Šlajmerja, iki sta našla vse poslovanje in knjige v vzornem redu, je bil odboru ,podeljen absokrtorij, blagajniku pa izrečena še posebna pohvala.
Gospodar Mariborske koče g. Pagon je pokazal, da je obiskalo kočo lani-6:805 turistov in je torej obisk vsako leto večji. Izpopolnjuje pa se tudi, kakor v vseh ostalih kočah mariborske podružnice, notranjost, inventar in udobnost. O Koči na Klopnem vrhu je poročal gospodaTg. Soršak in dejal, da je obisk ie koče lani narasel za 400 na 3.096 obiskovalcev. Seniorjev dom je sprejel lani pod streho 2588 planincev, kar je povedal domovi gospodar g. Stražnik. Ta dom pa bo letos visoko prekoračil to število, ker ga je že v letošnjih prvih dveh mesecih obiskalo nad 600 oseb. Pa tudi planinsko zavetišče pri Sv. Pankracu ni bilo osamljeno, saj je dalo zavetje 755 prijateljem divnega Kozjaka. Kot predsednik zadruge »Ribniška koča« je poročal gosp. inž. Šlajmer, ki je naglasil, da je investiranih v Seniorjevem domu že približno Din \,000.000.
O delovanju zimskošportnega odseka je poročal načelnik g. Gajšek. Delovanje odseka je bilo usmerjeno bolj v smer gojitve in propagiranja zimske turistike, kar naj bi bil sploh glavni namen zimskošportnih organizacij SPD. Odsek šteje 96 rednih in 72 izrednih članov. Dočim je priredil predlanskim več uspelih tekem in propagandnih prireditev, je moral v zadnji zimi zaradi neugodnega, snega počivati in je bilo šele v zadnjem času omogočenih nekaj tečajev in turnih vo ženo. Odsek se je uveljavil v propagand^ »Eh predavanjih v mnogih krajih, častno
pa so se odrezali v javnosti tudi navdušeni odsekovi fotoamaterji.
Nadalje so še poročali za markacijski odsek g. Škofič, za propagandni odseka Strašnih, za »Aljažev; klub« g. dir. Jehart in za klub »Meja« g. dr. Irgolič. Vsa vprašanja, ki prihajajo v poštev za naše planinstvo, za njegovo izpopolnjenost in napredek, je v obširnem in temeljitem go voru obdelal predsednik centrale SPD v 'Ljubljani g. dr. Pretner, za kar je žel glasno priznanje. V imenu Družbe sv. ‘Cirila in Metoda je spregovoril g. dr. La* šič. ki je poudaril nekako skupno misijo obeh organizacij v naših obmejnih krajih. Za »-Aeroklub« je pozdravii občni zbor ravnatelj g. dr. Tominšek.
Ker je načelnik dr. Senjor iz prej na-vednih razlogov odklonil vsako izvolitev, v odbor, so nato sledeče volitve izpadle tako, kakor smo že včeraj poročali. Pri slučajnostih je bil na predlog najstarejšega člana, in odbornika podružnice g. Kravosa, ki je v svojem daljšem govoru orisal nevenljive zasluge bivšega načelnika za vse slovensko in tudi vse slovansko planinarstvo, posebej pa še za razvoj našega tujskega prometa, izvoljen z velikim navdušenjem in priznanjem za prvega častnega člana in častnega na* čelnika gosp. dr. Senjor.
Novi načelnik se je spomnil tudi z’ iskreno zahvalo dela dosedanjega blagajnika g. dr. Žnuderla, ki je mnogo let stal društvu ob strani s pravnimi nasveti, kakor je tudi .njegova zasluga izredno dobro urejeno društveno denarno po* slovanje.
Občni zbor je bil o polnoči po štiri*1 urnem trajanju zaključen.
Koncert dijaške Počitniške zveze v Ptuju
Poročilo iz Ptuja
Pred precej dobro zasedenim gledališčem so nam v nedeljo mladi pevci in pevke iz Maribora nudili lep umetniški užitek. Program je bil precej posrečeno izbran, le nekatere, že po naravi dolge pesmi, so trpele na efektu radi odvišnega ponavljanja in mnogih kitic.
Od Počitniške zveze (Ferijatoega Sa-veza) sta nastopila ženski in mešani zbor. Ženski zbor se je posebno izkazal pri mešanih pesmih. Le pri nekaterih ■pesmih je ta nadmoč postala preočita in je na pr. pri pesmi »Dvanajsta ura« uničila krasno spremljavo moškega zbora. Sicer zboru nimamo ničesar oporekati. Dobro je izvežban in discipliniran, za kar gre velika hvala g. prof. Sdrvveigerju, ki vodi z velikim veseljem zbor že od njegove ustanovitve. Le škoda, da se morajo tudi ti simpatični pevci boriti s pojavom sedanjega časa — s krizo; zato pač ne morejo proslaviti slovenske pestni po naši širni domovini in se morajo omejevati le na. koncerte, ki jih lahko finansira vsak posamezni pevec.
Poglavje zase pa je mladinski zbor .mariborske realne gimnazije, ki nas je s svojimi precizno podanimi pesmimi, z disciplino in svežostjo glasov izredno ugodno presenetil. Iz teh malih pevcev
se je zborovodji posrečila ustvariti zbor, ki lahko samozavestno stopi v vrtsto znatnih mladinskih zborov idOma in na tujem. Za svoje pesmi pa so bili tudi deležni spontanega in prisrčnega priznanja. Klavirsko spremljavo je oskrbela z njej lastno točnostjo in mehkobo ga. prof. Minka Zacherlova.
Ta popoldan nam. je bil vsem lepo dozi vetje in dal nam je misliti, ali ne M tudi naš Ptuj kaj takega zmogel? —er.
Pragersko
Pred vrati njene sobe ob portieri je obstal, ko je zaslišal človeške glasove. Zmrdnil se je... Potem je sedel na klop ob oknu ter vlekel na ušesa. Govorila sta tamkaj dva:
»To morate napraviti gospod doktor!«
»Ne, pa ne. Sami ne veste, kaj hočete... Vse, kar je prav.«
»Jaz to že vem. Ali zelen salon moram imeti. Ste slišali?. To marate napraviti! Tale naš stari, črvivi, mi je strašno zo-pern.«
»Nespametno govorjenje. Kako neki naj to napravim?!«
»Že veste, kako, saj ste doktor.«
»To je reč dekoraterja.«
»Izmislite si kaj. Recite, da mu rdeča barva škoduje, med tem ko deluje zelena na... na... mogoče na večjo cirkulacijo krvi. AK pa, da širi vene.«
»Nezmisel! Čemu potrebuje razširjenje žile dovodnice?«
»No, pa mu recite, da trni rdeči salon
škoduje.«
»On ni vendar nikdar tam.«
»I, pa poiščite kakšno bolezen, da bi“ moral sedeti v salonu, v misel vzemite kubični prostor, obseg zraka ali pa mu povejte, da je takšna rdeča barva v salon« škodljiva njegovemu zdravju.«
»Natalija Pavlovna!... Sam vrag vedi, kaj je to... Pač čudo, da me ni že pri tistem avtomobilu ujel. Nekaj pa že sluti. Pomislite vendar, kaj bo. Urnejem te svoje prve poizkuse — imeli so vsaj nekaj smisla... Hm, vsaj nekakšen razlog... Jasno je, da pušenje ni zdravo, popivanje je škodljivo in kvartanje isto-tako... Ampak Wagner — to ie že neumnost, avtomobil — velika predrznost. Gospa, vi nimate ne takta ne logike.«
»No, pa ne... Napravite mi vsaj to, da izgine odtod rdeči salon — pa je. In ne bom vas več nadlegovala.«
»Obljubite mi tol«
»Obetam.«
No, torej zadnjikrat. Z božjo pomočjo...«
•
Doktor in Nata sta šla v spalnico, da bi poiskala Korzuhina. Pa Korzuhina nista našla. Ni ga bilo tam.
čez čas sta ga pa našla v rdečem salonu. Sedel je na rdečem divanu, slastno pfl iz steklenice konjak in pušil veliko smotko.
»A, doktor...« ie rekel in namignil z očmi .nanj. »Pozdravljam vas! Ali ne .vidite, da rdeča barva pohištva tukaj v sa-•tonu name slabo vpliva?, Kubični obseg,
Zlobna roka na Spodnji Polskavi še vedno požiga. Ni še dolgo Tega, ko smo poročali o neštetih požarih na Spodnji Polskavi pri Pragerskem in že je vnovič zatrobil rog požarne bramibe. Ljudstvo je radi tega zelo razburjeno in je organiziralo nočne straže, da bi tako preprečilo zlobno delo požigalca. Tudi orožmštvo je budno na nogah, toda ves dosedanji trud je brez uspeha. Na Spodnji Polskavi je požigaičeva roka še sledno na poslu. Tako je v soboto zvečer začelo goreti pri železničarju Šetarju. Požar je nastal v podstrešju gospodarskega poslopja in se naglo razširil ter uničil gospodarsko poslopje do tal. Na Kraj požara je takoj prihitela domača požarna brambai hi lokalizirala ogenj. Skoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino.
Nov grob. Preteklo sredo opoldne smo položili k večnemu počitku premi-
kakor pravimo, še ni vse. He... He..s Na prodaj je lep avtomobil, zlati molji! Treba mi je denarja, da se popeljem v klub. Ha-ha! Gospod doktor, zdaj popokajo vse prečne mrene, med njimi tudi vaše prsne in trebušne mrene, če hitro ne zapustite postelje težko bolnega Korzuhina. Ali je mogoče, da se nikdar več ne snideva, gospod doktor? Kaj hočemo... Jaz sem zdaj čisto pomirjen zaradi vseh bolezni. Kar spravite se mi odtod! Idite k vragu!«
»Zakaj sl ga pozdravil tako Marino! 'MM sl jezen nanj'?«
d«? ato dinarjev mu dajfe#(g*.
mam.
IHarffiorSk! »VEČERNIK« Juira
■■■■■■■■■■■■■■bi mmmmammmmmmmm n
Rud^anl Kiptrng:
Milijonar inniegov
angleščine prevedel Josip Poijanec.)
»Pri zlSfSi^ra^SSii - in drugih rečeh, y, zapadni AmerHci.«
»San bral o takiH rečeh. Tari na zapa-du, praviš*?, Ali hodi s pištolo po svetu, pa na konju, kakor v cirkusu? Tistim krajem pravijo .Divji zapad’ in slišal sem, da imajo tam ljudje ostroge in uzde iz či stega srebra.«
»Ti si pa res pravi teleban!« je dejal Harvey, vesel vzlic svoji nesreči. »Moj oče ne potrebuje konj. Kadar se hoče voziti, se pelje v svojem železniškem vozu.«
»Kako? Tovornem železniškem vozu?«
»Ne, svojem zasebnem vozu vendar. Si že kdaj videl zasebni železniški voz?«
»Gospod Slatin ima enega,« je dejal Dan oprezno. »Videl sem ga na glavnem kolodvoru v Bostonu in trije črnci so ga umivali.« (Dan je hotel reči, da so snažili okna.) »Ampak Slatin je lastnik skoraj vseh železnic na otoku Long Is-landu, kakor pravijo, in pravijo tudi, da je kupil malodane polovico drižave New Hampshire, zagradil ves svoj svet z ograjo, vanj pa spustil leve, tigre, medvede, bivole, krokodile in druge take zverine. Ampak ta gospod Slatin je milijonar. Njegov železniški voz sem res .videl.«
»Veš, moj oče pa je, kakor pravijo, večkratni milijonar in ima dva zasebna železniška voza. Eden ima ime po meni, ,Harvey\ drugi pa po moji mami, .Konstanca’.«
»Nehaj, nehaj!« je dejal Dan. »Tatej mi še nikdar ni dovolil, da bi se zaklel, ti se pa lahko, mislim. Preden bova nadaljevala, mi reci da lahko umrješ, ako se lažeš.«
»Seveda,« je odvrnil Harvey.
»To ni dosti. Reci: »Umrjem naj, ako ne govorim resnice«.
»Umrjem naj prav tukajle,« je dejal Harvey, »če ni vsaka beseda, ki sem jo govoril, gola resnica«.
»Pa sto in štiriintrideset dolarjev in vse drugo?« je vprašal Dan. »Slišal sem te, kaj si pravil očetu, in jaz sem se že skoraj oziral po morju, da pride velika riba in te požre kakor Jona.«
Harvey je ves rdeč kakor kuhan rak živo zagotavljal resnico svojih besedi. Dar.* je bdi prav razborit dečko in izpraševanje teh desetero miriiu.t ga je prepričalo, da Harvey ni lagal — vsaj dosti ne. Mimo tega se je bil Harvey tudi zaklel z najstrašnejšo zaprisego, kar jih poznajo dečki, in je vendar ostal živ, sedel z rdeče prišpičenim nosom v odhodnem žlebu in pravil čudne stvari drugo za drugo.
»Pri Bogu!« je izpregovoril naposled Dan^iz dna svoje dude, ko je Harvey končal z naštevanjem vseh reči o želez-riškem vozu, imenovanem njemu na čast. Nato pa se je zarežal in škodoželjno veselje se mu je razgrenilo po širokem obrazu. »Verujem ti, Harvey. Tatej se je za enkrat pošteno urezal.«
»To je, da se je,« je rekel Harvey, ki je razmišljal, kako bi se kmalu maščeval.
»To se bo jezil. Tateju je grozno zoprno, če se moti v svoji sodbi.« Dan se je naslonil nazaj in se potapljal po bedrih. »Ej, Hardy, nikar nam ne pokvari lova s tem, da ga bi jezil in dražil.«
»Nočem, da bi me še enkrat tako udaril. Mu že še vrnem.«
»Še nikdar nisem slišal, da bi -kdo ta-
teju kad takega vrnil. Prav gotovo bi te še enkrat udaril. Čim bolj je v zmoti, tem bolj bi te. Toda zlati rudniki po pištole —«
»O pištolah nisem rekel besedice,« mu je H-arvey segel v besedo, ker je govoril pod prisego,
_ »Res je, nisi. Torej dva zasebna železniška vozova, eden imenovan po tebi, drugi pa po materi. In dve sto dolarjev na mesec za. majhne potrebe! Sedaj pa ležiš v odtočnem žlebu ter nočeš delati za deset dolarjev in pol na mesec! Kaj takega letos vse leto ne bomo slišali in doživeli!« In tiho se je zahehetal.
»Torej sem vendarle imel prav, jeli?« je dejal Harvey, ki je menil, da je našel človeka, ki sočustvuje z njim.
»Nak, nisi imel! Motiš se, kakor le kaj! Kar primi za delo pa se postavi poleg mene, sicer jih dobita obadva, ti in jaz, ker ti dajem potuho. Tatej mi vselej da dvakratni delež, ker sem njegov sin; prednosti ne daje nikomur. Mislim, da* si silno hud na tateja. Tudi jaz sem bil včasih tak. Ampak tatej je strašansko pravičen Človek; vse ribiško brodovje tako pravi«.
»Lepa pravica to-le, kaj?« se je oglasil Harvey in pokazal na udarjeni nos.
»To ni nič. Slaba kri gre pri tem iz človeka. Tatej je to storil zaradi tvojega zdravja. Ampak ti, da veš, jaz ne maram nič imeti s človekom, ki misli, da sem jaj tat ali tatej ali kdorkoli z naše ladje. Mi nismo fakinska mornarska tolpa, kakor se tupatam klati po suhem. Ribiči smo in smo na tej ladji že šest im še več let skupaj. To si dobro zapiši za ušesa. Povedal sem ti že, da me tatej ne pusti preklinjati. Pravi, da je preklinjanje trapasto, prazno, pa me nabumka, če zakolnem. Ampak ako ti verjamem tisto, kar si pravil o svojem atu pa njegovih rečeh, ti pa ne verjamem, kar pripoveduješ o svojih dolarjih. Ne vem, kaj si imel
V M a r 1 S o t s, 'dne 9. UT. 1933-
po žepih, ko sem sušil tvojo obleko, ker nisem pogledal vanje; rekel bi pa s tvojimi besedami, ki si jih pravkar izprego-voril, da niti jaz niti tatej — in midva sva bila edina, ki sva se te doteknila, ko so te prinesli na krov — prav čisto fliČ ne veva o tvojem denarju. To ti povem jaz. Da veš!«
Puščanje krvi je vsekakor razvedrilo Harveyju glavo in mogoče je tudi samotnost morja malo pripomogla k termi* »Ta reč je popolnoma v redu,« ie dejal in je ves zmeden povesil oči. »Meni ss zdi, Dan, da res nisem bil posebno hvaležen kot človek, ki so ga pravkar rešili* da se ni utopi!.«
»No. malo si se pretresel in bil zri®* šan,« je odgovoril Dan. »Vsekakor sva bila samo jaz in tatej na krovu, ki sva to videla. Kuhar ne pride v obzir.«
»Lahko bi si bil mislil, da sem denar izgubil,« je dejal Harvey sam pri sebi; »ne bi smel psovati s tatom vsakogar, ki tri je prišel pred oči. Kje pa je tvoj oče?«
»V kabini. Kaj bi pa zopet rad od njega?«
»Boš že videl,« je rekel Harvey in st#* pil precej se opoteka joč, kajti v glavi n® je še vedno vse brnelo, h kabinskim stopnicam, kjer je visela majhna ladijska ura. Troop je 'bil v čokoladasto in nu®®* no pobarvani kabini zaposlen z zapisnikom in ogromnim črnim svinčnikom, ki ga je od časa do časa vteknil med zobe.
»Nisem, raivmal popolnoma prav,« se ]® oglasil Harvey, iznenaden spričo sv®* pohlevnosti.
»Kaj pa je zopet?« je vprašal kapitan-
»Si Dana napadel, kaj?«
»Ne, vas se tiče.«
»Tukaj sem in poslušam.«
»Veste, prišel — prišel sem, da se pravičim,« je rekel Harvey prav živo* »Redar rešijo človeka, da* ne utone..** se je davil.
kalnega nadzornika državnih železnic g Franca Frangeža s Spodnje Polskave. Pokojni je bil splošno priljubljen in ugleden mož. To je dokazal tudi žalni spre vod, katerega se je udeležilo ogromno število njegovih prijateljev to znancev. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika domači župnik g. Zorko. Pevci s Pragerskega pa so mu zaceli zadnjič y slovo.
Prvi znanilci pomlad]. Te dim smo opazili na Pragerskem več škorcev, prvih znanilcev bližajoče se pomladi. Ustavili so se na hrastu blizu šole, kjer so se zadržali veselo kramljajoč le nekaj časa* in nato odleteli proti severu.
Soort
Sabi jaški turnir Maribor—Gradec.
Kakor smo že poročali, je priredil Mariborski akademski sabljaški klub, podprt s sabljači iz Zagreba, dne 4. In 5. t. m. v Gradcu turnir z ondotnim deželnim sabljaškim klubom, enim najstarejših v Evropa. Našo ekipo, ki se je v soboto 4. t. m. popoldne odpeljala v Gradec z dvema privatnima avtoma ter z velikim U-*
ningerjevim avtobusom, sta na meji pričakovala zastopnika omenjenega graškega sabljaškega kluba ter kluba Blau-Orange. Radi dveh defektov na potu se je naš prihod v Gradec precej zakasnil; vendar je občinstvo, ki je sabljaško dvorano napolnilo do zadnjega prostora, potrpežljivo čakalo na otvoritev turnirja, ki se je, po obojestranskih prijateljskih nagovorih moštva, pričel s floretom. V floretu je naše moštvo podleglo z 10:6, kar je za nas častno, ker so Gradčani v tem orožju posebno močni.
Zvečer je bil v hotelu »Nadvojvoda Ivan«, kjer so bili naši nastanjeni, nam v čast supe, prirejen od graškega kluba; udeležili so se ga tudi predstavniki mesta in države, med njimi komandant mesta; skupaj okoli 80 oseb. Za tem je bila v istem hotelu maši ekipi v čast prirejena od kluba Blau-Orange akademija s plesom, ki se ga je udeležilo okoli 250 oseb vabljenega graškega občinstva s predstavnik! tamošnjih oblasti. Oficielni del je trajal do dveh zjutraj.
Drugi dan dopoldne je bila borba v epeju, ki se je končala za Gradčane s 5:4; ta razmeroma ugodni rezultat je presenetil, ker so v epeju oni absolutni
favoriti in nismo mi računali niti na eno zmago. Kljub prekratkemu nočnemu počitku so se naši to dopoldne držali iz. redno dobro in so dosegli splošno priznanje taimošnjega izredno discipliniranega občinstva; ta del borbe je bil tudi najlepši. Enako splošno, pa obratno izne-nadenje, smo dočakali tega dne popoldne, ko smo v sablji izgubili 10:6; kajti v tem orožju smo se z Zagrebčani zavedali absolutne nadmoči nad Gradčani.
Vrnili smo se proti 10. uri zvečer. Gradčani so nas sprejeli nadvse prisrčno in gostoljubno in zaslužijo vso hvalo. Na ši sabljači so dobili vsi znake deželnega sabljaškega kluba v spomin, gdč. Miro-vič šopek, klub izredno lepo zastavico; slično zastavico je Gradčanom izročil tudi naš klub s svoje strani.
Od Mariborčanov so se borili: gdč. Mirovič, gg. dr. Pihler, Vičar in Uršič, od Zagrebčanov gg. S*ein, inž. Amstein, Pintarič in Ivančič. Vsega skupaj je bilo v naši ekipi, vštevši funkcionarje In spremstvo, 28 oseb. — Na banketu ko govorili z avstrijske strani gg. dvorni svetnik Offenbach in dr. Fux-Eschenegg, z naše gg. senator dr. M. Ploj in ravnatelj dr. Jos. Tominšek.
čakovečki. S. K. je imel te dni svoi letni občni zbor. Piri volitvah ie bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik g. dr. Jerko Franetovič, podpredsednika gg. Jungwirth in Fišer, tajnika' dt-S. Meznarič in dr. Žigič. Ostali člani odbora so sami izkušeni športni delavci. Klub šteje 200 članov, od teh 45 aktivnih igralcev.
Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 12. t. m. se odigrajo na igrišču ISSK Maribora te-le tekme: ob 14. uri prijateljska tekma ISSK Maribora rezerva :SK Železničar rezerva, in ob 15.30 prijateljska tekma prvih moštev ISSK Maribora :SK Železničarja. Službujoči odbornik g. Mazi. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva g. Vesna/ver; ISSK Maritoof I:©K Železničar I g. Nemec.
Tekmovanje za nogometno državo® prvenstvo se nadaljuje v nedeljo 12. h m., in sicer se srečajo: v, Zagrebu Hašk: BASK, v Osijeku Slavija:BSK, v Ljuh” Ijani Primorje:Concordia, v Beograd® Jugoslavija: Grad jamski in v Novem Sadu Vojvodina ;Slavija (Sarajevo).
Mali o		VEČJE, DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE iščem s 1. aprilom. Naslov v upravi »Večernika«. 902
0 I	DOSTAVIM MLEKO na dom po Din 2.— liter. Ponudbe pod »Mleko« na upravo »Večernika«. 815	Sobo odda
		SOBO v bližini kasarne oddam boljšemu gospodu ali oficirju. Vprašati: Ob želenicl 8, v trgovini. 814
VSI KUPUJEMO in prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor vaze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala Itd. v Grajski starinarni. Trg svobode 1 — kajti tam je najboljše. 443		
	BREZSTENSKI VOZ na vzmet, nosilnost 15 meter-skih stotov, nov mesarski voz in več ročnih vozičkov na prodaj. Laminger, Slovenska ulica 26. 802	
		OPREMLJENO SOBO oddam 1 ali 2 osebam. Koroščeva ul 6, vrata 7. 818
	NA PRODAJ omara za obleko in perilo v zelo dednem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškov! ulici št. 6. II. nadstr vrata 19.	Kupim
Prodam		HRANILNE KNJIGE od vseh zavodov kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »Večernika«. 812
NOVA HIŠA na Pobrežju, 2 sobi, kuhinja, vrt. na prodaj, tudi za hranilne knjige. Jugoslovanska branHnica in posojilnica. Kralja Petra trg. 809	Stanovanle	
	STANOVANJE, sobo in kuhinjo, išče mirna stranka brez otrok v sredini mesta ali proti Krčevini. Naslov v uoravi »Večernika«.	KUPIM VLOZJNE KNJIŽICE Posojilnice Maribor, Narodni dom. Ponudbe na upravo lista pod »300.000.—«. 817
PLETARNA. zelo dobro vpeljana trgovina, radi družinskih razmer zelo poceni na prodaj, tudi proti hranilni knjižici. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pie tarna*. 807		Posolilo
	DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Sodni ulici, lepo hi solnčno v tretjem nadstropju, zamenja za večje trisobno v centrumu mesta. Naslov v upravi »Večernika«.	DIN sto,— DO IMO.— posojila iščem proti obrestim In vlcnjižbo na nezadolženo posestvo. Naslov pove uprava Večernika. 904
KDO POSODl Din 500.—
proti sigurnemu jamstvu in dobrim obrestim? Ponudbe pod »Nujno za semena« na upravo Večernika._________905
KDOR Ml POSODI
8 do 9000.— Din proti varnosti, mu dam za obresti hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »št. 650«.	813
NAJLEPSA
ROČNA DELA
kelim, gobelin, filet in dichtl
C.BuKIEFELDT ha ribo«
GOSPOSKA UL. 4>*
VELEZANIM1VI ROMAN
PROKLETSTVO
LJUBEZNI
DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA, MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11
CENA ZA OBA DELA 35 DIN
v*v* »»***•
I ““CJaLA s Maribora